Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 24.
V Ljubljani, v soboto 14. junija 1902.
Letnik VII.
»Slovenski List« izhaja v sobotah dopoludne. — Naročnina je za vse leto 8 K, za četrt leta 2 K. Vsaka številka stane 14 vin. — »opisi pošiljajo se uredništvu Slovenske L' « - Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. - Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu .Slov. Lista*. Uredništvo in upravništvo sta v Lini ,H»n ■
Stari trg štev. 19. Uradne ure od 9 do 12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni.	Uni
Prihodnjost Burov pod angleška vlado.
V	odgovoru miru, ki se je sklenil med Buri in Angleži, nahajamo dve točki, katerih posledice bodo čez vse žalostne in osodopolne za hrabri burski narod. Ti točki tičeti se nizozemskega jezika v obeh podjarmenih ljudovladah. Dogovor obsega določilo, naj bode uradni jezik pri politiško administrativnih oblastih, pri sodniji in v šoli angleški. Zmago-vavci dopuščajo samo dvoje izjem : prvič nizozemski jezik podučeval se bode samo v onih šolah, kjer bodo stariši to izrečno zahtevali in drugič smele se bodo stranke pri sodnijah zaslišati v maternem jeziku le takrat, kadar bode to neobhodno potrebno in če stranka fongleščine ne bode zmožna.
Po celem svetu vidimo jako dobro, kako se take točke izvršujejo pri narodih, ki so v je-dnakem položaju, v katerega je zašel po dolgi, sedaj dokončani vojski junaški, hrabri in požr-tovalni, toda nesrečni burski narod. Saj se marsikje ne dovoli šol v maternem jeziku otrokom niti tam, kjer stariši zahtevajo to in kako lahko je zabraniti, da stariši niti ne izrazijo svoje želje za šolski poduk v milem maternem jeziku, to vemo tudi Slovenci prav dobro.
. In kdo bode mogel zabraniti angleškemu sodniku, da ne bode z denarno kaznijo in z ječo kaznoval vsakoga, kdor se bode drznil pred sodnijo trditi, da ne razume angleščine in ako ne bode hotel sodnikovim angleškim ogovorom odgovarjati. Saj imajo angleški sodniki vzgled pri oholih pruskih sodnikih, ki tako kruto postopajo napram sinovom bivše slavne poljske države, onim Poljakom, katerih zgodovina in žalostna usoda je tako podobna zgodovini hrabrega burskega naroda.
Pač mislimo, da se ne motimo, če trdimo, da Angleži brezdvomno nameravajo Bure razil a rod iti in jih pretvoriti v Angleže s sličnimi
„Birma“
Kadar človek vidi kaj takega, kar se je že samemu pripetilo v življenju, obstopijo ga spomini in se mu eden pred drugim ponujajo liki vsiljivi branjevci, dotikajo se na lahko srčnih strun, in človeku privre iz duše vesel ali tožen spev, včasih pa se odpre zatvornica njegovih kletev in psovanj, da se kadi.
Binkošti so. Birmančki stoje po cerkvi in naslednik apostolov jih potrjuje v veri. Sladko-ginjeni z „mokrimi“ očmi jih opazujejo liberalci, in spomin na ista otročja leta bi bil obogatil slovenski Parnas z novo globokolirično pesmijo, da niso v svoji »temeljiti" študiji tega zakramenta predaleč zabredli v simbolizmu, in si zagrenili spomine. V duhu so namreč obnovili dogodke politične birme, ko so se šli v začetku samo politične škofe, a pozneje celo birmance; in slednje jih peče, zelo peče. Človek bi jokal, milo jokal, ako bi solze kaj izdale, da bi se vrnili srečni časi, ko so gotovi ljudje ne z dvema prstoma, marveč z loparjem v roki gorjansko-neotesano birmovali nasprotnike, živeči v domišljiji, da za surove politične bunke nikdar ne dobe „revanche“. Birmanci so bili dolgo časa potrpežljivi in prenašali nelahke udarce škofov-
sredstvi, s katerimi ponemčujejo oholi, surovi Nemci Slovane, da jim urinejo v urade in šole nemščino, o kateri se trdi, da je najgrši jezik na svetu. Sole in oblasti v bivših svobodnih burskih ljudovladah imajo brezdvojbe namen, da uničijo nizozemsko narodnost v južni Afriki. In ne varamo se pač, če trdimo, da imajo tak namen angleška vlada in nje voditelji Chamberlain, Balfour, Milner in Kitchener. |Živa želja, naj bi se vsi Buri prej ko slej prelevili v pristne Angleže in da bi iz njihovih žil zginila zadnja kapljica nizozemske krvi, ta želja napolnjuje srca vseh Angležev, to želi ves angleški narod. To tudi dokazuje angleško časopisje, ki z največjim navdušenjem pozdravlja ravno ti dve točki angleško burskega mirovnega dogovora.
In to angleško nasilstvo pozdravlja angleško časopisje v istem času, ko se ravno to angleško časopisje zavzemlje za nesrečni v Prusiji živeči del poljskega naroda in najostreje obsoja divjaško nastopanje oholih Prusov v znani vre-šenski aferi, ki še sedaj ni dovršena, marveč še vedno zahteva nove žrtve. Angleško časopisje najostreje napada pruske učitelje in sodnike, ki zatirajo Poljake na, Pruskem, a isto časopisje brani sličen zločin v svojih novo pod-jarmenih naselbinah. Pa ogledati si hočemo tudi, kako zagovarja angleško časopisje krivico, ki jo hočejo premaganemu burskemu narodu naložiti angleški mogotci.
Angleško časopisje se sklicuje in dokazuje na dolgo in široko, da je največja dobrota za burski narod, če se prej ko mogoče oprime angleškega jezika in angleške kulture, ker s tem odprt bo Burom celi svet. Ravno tako zagovarjajo oholi Nemci svoj ponemčevalni sistem napram Slovanom.
Ne varajmo sel Slično borbo, katero so napovedali oholi in zmage pijani Angleži nizozemskemu jeziku v Južni Afriki, čutijo tudi Poljaki na Pruskem in čutimo jo vsi Slovani v Avstriji. Nemški listi kličejo zdaj grom in strelo na an-
usurpatorjev. Slednjič so se pa čutili upravičene „nemaziljenim“ političnim škofom malce povrniti, kar so jim dali.
Viri nam pripovedujejo, da so nekje že nastopali taki politični škofi.
Bil je' nekdaj človek, ki je menil imeti za vse življenje pravico druge birmovati. Kadar je hotel deliti klofute svoje birme, ni obul mehkih atlasastih čevljev, pošitih s zlatom, obul si je na debelo okovane coklje, in ž njimi suval birmance. Po prejetih sunkih pa je hotel, da bi še vsak poljubil cokljo. nBate“ za druge ni poznal.
A obrnilo se je. Birma se mu je začela vračevati. Kadar je dobil gorke zaslužene klofute, planil je liki ranjen tiger, zgrabil slovansko bisernico in milo prosil narod bate, mehke bate, da bi si obrisal znamenja političnih klofut. A narod, ki ga je dobro spoznal, ga je začel sam birmovati in postavil na piano. Toda ni bilo še dovolj. Prav ta narod iztrgal mu je palico političnega škofa« iz rok, dal mu mesto nje fižolovko.
To je bridko! —
Človek, ki imaš še kaj srca, uinel boš »elegije" globoki pomen.
gkško okrutnost napram Burom, toda čez nekaj tpnov kričali bodo zmagovalno, češ, tudi An-gj^Ži so sprevideli, da je najboljši način raznarodovanja oni, s katerim nemška1*-oholost tlači Slovane v Prusiji in Avstriji. Z naj večjo zadovoljnostjo jsonštatiralo bode tako časopisje, da angleški apiagbvavci nikakor niso bili sentimentalni takrat, to se je šlo za to, v vsakem oziru stvoriti čvrsto in jednoliqno gospodstvo nad Buri.
A mi kot Slovenci in Slovani moramo najodločneje obsojati vsako narodno nasilje. Naši narodni nasprotniki so že itak brezobzirni dovolj, toda ko bodo videli, kako postopa na svojo svobodo ponosen angleški narod napram tudi svobodo ljubečemu burskemu narodu, postali bodo brez dvoma še brezobzirnejši. Za to moramo z največjo vnemo čuvati in z vso odločnostjo braniti našo prejdrago svetinjo, ki nas znači kot narod, našo milo materščino.
Svoboda pri vseh narodih na svetu je samo jedna in svoboda spaja narode. In kjer se omajajo temelji te svobode, tam čutijo posledice vsi zatirani narodi. Sila in krivica druži silovite narode. Porazu Burov v njihovi borbi za neodvisnost in svobodo sledil bode čas novega na-silstva in absolutizma, zato vsi pošteno misleči Slovenci pozor in na boj i za brambo naše nam tako mile svetinje: našega jezika in naše narodnosti napram našim zatiralcem 1
Poobčenje lekarn.
So gotova podjetja, katera redoma ne morejo odgovarjati svojemu namenu v roki posameznikov namreč ona, ki so namenjena v korist splošnosti. Taka podjetja so na pr. železnice, premogokopi itd. Po vsej pravici smemo šteti semkaj tudi lekarne, ker njih namen je presplošen, da bi bile neka obrt posameznikov, od katerih oni sami koristi dobivajo, a pri tem druzega namena ne poznajo. Da odgovarjajo svojemu namenu, mora ču-
Kaka bi morala biti birma po liberalnem »receptu ?“
Taka-le n. pr.:
Skot naj bi stavil na botra za birmančka sledeča vprašanja:
»Ali veruješ, da so bili svetniki večji hinavci kakor liberalci, ki so po shodih bobnali na svoje versko prepričanje?“
„Ali obljubiš, da v papežu ne boš videl višjega, nego ,izmeček človeštva', v duhovnikih ,indijske podgane*, ,debeli Izrael4, ,žegnane lumpe' in ,blagoslovljena šoeneta* ? V onih pa, ki so glasovali za hišo nesramnosti ,nositelje morale* ?“
»Ali obljubiš, da se boš vzdržal smeha, kadar bomo mi ljudje vlekli, da je nemško-slo-venska zveza velike koristi Slovencem ?“
»Ali obljubiš, da boš trdno branil, kar se izvari v naši ,kuhinji*, bodisi da pišemo: slovenski gimnazij v Celju nima pomena?"
»Ali trdno veruješ, da je dolenjski,Valvazor1 v zgodovinskih lažeh proti cerkvi nezmotljiv, in da gori njegovo srce ,najplemenitejše ljubezni1 do kmeta?"
»Ako veruješ, poljubi političnemu škofu cokljo."
Liberalci pa bi pisali: Birma je vele-narodnega pomena.
vati nad njimi oni, v katerih koristi so ustanovljene; a čuvati morejo le, 6e so v njih upravi. Lekarne morajo torej, da dobro delujejo, biti v oblasti države, oziroma občine, v katerih so.
Poleg tega smemo še na drug razlog opozarjati, ki govori tudi za komunualiziranje lekarn.
V	mislih imamo praktične ozire. Lekarne so podjetja, ki se posebno dobro renlirajo. Vspevajo, ne le, ako so njihovi posestniki sebični oderuhi, ki ne gledajo na druzega, kakor, kje bi se na račun odjemavcev okoristili, temveč tudi sicer, ako so v rokah mož poštenjakov. Na jedni strani torej lekarne dosti nesejo, a na drugih so mesta v vednih denarnih zadregah. Nalagajo svojim davkoplačevalcem vedno nove doklade, vendar ne morejo pokriti svojih potreb. Že ni skoro stvari, ki bi jo mogli še obdačiti. Boljše je zato, da dobe za svoje potrebe od podjetij, ki so v njihove koristi ustanovljena, kakor da izkušajo izsiliti denar od davkoplačevavcev, ki imajo že toliko bremen, da jih komaj nosijo. Z vso pravico in v svojo veliko korist bi torej smela vzeti lekarne v svojo upravo. Z vso pravico, ker lekarna ni obrt, ki bi imela namen le svojega posestnika obogateti, temveč koristiti splošnosti; v svojo korist pa, \ker se lekarne izborno rentirajo, kakor bomo kmalu dokazali.
Pretresujoč vprašanje o poobčenju lekarn, zadel je občinski mestni zastop v Stuttgartu na ne ljubo točko obrtnega zakonika vitemberškega, ki slove: »Koncesija za lekarne dati se more le kot osebna pravica izprašanim lekarnarjem." Dokler stoji ta določba, se torej poobčenje lekarn ne more izvesti. Treba je spremeniti zakon v toliko, da more dobiti tudi občina pravico do koncesije. In sedaj na to krepko delujejo. Opirali so pa svojo zahtevo zlasti z ozirom na razmere v Hessenu, kjer imajo že mnoga mesta svoje lekarne. Hessen-ski deželni zakonik priznava namreč pravico do koncesije občinam, kot takim in sicer koncesijo za zapadle lekarne, kakor tudi za one, ki se imajo na novo ustanoviti. Taka koncesija se je dala že večim mestom v sporazumljenju z notranjem mi-nisterstvom. Vendar pa ne sme mesto, oziroma občina upravljati samostojno lekarne, ampak mora jo izprašanemu lekarnarju v najem izročiti. Pogoje za najemnino določi občinski zastop v sporazumljenju z obojnim ministerstvom.
Kako take lekarne vspevajo nam kaže poročilo hessenških mest. Eberstadt šteje 5120 prebivalcev. Ima svojo občinsko lekarno, ki prinaša občini letnih 2200 mark najemnine. Občina je popolnoma z njo zadovoljna. V Flonheimu dobi občina od svoje lekarne 3500 mark na leto. Tudi v Mainzu so ustanovili leta 1891 občinsko lekarno in jo izročili dotičnemu lekarnarju do smrti v najem, kateri mora plačevati občini 6000 mark na leto. Stroške za stanovanje, zavarovanje in druge podobne podrobnosti utrpi občina. Poročilo te lekarne priča: »Skušnja nas uči, da je taka uprava lekarn dobra.* Kopališče Nauheim šteje samo 4500 prebivalcev. Ker pa se mudi v kopališču vsako leto veliko število tujcev bolnikov in leto-vičarjev, zato je v lekarni, ki je občinska, velik promet. Občina je dobila koncesijo leta 1887 in oddala lekarno v najem prvih 5 let za letnih 4200 mark, v nadaljnih 5 letih po 6200 mark, a od 1. aprila 1902 mora plačevati lekarnar najemnine 15.000 mark na leto. Poročilo o tej lekarni pravi:	»Lekarna	dobro služi mestu, pa tudi le-
karnar je pri nji obogatel." V novejšem času je dobila občina koncesijo še za drugo lekarno. V Undenheimu je oddana lekarna najemniku do nje gove smrti, kateri plačuje najemnine 1200 mark in pa 20 odstotkov vsega prometa nad 7500 mark, ki znaša letos 800 mark. Tudi to mesto je z lekarno zadovoljno in se dobro pohvali. Nadalje imajo tudi v Offenbachu že koncesijo za lekarno, Worms in nekatera druga mesta pa so uložila prošnjo za njo.
Poročilo hessenških mest dokazuje kakor smo videli, da se da poobčenje lekarn prav dobro izvesti in da dobro vspevajo. Hessenška vlada pa še zahteva, da se morajo dati občinske lekarne vedno v najem izprašanemu lekarnarju. Ker pa na Nemškem gibanje po poobčenju lekarn čim glasnejše slopa na dan, ne bode dolgo, da pride zakon, ki priznava občinam pravico do koncesije za lekarne splošno v veljavo. In tedaj se bode morala tudi klausula, da se morajo lekarne vedno
dati v najem izprašanim lekarnarjem, črtati. V resnici tudi ni nikakega razloga, da bi ne smele občine kot take imeti vso upravo v svojih rokah, saj je za upravo lekarn popolnoma enako, li jih vodi kdo kot najemnik ali pa kot občinski uradnik, ki je seveda potrebne študije dovršil. Jedina razlika pri obojni razpravi je, da pride v prvem slučaju dobiček v žep najemnika, v drugem pa občini v prid. V prvem slučaju poleg tega, da dobiva občina le najemnino, dočim ostane vse drugo lekarnarju, na splošno korist nima nikakega vpliva, saj najemnik, čim večjo najemnino mora plačevati, tem višje skoči h krati s cenami medi-kamentov. Na ta način potem odjemalci osobito revnejši več trpe, kakor, če bi ostale lekarne v rokah privatnikov. Vse drugače pa bi bilo, ako bi dobile občine vso upravo v svojo oblast. Morale bi seveda imeti nastavljene izprašane lekarnarje v svojih lekarnah, a vsa notranja uprava bi od občin odvisela. Le na tak način bi se dalo doseči, prodajanje zdravil po cenah, kakor se spodobi, ne pa kakor se danes marsikje godi, ko se zdravila malenkostne vrednosti prodajajo za zlat denar. Koliko revežev je, ki le radi visokih cen v bolezni ne morejo kupiti zdravil. Ako pa bi dobile občine upravo lekarn v svoje roke, bi se te nezdrave razmere brez težave odstranile. In to bi bilo velikega pomena. Potem še le, bi se pokazalo, da so lekarne ustanove, ki v prvi vrsti služijo splošnemu blagru in niso le sredstvo za nakupi-čenje bogastva posameznih oseb. Dokler pa v onih krajih, kjer so že občinske lekarne ne dobe vse uprave v svojo oblast, ampak jih morajo oddati v najem, se mora na vsak način določiti stalne cene zdravilom in tako omejiti do-bičkaželnost nekaterih lekarnerjev. Le tako bi mogle občinske lekarne vplivati na znižanje cen tudi v lekarnah, katere so še v privatni posesti.
Lekarne so res raprave, ki služijo v splošno korist, zato se mora delati na to, da pridejo iz rok posameznikov pod nadzorstvo mestnih in občinskih zastopov, kojim interesom so namenjene. Videli smo, da lekarne na Nemškem v onih krajih, kjer so že upeljane dobro vspevajo, če tudi še ne odgovarjajo popolnoma svojemu namenu, kar jim še branijo tamošnji zakoni. Vendar boljše je nekaj, kakor nič in zato stopimo tudi mi na stališče poobčenja lekarn.
Izvirni dopisi.
Iz Idrije, 2. junija. Liberalna večina našega deželnega odbora ni še z lepa dobila take zaušnice, kakor se nahaja v naši »Jednakprav-nosti* z dne 22. maja t. 1. Se ve, da so naši naprednjaki mislili le bolj mahniti po idrijskem poslancu, a zadeli so le njih najbližnje pristaše. Piše namreč:	»Okrajna cesta Idrija-Logatec se
nahaja letos v takem stanju, da nam primanjkuje besed, da bi jo mogli dostojno grajati. Kaj tacega se ne vidi niti na kakih odstranjenih občinskih potih. Ako ide tako dalje bo promet na. njej kmalo ustavljen." To je toraj deželna cesta, katero upravlja deželni odbor, v katerem odločuje koalirana slovensko napredna in nemško liberalna večina. Ako tako radikalni list, kakor je naša „Jednakopravnost" s tako rezkimi opazkami obsojuje deželno liberalno upravo, mora biti ta uprava res zelo slaba. Saj pravi pregovor, da krokar krokarju ne izkljuje oči. Gotovo bi se naš list grajanju svojih ljubljenih tovaršev ne spozabil tako daleč, ko bi gospodarstvo liberalnih sodrugov ne bilo skrajno slabo. Slabo se torej izpolnuje dr. Tavčarjev »liberalcem groš, katoličanom knof" in to celo v edinem sodnijskem okraju, kjer je bil v kmečkih občinah izvoljen intimni dr. Tavčarjev pristaš. Ge se toraj za ta volilni okraj, kateri je edini še zvest naprednjakom, tako malo brigata dr. Tavčar in Božič, kako mora biti še drugod ? In kdo je cestni načelnik v našem kraju? Zopet mož, liberalne stranke, mož o katerem govore, da največ v našem okraju gmotno žrtuje za svojo stranko. Sedaj mu pa tako zagodejo. Mesto da bi ga na tihem, prijateljsko opomnili na tak nedostalek, ga pa očitno, v časniku obero. G. Gruden, to je vendar malo prehud poper, ne ? In v tej zadregi, ko pri svojih ožjih somišljenikih, ki imajo vso moč v rokah, ker gospodarijo z deželnim pre-
moženjem, se zateko k mestnemu poslancu — pomislite k duhovniku — in ga poživljajo, naj on »to delo v roke vzame, pri katerem si bo nabral lahko nekaj lavorik". Kar dr. Tavčar ne zmore, kjer ne doseže vplivna beseda Božičeva, tam naj pomaga poslanec Arko. Gospodje, ali ste že pozabili, kaj ste pisali o priliki zadnjih volitev o svojih kandidatih? Naj Vam malo v spomin pokličemo!
»Jednakopravnost" je pisala dne 29. avg. 1901, da je Božič najzmožnejši, najdelavnejši, najvplivnejši poslanec za kmečke občine na Kranjskem. O dekanu Arku pa, da nima ne sposobnosti, ne zmožnosti, ne zvez na vzgor, sploh nobenega vpliva. In sedaj naj bi ta nezmožni poslanec delal tam, kjer najbolj vplivni poslanec nič ne stori? Ne vemo, če vam bode za ta poklon gospod Božič posebno hvaležen.
Ko je poslanec Arko imel shod na Vojskem za gozdne delavce, ki so v istem položaju, kakor njih tovariši stanujoči v idrijskem mestu, so ga takoj liberalci zavrnili, naj se briga le za svoj kraj in naj ne sega čez mejo v drugi revir, kjer imajo lovsko pravico spretnejši strelci. Sedaj ga pa zopet silijo stopiti čez mejo svojega volivnega okraja, da si nabere nekaj lavorik, katerih ne morejo doseči najvplivnejše liberalne korifeje. Res prav žalostno spričevalo za liberalno stranko. Radovedni smo, ali jih ni že, ali jih bode zopet krenil po prstih dr. Tavčar radi tega, kakor takrat, ko so si malo prostejšo kritiko dovolili o liberalnih prvakih v zadevi »turnarjev".
Na vsak način pa je liberalno gospodarstvo v naši deželi skrajno krivično, ker »Jednakopravnost" v isti notici dostavlja:	»Idrija
plačuje za okrajne ceste več davkov, kakor vse druge občine skupaj in vendar se za cesto Idrija-Logatec ne stori ničesar." Tu je pač črno na belem dovolj očitno zabilježeno, da je vse, kar so pisali, govorili in obetali za časa volitev ostalo le pri obljubah in v tem »Jednakoprav-nosti“prav damo, ako opomni svoje pristaše, naj se obljube zares v dejanja spremene. Bode to kaj izdalo pri liberalnih poslancih videli bomo v prihodnjosti, a gotovo jim bo skrajno neljubo, če bodo idrijski napredjaki klicali na pomoč poslanca kat. stranke, naj on kaj stori, ker jih na cedilu puste njih voditelji in se ne zmenijo kaj za edini svoj kmečki volilni okraj.
Politični pregled.
V	delegacijah je naš delegat gosp. dr. Šušteršič se odločno potegnil za splošno direktno in tajno volivno reformo ter je govoril proti nabavi novih topov, ki bi ljudska bremena le povišala.
Češki minister Rezek je odstopil, ker Cehi niso hoteli dopustiti v sedanjem zasedanji predloge o davku na vozne listke, ne da bi od vlade ne dobili kaj koncesij. Vlada se je s Cehi še pogajala iu ne brez vspeha.
Vsenemci in Wolf so se v državnem zboru zopet prav krepko opsovali. Wolfu so kričali, da je lopov in podkupljenec, Wolf jih je pa psoval s »pijanci", in jim obljubil klofute. In kultura, da bi bila med Nemci doma?
Nemški cesar si vedno več upa. Dne 5. t. m. je pri nekem obedu v Marienburgu, kjer so bili tudi vsi a v st rij s k i in angleški gostje nemškega viteškega reda zraven, poklical vse navzoče, naj branijo vse, „kar je nemško tu in onkraj meje". S tem je mislil na Avstrijo. Nemški cesar nima naših Nemcev nič vspodbujati k obrambi nemštva, te dolžnosti nima, še manj pa pravice. Kaj pa bi nemški cesar rekel, ako bi avstrijski cesar pozival Poljake, naj se branijo proti Nemcem tu in onkraj meje. V državnem zboru je že češki poslanec Klofač vprašal, kako se more opravičevali govor nemškega cesarja in kaj se m>sli v tem oziru storiti. Padale so v državnem zboru o nemškem cesarju jako hude besede in češki radikalci so kričali, da je bil nemški cesar pijan, ko je govoril one besede.
Nove strojne puške nemške armade. Letošnje vojaške vaje nemške armade pri Mecu bodo podobne napadu vestfalskega armadnega kora proti z mitralezami branjenimi francoskimi črtami dne 18. avgusta 1870. Zgubili so takrat
Wwstfalci 21 častnikov in 300 mož. Sedaj se bodo pri vajah uporabili štirji novi puškini stroji. Nemškemu cesarju se poroča, da bode 4000 mož v ugodnem stališču lahko odbilo z novimi puškami 80.000 mož močnega nasprotnika in da bode z novimi puškami 20.000 ugodnih ciljev zadelo.
Prostozidarstvo na Francoskem. Sodeč po vplivu, ki ga ima na Francoskem prostozidarstvo, sodil bi človek, da imajo prostozidarji za seboj ogromno večino francoskega naroda. V resnici pa je prostozidarjev le malo število. Po oficijelnih sporočilih je na Francoskem le kacih
25.000 prostozidarjev z 400 ložami, ki so porazdeljene v 4 bratske skupne in sicer ima »Grand Orijent" na Francoskem 16.000, »Su-preme Conseil* 5000, Grande Loge, Symbolique 2000 in »Souverain Conseil General" le 500 bratov.
Kralj Viktor Emanuel in razoroženje.
Komaj je prenehala vojska v Južni Afriki in je odstranjena vsaka nevarnost miru na vzhodu, je sedaj mednaroden položaj tako miren, da državniki nimajo druzega posla, kakor se resno baviti z vprašanjem miru. Ker je položaj za mir tako ugoden, potrebno je, da se državniki prično resno pečati z vprašanjem gospodarskega razvoja svojih narodov in tudi z vprašanjem splošnega razoroženja ali saj z omejitvijo števila vojne moči. Prvi korak v tem oziru storil je pretekli četrtek italijanski kralj v svojem razgovoru z Zanardellijem in je ob tej priliki omenil, da hoče svojo željo po razoroženju sporočiti tudi drugim vladarjem, osobito ruskemu caru, ki je svoječasno v manjugodnem času pričel akcijo v tem oziru, ki je provzročila mednarodni mirovni sestanek v Hogu. Ko bi se napovedani korak laškega kralja posrečil, bili bi pač po njem najsrečnejši laški ministri. Saj pač nobena država ne čuti »sladkosti" oboroženega miru v tolikej meri, kakor ravno Italija.
Angleške Izgube v vojni v južni Afriki. Od 11. oktobra 1899., ko se je pričela vojna in pa do 1. t. m. torej v 31. in pol mesecih je imela Anglija sledeče izgube: 21,579 v vojni padlih častnikov in vojakov t. j. 7 odstotkov: na bolnih in ranjenih ter sploh nezmožnih 30.120 mož t. j. 10 odstotkov; ujetih v burskem taboru po odštetju onih, ki so jih Buri izpustili, 9714 mož, t. j. 3 odstotki. V dveh letih in pol pa je umrlo na raznih boleznih 13.000 mož. Od vseh
300.000 mož, katere je Anglija žrtvovala za to vojno, izgubila je celih 17 odstotkov, kar pomeni poleg pet in pol milijard na vojnih stroških, že ogromno žrtev, ne glede na svoje dobro ime, katero je za vedno zaigrala v tej krivični vojni.
Domače novice.
Političen shod. V nedeljo, dne 22. t. m. dopoludne ob polu 10. uri bode v tukajšnjem »Katol. Domu" shod katoliškonarodnih in kršč. soc. volivcev, na katerem bo poročal tudi drž. poslanec dr. Šušteršič.
Dve sodbi o najnovejšein zvezku Simon Gregorčičevih pesmij. Poročali smo, da je izdal Simon Gregorčič III. zvezek svojih poezij. Slavni djakovački škof mu je o tej priliki pisal nastopno pismo: Dragi moj prijatelj in brat v Isusu 1 Iz vsega srca hvala Vam na Vaših poezijah, koje Ste mi poslali. One so vse klasične, zaslužujejo, da se prispodabljajo starim grškim in rimskim. One dirajo na srce in na narodno dušo, ter pospešujejo najbolj naše svrhe. Hvala še enkrat i.er se priporočam Vaši uspomeni, Vaši sveti ljubezni, Vaši pobožni molitvi. Prijatelj in brat v Isusu 27. maja 1902. J. J. Strossmayer s. r. — Pesnik Stritar je pisal pesniku S. Gregorčiču tako-le: »Z velikim veseljem sem prejel Vašo knjižico, s še večjim veseljem sem jo bral. To so Gregorčičevi glasi, znani glasi in vendar novil Pa kako prosto se gibljete! To je zrelost! »Po-smrtnice" so kar genialne! Toda kaj bi hvalil, kar je nad hvalo! ,Maior omni laude.1 Bodite hvaležni stvarniku za lepi dar, ki Vam ga je podelil; pa tudi mi."
Pameten nasvet. Piše se nam: Glede tožb slovenskih časnikarjev med seboj, dovoljujem si pripomniti, da bi bilo umestno, ako bi se pri
slovenskem časnikarskem društvu, katero se bo osnovalo, sestavilo častno razsodišče, da bi se takih stvari, ki se tičejo slovenskih mož in časnikov med seboj vedno pred sodišče ne tiralo.
Ideja g. župnika Ranta iz Amerike, katero je sprožil pri izletu »Slov. kršč. soc. zveze" na Šmarno goro*, kako bi se osnovala enota za posredovanje pri izseljevanju tistih naših ljudij, ki morajo v Ameriko, je lepa in naj bi se je ne opustilo. S tem bi naša organizacija na moči in živahnosti dokaj pridobila. Osnovala naj bi se tudi osredna pisarna oziroma posredovalnica za korespondenco med rojaki v Ameriki in domačini. Koliko posestev gre na kant ne toliko radi prezadolženja, kakor radi tega, ker odhajajoč gospodar svojih stvari redno ne zapusti v pravih rokah, ter zapusti svoje posestvo, ne da bi dal pred odhodom kakemu poštenemu in zanesljivemu človeku pooblastilo za zastopstva pred sodišči. Tako se zgodi čestokrat, da se razpiše dražba posestva in se napravijo ogromni stroški, ne da bi žena, ki doma gospodinji, za to vedela, ker se godi vse sodno in eksekucijsko postopanje na rokah kuratorjev ad actum, to je odvetnikov. S tem bi se pa temu lahko v okom prišlo, ker bi društveno tajništvo takim osebam šlo na roko s svetom in če treba tudi ureditvijo denarnih razmer brez ogromnih stroškov, kateri dandanes našega kmeta uničujejo.
Glas Iz občinstva. Na inserat g. Teodora Frohlicha iz Vrhnike v ljubljanskih dnevnikih hvaleč družbo »The Mutual* pripomniti bi bilo, da je žalostno, da ni mogla zavarovalna družba dobiti nobenega »krščenega" zastopnika in da je poverila zastopništvo tvrdki »Brata Pollak*, ko bi se nedvomno marsikdo domačinov za lep zaslužek, ki se ga lahko doseže, rad potrudil. — Na ta glas iz občinstva nam je opomniti, da g. Frbhlich izjavlja, da se je oni inserat poslal brez njegove vednosti. Tako delajo Židje!
„Visoka zveza* »Gorenjca*. Zadnji „Go-renjec* nas je tako osupnil, da, po pravici rečeno, še sedaj sapo lovimo. Toraj: nikdo drugi nego ministerski predsednik sam se je vsedel in napisal karto „Gorenjcu“, kako je rešil rekurz glede volitve v bolniško blagajno. Sedaj seveda, ko smo drugače poučeni, lojalno priznamo, da smo krivico delali tukajšnjemu vodji glavarstva. Radovedni pa smo le še, če je pustila cenzura natisniti to presenetljivo vest s Korberjevim dovoljenjem, — ali pa bode cenzura gospoda mini-sterskega predsednika še le naknadno obvestila o izredni časti in slavi, katero si je pridobil s tem, da je postal »Gorenjčev" sotrudnik! Škoda, da »Gorenjec" o tej svoji »visoki zvezi" ni poročal vsaj teden dni prej, ker potem bi se vodja okrajnega glavarstva gotovo ne sramoval imeti zveze s šefredakterjem »Gorenjca*, saj tako »visoka zveza* bi mogla njegovi politični karijeri le koristiti.
Gospod Alfonz Pirc je še vedno vodja glavarstva v Kranju, kjer je njegov bratranec g. Ciril Pirc deželni poslanec.
Kranjski vodovod. »Gorenjec* od 7. junija 1902 poroča; »Vodopravno postopanje v zadevi kokrškega vodovoda se prične s komisijelno obravnavo v torek dne 10. t. m. ob 9. uri dopoludne pri izviru takozvanega »Cemšenikarjevega potočka". Iz izvajanj, ki se naslanjajo na to poročilo v »Gorenjcu", morajo vzbuditi pozornost kranjskih meščanov - davkoplačevalcev posebno ti le stavki na strani 233: »V pomirjen je duhov naj povemo, da glede troškov ostane vse tako, kakor so se interesenti na deželi pogodili s kranjsko občino leta 1898". — Tu so navedeni stroški občin, ti malenkostni stroški, ki so vsekakor manjši, kakor dosedanji stroški za dovažanje vode, se vaščanom ne bodo in se glasom pogodbe ne smejo zvišati, če bi se tudi prekoračil proračun za zgradbo vodovoda. Vodovod se bo gradil kot deželno podjetje." — Mogoče, da so te besede res pomirile duhove prizadetih vaščanov; gotovo pa je, da so tudi vznemirile duhove kranjskih meščanov, posebno tistih, kateri niso tako srečni, da bi poznali vse korake in vse pogodbe, katere sklepa naš vodovodni odsek, kojega seje so tajne. Da se pomirijo tudi duhovi tega dela meščanstva, prosimo gospode vodovodnega odseka, da nam blagovolijo po-
jasniti sledeče stvari: Kaj je pred vsem napovedano s stavkom: »Vodovod se bo gradil kot deželno podjetje?" — V koliko se s tem zmanjšujejo enkratni ali stalni stroški našega mesta?
V	koliko se skrčijo njegove pravice pri vodovodu? — Nadalje: Po gornjih besedah »Go-renjčevih" ne plačujejo občine niti vinarja več, če se proračun še toliko prekorači 1 Kdo pa plača potem oni »več"? — Država? — gotovo ne, ker ona se je zavezala le za 40°/o (po naši misli) predložene proračunjene svote. »Po naši misli* rečemo radi tega, ker besedila onega minister-skega odloka ne poznamo; vodovodni odsek ga preskrbno skriva, ne vemo zakaj? Dežela? gotovo tudi ne, ona nosi le 25°/o proračunjenih stroškov. — Tvrdka Wagenfuhrer, ki je napravila zadnje načrte, je izračunila stroške na približno 620.000 K, — a sama povdarja v svojem expozeji, da se je v nekaterih bistvenih točkah dispozicije zelo štedilo, da za one ne prevzame odgovornesti, to se pravi, da za to ceno si ne upa izpeljati zgradbe. Torej bi se ves oni »več" zvalil na mesto Kranj; kako pa pridemo meščani db tega, graditi tako drag vodovod, ko si' mesto lahko z malimi stroški naprav svoj vodovod. Da pa se vse naše skrbi izkažejo kot ničevne, pa naj vodovodni odsek navede tvrdko, ki prevzame vse delo za proračunjeno svoto, oziroma odloke vlade, po katerih ista prevzame vsaki »več"! Ali pa naj vodovodni odsek deponira toliko, da bo zadostovalo v pokritje vsake diference.
Liberalni poraz. V Selcih je liberalizem zapoden v grmovje. Pri občinskih volitvah je zmagala katoliško narodna stranka. Sedaj bomo saj natančno izvedeli, kako je bilo dosedanje občinsko gospodarstvo. Slava zavednim volivcem 1
Ponesrečen naskok. »Narodovci" so nameravali iz odbora »Slov. Matice" vreči g. dekana Koblarja in prof. Šukljeja, ki zadnji čas posebno »Gorenjčevega" sotrudnika dr. Slanca klesti po prstih in mu poklada hladne obveze na razburjeno glavo. Za namen »Narodovcev" smo pravočasno izvedeli in — izvoljena sta gg. Koblar in Šuklje in prav malo je manjkalo, da niso bili vrženi vsi tisti, ki so se strinjali s tem »Narodovim* naskokom. Ako bodo v prihodnje »Narodovci" v »Slov. Matici* zopet tako nestrpni, bode to le na škodo »Matici*. Vsekakor bodo naši somišljeniki vedno zahtevali zadostnega zastopstva v odboru. Da bi se tudi v »Matici" morali kloniti Tavčarjevi komandi, ni nikjer zapisano!
Kar je dovoljeno enemu, mora biti dovoljeno tudi drugemu ! V Gradcu bodo imeli letos veliko nemško pevsko slavnost. Deželni šolski svet štajerski je izdal naredbo, glasom katere nima ta korporacija nič proti temu, ako tudi učitelji sodeljujejo na tej slavnosti in da se jim dovoli v to potreben dopust. Proti tej odredbi ne more biti prigovora, saj tudi učitelju mora biti dano nekoliko svobode. Ali ravno za to ima »Sudsteierische Presse* prav, ko v imenu istega principa svobode naznanje že danes, da se bo jednako dovoljenje zahtevalo tudi za slovenske učitelje, ki bodo hoteli sodelovati na slovenski pevski slavnosti! Prav tako!
Lepe razmere. Iz Višnjevika se piše »Gorici*, da je bila tamošnja šola, katero je vodil liberalni nadučitelj Karol Mlekuž, ki pride zaradi spolnega posilstva pred porotno sodišče, še le v nedeljo, dne 8. t. uradno zaprta. Do tedaj pa je gori imenovani š e vedno hodil v šolo. Ali je okrajna šolska oblast še le v nedeljo zvedela, da je učitelj Karol Mlekuž tožen zaradi nemoralnih dejanj?
Pomanjkanje murvinega listja. Svilorejci se letos jako pritožujejo zaradi pomanjkanja murvinega listja. V nekaterih krajih pobrala ga je slana, semtertje tudi toča. Zaradi tega se murvino listje letos zelo išče in drago plačuje.
Požar na Igu. Na Igu so imeli v soboto požar. Pogorela sta dva poda. Velika nevarnost je bila za celo vas. K požaru se čuje, da se je mudil v soboto na dan požara nek velik, črn človek na Studencu. Z ognjem nameravalo se je baje uničiti skladišče zadruge in je bil ogenj v to svrho zaneten. Koliko je na tem resnice, se ne ve.
Dunaj. Kriza v državnem zboru je rešena. Mladočehom je vlada dovolila nekaj koncesij — davčne popuste od zemljiškega davka pri vremenskih nezgodah. Katoliški poslanci štajerski so pri tem dosegli, da se bo izvršil odpis zemljiškega davka pri posestvih, ki merijo najmanj 2 ha tudi tedaj, ako je poškodovanega samo pol ha zemljišča. Ves odpust zemljiškega davka znaša okolu 5 milijonov kron.
Novi kranjski deželni poslanec. Včeraj je volila kranjska trgovska in obrtna zbornica deželnega poslanca. Izvoljen je bil g. dr. Danilo Majaron. Govorilo se je nekaj tudi o kandidaturah zborničnih članov gg. Majdiča in Lenarčiča, pa je pred volitvijo »nevidna roka" te kandidaturi izbrisala iz površja. Zbornični podpredsednik g. Kolmann je dobil dva glasu, g. Triller, ki bi tudi rad, da bi ga bila zbornica volila, pa ni prišel v poštev.
Kričeč slučaj v narodno-napredni stranki. Včeraj je bila seja kranjske trgovinske in obrtne zbornice. K besedi se je oglasil tudi zastopnik narodno napredne stranke zbornični svetnik gosp. Schiey, intimen prijatelj dr. Tavčarja. Ta gospod katerega je poslala v zbornico narodno napredna stranka, je govoril svoj „govor“ — nemški. Sedaj se pa še pulimo za svojo slovenščino, ko jo celo zastopniki napredne stranke v javnih zastopstvih na tak način prezirajo.
Maturantinji. Zrelostni izpit, „maturo“, delati, kakor se čuje, na ljublianski višji gimnaziji tudi dve gospodičini iz Dunaja. Ena je hči bivšega vojaškega zdravnika g. Thurnwalda v Ljubljani.
Celjska »Domovina11 je 15. februvarja t. 1. napadla dr. Šušteršiča, ki je nato »Domo-vino“ tožil. Danes nam došla „Domovina“ pa priobčuje naslednjo izjavo: »Podpisano uredništvo izjavlja, da obžaluje vsebino notice, ki se je objavila v št. 15, z dne 15. februarja 1901 pod prejšnjim uredništvom, ker lista namen ni bil dotikati se osebne časti dr. Ivana Šušteršiča. V Celju, dne 10. junija 1902. Uredništvo ,Domo-vine‘.“ S tem je zadeva z lepo poravnana.
Slovensko časnikarsko društvo se ima ustanoviti v Ljubljani. Pravila se že sestavljajo. Kdor misli društvu pristopiti, naj to javi uredništvu „Slovenca“ v Ljubljani. To društvo pristopi osrednji časnikarski zvezi, katera se je osnovala *"a zadnjem časnikarskem shodu. Ako se oglasi dovolj članov, se ustanovi poseben penzijski zaklad. Clan društva je lahko vsak urednik ali' pa stalni dopisnik listov.
Štrajki v Ljubljani so končani, ker so tudi vsi mizarji šli na delo. Ti $trajki donesli so delavcem tisoče zgube, a le malo poboljškov.
Vojaška slavnost. Pred kratkem so postavili v Gradcu spomenik onim vojakom, kateri so 1. 1878. v Bosni padli. Pri tej slavnosti je moral sodelovati tudi bošnjaški polk. Če se pomisli, da so dotični, katerim se postavlja spomenik v vojski morda streljali in se borili zoper očete Bošnjakov, ki služijo v naših regimentih, potem je vendar od sile, če se sili te Bošnjake vpiti „slava“ onim, ki so v vojski ubijali njih očete. Tudi venec so morali položiti Bošnjaki na spomenik.
Ljudske knjižnice snuje celovška kmetijska družba. Združiti jih hočejo s šolami, zlasti tam, kjer so nadaljevalni tečaji. V knjižnicah hočejo zbrati zlasti poučno-gospodarske knjige.
Ljudsko bralno dvorano nameravajo ustanoviti v Gradcu. Jeden moški in jeden ženski odbor marljivo delata za uresničenje te misli. Posrečilo se je že dobiti pripravno dvorano in upanje je, da se ljudska bralna dvorana otvori že letos jeseni.
Samomori v Ljubljani. V torek ob polu 1. uri popoludne je na železniškem prelazu na cesti proti tivolskemu gradu skočil pod vrhniški vlak 74 letni drvar Jakob Krušič iz Zadvora, občina Dobrunje. Glavo mu je vlak skoraj popolnoma odtrgal od života in roke mu je polomil. Vlak ga je vlekel le nekaj korakov za seboj, potem pa se je ustavil. Bilo je prepozno. Truplo so prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu. — Na grobu svoje žene se je ustrelil istega dne ob 7. uri zjutraj na pokopališču pri sv. Krištofu v Ljubljani ravnatelj tovarne na Fužinah, Josip
Dievok. Prenočeval je v hotelu »pri južnem kolodvoru". Ob polu 7. uri je odšel in še naročil, da se mu soba rezervira do popoludne. Iz hotela je šel naravnost na pokopališče in izvršil samomor. Ustrelil se je v sence in je bil takoj mrtev. Samomor je izvršil najbrže zaradi dolgov in pa zaradi tega, ker bi bil s 15. junijem odpuščen iz službe.
Novošcgna vzgoja. Iz Ločnika pišejo, da je pri belem dnevu (okoli 10. ure) napadel 14 letni Jožef Vitoz že priletno ženo Marijo Močilnik ter jo z debelim polenom udaril trikrat v prsi, ki so ji silno zatekle in na roko, ki je tudi močno ranjena. Prepeljali so jo k zdravniku v Gorico. Da je to storil s premislekom, se vidi iz tega, da jo je celo jutro zmirjal s „šklava“. Ko je dovršil svoje delo, šel je, kakor bi se ne bilo nič zgodilo naprej po poti. Imenovani deček je bil vedno razposajen, šolo je seveda že davno obesil na klin, a njegov oče je bil baje le na papirju kaznovan. To so torej sadovi novošegne vzgoje, ki ne dopušča nasproti učencem in starišem nobene kazni, nobenega strahu.
Zanimivo ljudsko štetje. Na Reki so našteli: Lahov 17.354, Madjarov 2842, Nemcev 1945, Ilirov 5146, Hrvatov 7497, Slovencev 2251, Slovanov 1211, Srbov 55, kmečki jezik pa jih govori 863. — Koliko novih slovanskih narodov so iznašli! In vse to na ljubo »italijanski* Reki, da ne bo kazala preveč slovanskega lica. — Sicer pa na Reki smo Slovani predolgo spali in še danes ni pravega narodnega deial
Razne stvari.
Uspeli krščansko socialne občinske uprave
dunajske zaprl je že opetovano sapo liberalnemu judovskemu časopisju. Nov uspeh zaznamovati imajo zopet dunajski kršč. socijalci, namreč veliko elektriško tovarno. Kdor je bil prej pod liberalno upravo na Dunaju in sedaj, pripoznati mora, da je še le sedaj postal Dunaj sličen drugim modernim velikim mestom. Pod liberalno upravo se je le malo skrbelo za razsvetljavo in cenena prometna sredstva;. Sedanja uprava pa načrtoma ti dve važni panogi skuša dobiti v svoje roke. Nova elektriška delovršba bila je osobito potrebna za elektriško' železnico kakor tudi za razsvetljavo, Pri blagoslovljenju tega dela bil je navzoč železniški minister in veliko druzih dostojanstvenikov. S ponosom je dr. Lueger kazal na napredek mesta pod kršč. soc. upravo. Posebno je povdarjal, da so stroji delo domačih avstrijskih tvrdk.
Velika mesta v bodočnosti. Stavbeni svetnik S tub b en razlaga v nekem svojem delu, kaka bi morala biti mesta, da ustrežejo v zdravstvenem, narodnogospodarskem in socijalnopoli-tiškem oziru. V zdravstvenem oziru se zahteva pred vsem, naj se v novih mestnih delih posebno gleda na to, da dobe stanovavci več zraka in svetlobe, kakor ga dobe stari, ozki mestni deli. Pred vsem naj bodo ceste najmanj tako široke, kakor so visoke hiše. Daje dovolj dobrega zraka, skrbeti se mora za drevesne nasade, vrte in mestne parke. Žal, da se po mestih na higijeno gleda premalo, to pa zato, ker lastniki zemljišč hočejo iz svojega zemljišča veliko dobička in zato zidajo na gosto proti vsem predpisom modernega zdravstvenega naziranja. Potrebni so domači vrti. Narodnemu gospodarstvu s tem ni nič pomagano, če se zidajo poslopja z malimi, nezdravimi in predragimi stanovanji, od gostačev hočejo dobiti gospodarji rento iz poslopja in v neprimerno drago stavbišče založene glavnice. Da so zemljišča za stavbišče tako draga, temu je kriva stavbena policija, ki dovoljuje in pri nas v Ljubljani celo zahteva gosta in visoka poslopja proti vsem zdravstvenim zahtevam, ki stavijo kot predpogoj zdravih stanovanj ne previsoka in z velikim številom stanovanj preskrbljena poslopja, marveč manjša poslopja z zrakom in s svetlobo so zdravju prikladna in zdravje je največji zaklad človeštva. Upati je, da bo i pri nas zmagala zdrava pamet in se bo zopet delalo wa to, po stari lepi navadi, stanovati v lastni, četudi mali hiši. Saj so menda Angleži, Nizozemci in Belgijci tudi olikani narodi in vseeno so obstali skoro brez izjeme pri
običaju svojih prednikov — stanovati v malih, zračnih in svetlih hišah, ne samo po deželi, marveč tudi v mestih.
Musolino obsojen. Dne 11. t. m. je bil v mestu Lucca v Italiji dovršen znameniti proces proti zloglasnemu brigantu Musolino, s katerim smo se ponovno bavili v tem listu. Porotniki so spoznali briganta krivim v vseh točkah — razun jednega slučaja — in so pritrdili na dotično vprašanje, da se je Musolino popolnoma zavedal svojega početja. Sodni dvor je na podlagi tega ver-dikta obsodil Musolina na dosmrtno ječo, pooj-streno z 8-letnim zaprtjem v posebni celici. Vsi drugi, ki so bili obtoženi kakor Musolinovi sokrivci so bili oproščeni. Vse razbojnikove nade, da ga porotniki oproste, so torej s to obsodbo splavale po vodi. Proces, o katerem se je mislilo poprej, da bo trajal tri mesece, vlekel se je nič manje nego šest mesecev. To pa največ vsled nesoglasja ki je vladalo med desetimi branitelji, med katerimi je došlo do škandaloznih prizorov in celo do pravega pravcatega štrajka, tako, da sta morala posredovati celo vlada in parlament, da se ta proces sploh mogel dovršiti. Ta dolgi proces je uničil vso glorijo, katero je laško ljudstvo ovijalo okoli glave tega »laškega junaka", ker se je izkazalo, da je bil Musolino le najpodlejši bandit, ki je svoje žrtve le zavratno napadal in da niti v jednem samem slučaju ni pokazal osebnega poguma. No, da saj poznamo, saj imamo sleherni dan priliko spoznavati od blizu take junake, ki napadajo samo zavratno, a beže kolikor jim noge zmorejo, čim si jim pokazal zobe.
Vspch davka na žganje. Dne 1. septembra je bil uveden novi davek na žganje. Dotični zakon določa, da se jeden del dohodkov od davka na žganje razdeli na dežele in sicer se je določilo, da se razdeli vsaj 19‘2 milijonov kron na leto. Provizorični obračun za čas od 1. septembra do 31. decembra 1901 je sedaj gotov. Mesto 64 milijonov kron se razdeli med dežele 7,957.178 kron 42 h, v katero svoto pa je vštet tudi dohodek iz naknadnega davka od žganja, ki je bil do 1. septembra 1901 davka prost. Ta dohodek pa znaša 2,232.200 kron 68 h. Od imenovane svote dobi Kranjska 360.086 kron 20 h, Štajerska 372.992 K 74 h, Koroška 240.370 kron 45 h, Istra 25.598 K 24 h, Goriška 25.765 kron 34 h, in Trst 37,390 kron 78 h.
Dvajset let minister. Dne 5. t. je obhajal skupni finančni minister in upravitelj Bosne-Hercegovine Kallay dvajsetletnico svojega ministrovanja. O tej priliki so mu prišli častitat mnogi prijatelji in korporacije.
Izseljenci v Ameriko. Čudovito se množi število izseljencev iz Evrope v Ameriko. Prve štiri mesece letošnjega leta je došlo v New York
179.000	izseljencev, od teh jih je bilo 18 tisoč v januvarju, 30 tisoč v februvarju, 57 tisoč v marcu in 74 tisoč v aprilu. To je več kot kdaj preje v istih mesecih. Lahi so šli večinoma v New York, Pennsylvanijo in New Jersey, Poljaki pa v Massachussets in Pennsylvanijo, Slovenci in Hrvati ali v Pennsylvanijo in Ohio, ali v Illinois, Minnesoto in Colorado. Veliko izseljencev je neukih in skoraj vsi so navadni delavci, ki si morajo trdo svoj kruh služiti.
Zopet nov vulkan. Iz Lapaza v Argentiniji se poroča, da je v okraju Choico izbruhnil vulkan, ki je bil že dolgo časa mrtev. Izbruh je uničil dve vasi, pri čemer je izgubilo življenje 75 oseb. Vulkan bruha dalje. Poroča se tudi o novih izbruhih v srednji Ameriki in v Alaski; v veliki nevarnosti je tudi orjaško mesto New York v Ameriki. Geologi so namreč zapazili 60 kilometrov nad mestom in pa na spodnjem delu reke Hudson vulkaničfte sledove. — V bližnjem gorovju se je na več krajih razpočila zemlja, iz razpoklin silijo plini in dim. Med prebivalstvom mesta vlada velik strah, začeli so se že izseljvati. Nenavadno vreme zadnjih tednov je v zvezi z dogodki v jedru zemlje.
Ženski klobuki v vseučillških dvoranah motili so moške dijake in zapirali razgled na desko in onemogočili tudi videti predavatelja; vsled česar se je zapovedalo ženskim slušate-ljicam, da morajo biti pri predavanjah odkrite.
Honorar! advokatov in zdravnikov na Francoskem. Po nekem zelo starem zakonu smejo zaračunati advokatje na Francoskem za-
govorništvo s 25 franki, toda to določilo je mrtva roka. Odvetniške zbornice zaukazale so da ne smejo odvetniki pri ex offo zagovorih od države sprejeti nikako plačilo. Zagovarjajo ali za honorar, ki ga dogovore s klienti ali pa brezplačno. Pariški advokatje zahtevajo naprej honorar in nečuveno je, če bi advokat pozabljivega klienta tožil za honorar. Vkljub temu so pa v Parizu odvetniki, ki zaslužijo po 300.000 frankov na leto. Bivši predsednik francoske ljudo-vlade je v Guano razpravi za jeden sam govor dobil 500.000 frankov. Nek drug bogat in znan trgovec plačal je svojemu advokatu 100.000 frankov, pa to niso že več honorari, marveč že darila in taki slučaji so razumno zelo redki. Sorazmerno zaslužijo najboljši advokati za dolge zagovore 20.000 frankov in naštejejo se po prstih lahko advokatje s 100.000 frankov letnih dohodkov. Najslavnejši pariški advokati so: Barboux, Martini, du Buit, Sanet, Teceras itd. Tudi zdravniki določujejo honorar po lastni razsodnosti: Jeden prvih pariških kirurgov dobil je telegrafiški poziv, naj pride takoj v Madrid z vršit težko operacijo. Vrgel je depešo z besedami na stran, češ, „ravno čas imam se peljati v daljni Madrid. “ Asistent njegov pa je brzojavko vzel v roke in dejal:	»Čemu	odklanjati gospod
profesor ne, da Vam bilo znano . . .?“ »Kaj naj bi mi bilo znano? »No, kako Vas bodo plačali." »Zamudo časa mi ne morejo povrniti". »Pustite meni prosto roko.* „Nikdar.“ Zahteval bom 100.000 frankov.* — »Ste li znoreli! Da, za 100.000 frankov potujem, za manj pa nikakor ne. Naravno bodo mojo zahtevo odklonili, in to ravno hočem.“ Asistent odposlal ie na to sledečo brzojavko: Veliko opravila, obžalujem, ako ne dobim 150.000 frankov. — Čez nekaj ur odgovor: Sprejeto, če pridete takoj. Profesorje seveda še dotični večer odpotoval. Slavni kirurg Pean operiral je proti ogromnemu honorarju ali pa — zastonj. Veliko od bogatinov, nič od revežev je bilo njegovo načelo. »Veliko* bilo je samo 30.000 frankov. Sedaj so najslavnejši francoski zdravniki v Parizu: Guyon. Legor/d, Do-yen Lucas-Championniere, Berger, senator Pocci, Deboves, Bochard, Dien-,lafoy, Potin, Raymond i. t. d.
Menelik in protestantski misijonar. Prišel je nek protestantiški misijonar v Abesinijo in koj ha meji je bil prijet in pripeljan pred kraljevega namestnika, ki je hotel od njega zvedeti, od kod je prišel. Misijonar bil je iz Švedskega; visoki abesinski dostojanstvenik čul je sicer o Nemčiji, Avstriji, Rusiji, Italiji, Angleški in Ameriki, toda o Švedih ni mu bilo znano ničesar in zato je odposlal Šveda z vojaškim spremstvom na dvor, naj tam težko vprašanje rešijo. Mož moral je v zaporu v glavnem mestu dva dni čakati, predno so ga prepeljali na dvor pred kralja Menelika, ki ga je sprejel v navzočnosti svojih dostojanstvenikov in telesne straže. Začel se je sledeč zanimiv pogovor: „Ptujec, kje si doma*. — „V Skandinaviji.* „Čemu si prišel sem v Abesinijo ?“ Spreobračati abesinske Jude." (Le pod to pretvezo pridejo misijonarji v Abesinijo. Spreobračanje abesinskih kristjanov je pod smrtno kaznijo prepovedano.) „Hm, prav dobro, toda povej mi, skozi katere države si potoval, predno si v moje kraljestvo došel?* »Skozi Nemčijo, Egipt in Ju-dan.“ »In nisi našel v teh deželah nič judov in paganov za spreobračati?" Misijonar je odgovoril, da ni imel za te naročila. Kralj se na to obrne k svoji telesni straži in zapove: »Ker ptujec ni še spreobrnil judov in paganov v deželah, skozi katere je potoval, naj se ga spremi do meje, da bode najprvo spreobrnil jude in pagane v deželah, skozi katere je potoval!* — In po kraljevem ukazu se je zgodilo.
Amerikanski sejmi s pomarančami in limonami. Kalifornija je prebogata s pomarančami in limonami in po mestih imajo sejme, na katerih se prodaja plemeniti sad. Sejmi so prav amerikanski s pravo amerikansko reklamo in z veliko udeležbo. Neki trgovec zložil je 3000 pomaranč v obliki velike citrone, drugi zgradil je več metrov visok stolp s pomarančami. Zložili so tudi pomaranče v obliki trdnjave, krone, 4 metre dolgo in 'J metrov visoko šolsko zgradbo, ki je bila električno razsvetljena. 10.000 poma-
ranč in citron zložil je zopet trgovec v obliki velike zemeljske kroglje. Toda pravo čudo bil je iz pomaranč zložen omnibus z dvema konjema in kočijažem. V Kaliforniji je najmanj 200,000.000 pomarančnih in citroninih dreves; zvozijo pa na leto nad 15.000 železničnih vozov tega sadja po največ na Antilske otoke.
Rotšild pusti ogledovati svoje krasne vrte proti vstopnini 1 krone v korist prostovoljni rešilni dunajski družbi. Nes judovski list primerja krasoto teh vrtov bajkam iz tisoč in ena noč. Nahajajo se v vrtu rastline, ki jim ni jed-nacih v Evropi.
Mednarodni zapeljivec žensk aretiran je bil v Kodanju. Zasledovala ga je avstrijska policija. Aretiranec je tudi stari znanec vseh evropskih policijskih oblastij. Alojz Nielsen dal je veliko posla policijskim oblastim v Evropi. Jedenkrat se je pokazal na severu, drugič zopet na jugu in zapuščal je povsod ogoljufane ženske. Pečal se je le z boljše služečimi dekleti, kakor z vzgojiteljicami, guvernantiuami itd. to pa zato, ker si le te z varčevanjem skoro brez izjeme za stare dni skušajo prihraniti gotov kapital. Skušal je in večinoma se mu je to tudi posrečilo dobiti si ustop v boljše hiše, kjer si je potem poiskal svoje žrtve. Nielsen rojen je bil baje 1867 v Knigstedu na Danskem in je neprijetne zunanjosti, nikak lep mož. Govori izvan svojega maternega jezika nemščine tudi švedsko, angležko, špansko, laško, portugalsko in nemško. Bil je že opetovano kaznovan. 6. junija 1899 je bil aretiran na Dunaju. Pod napačnim imenom Louis de Pilger iz Ghikage je ustanovil v V. okraju ženitovanjsko posredovalno. Pri hišni	preiskavi	našla je policija	nebroj pisem,
iz katerih je bilo razvidno, da je napram velikemu številu lahkovernih bogatih Dunajčank nastopil kot ženitovanjski kandidat in sicer kot kapitan iz Brazilije. Toda storiti mu niso mogli ničesar, ker vse	kar se je našlo pri	njemu, bile
so le	predpriče,	kaznovan je bil	s	14 dnevnim
zaporom le za to, ker ni naznanil pravega imena. Ko so ga iz Dunaja po prestani kazni, izgnali; pojavil se je v Budimpešti, pa je kmaloodondi zginil. Na Češkem je 1899- leta speljal hčer nekega	bogatega	tovarnarja, toda	v	Kodanju je
bila dvojica pravočasno vjeta in hči oddana očetu; Nielsen pa, ker je ž njo pobegnil kaznovan. Sedaj je zvedela dunajska policija, da ima kapitan »Nelson* v nekej kavarni v Dunajskem pratru 20 deklic za Brazilijo, toda posrečilo se mu je pobegniti. Skoro na to je bil prijet v Kodanju.
Angleški kralj in policist. Kralj Edvard se zelo rad vozi v motorju, pri tem pa prezira policijske predpise, ki zahtevajo od vozačev motorjev ne preveliko hitrost. Pred kratkem peljal se je v družbi kralj v motorju. Služben policist je ustavil voz in zahteval, naj se ne vozi tako hitro. Opozorili so kraljevi tovariši policista, da je v vozu kralj, toda skupili so jo »Kaj me briga to, to je že četrti voz, katerim vozačem sem zapovedal počasneje voziti in vselej se mi je reklo, da se kralj vozi v motorju.* Policist stopil je v voz, češ, da se hoče prepričati, če se bode njegov ukaz izpolnil in se bode vozilo tako, kakor zahtevajo policijski predpisi. Toda tovariši kraljevi so opazili, česar policist ni opazil, smehljaj v kotu motorja sedečega kralja in v največjem diru ropotal je motor v precej oddaljen kraljev grad. Policist je zahteval, naj se ga pusti izstopiti, toda njegovo prošnjo so prezrli. Ko so pri kraljevem gradu izstopili, bil je policist tako razkačen, da je hotel vso družbo peljati v stražnico in potrebno je bilo dalje časa, da se ga je prepričalo, da se je vozil v kraljevem motorju in v kraljevi družbi. Najbolj zabaval se je nad policistovo jezo kralj sam, ki je, ko se je policist prepričal s kom se je vozil, bil silno prestrašen. Kralj je segel smehljaje policistu v roko in ga odpustil z očetovskim opominom:	naj	tudi	v prihodnje svojo
službo najvestneje zvršuje.
Zenske. Po zadnjem ljudskem štetju, ki se je vršilo v preteklem letu, je v osrednjem mestu London (torej brez predmestij) 777.363 oženjenih moških in 793.097 omoženih žensk in 71.128 udovcev ter 197,517 udov. Kakor je razvidno iz teh številk, je udov več nego še enkrat toliko
kot udovcev in četrti del števila omoženih žensk, tako pride na vsako četrto ženo ena udova. Temu je seveda mnogo kriva južnoafrikanska vojna. Da je bilo v Londonu 63.035 žensk, katerih možje so odsotni, je pripisovati v velikem delu tudi vojni. Mnogo zakonov živi tudi ločenih. V noči štetja ni bilo v Londonu nič manj kot 47,301 mož, katerih žene so bile odsotne, in to zato ker je njih zakon nesrečen. Na Angleškem je nad en milijon deklet in udov, ki se sploh ne morejo omožiti. Tudi so se ustanovila ženska izseljevalna društva, ki imajo nalogo pripraviti nepotrebne ženske do tega, da bi se izselile.
Lekarništvo in ženske. Kakor znano, je ministerstvo 1. 1900 dovolilo tudi ženskam opravljati lekarniške posle. Zato se zahteva predštudij in sicer 6. gimnazijski razred, po katerem še-le lahko stopijo v triletno praktiško vajo. Po končani učni dobi podvreči se morajo potem strokovni preizkušnji in morajo tudi obiskovati dve leti vseučilišče, po katerem času se lahko podvržejo farmacevtiškemu rigorozu. Zenske upajo, da se bodo, osobito hčere lekarnarjev, posvetile novemu poklicu.
Anarhista posebne vrste so prijeli v Pragi. Stavec Adolf Kleinbauer bil je aretiran zato, ker so se pri njem našla anarhistiška pisma. Kleinbauer je hotel iti v Ameriko in je šel iz Brna, kjer je doma, čez Draždane in Brlin in prišel je do Hamburga. Tu pa ga je obšlo domotožje in podal se je nazaj v svojo domovino. Ko pa je prišel do Prage, zmanjkalo mu je denarnih sredstev. In tu si je izmislila zvita buča način, kako priti brez stroškov na dom. Spisal je pisma, v katerih se je zlasti pogosto nahajal stavek: „Hoch esperantia anarchia", potem pa je poslal brezimno pismo policiji, y katerem je isti naznanil samega sebe kot nevarnega španskega anarhista. Praška policija je „anarhistu“ ustregla in ga odposlala po odgonu v Brno domov. Toda storila je še več; ker je potegnil policijo za nos, češ, da je anarhist, dobil je 8 dni zapora.
Dolgost železnic znaša 715.000 km. Na leto naredi se na vsem svetu približno 13 do 16 km novih železnic. Največ železnic ima Amerika 374.742 km, samo Zedinjene države imajo 294.088 km; Evropa ima 257.202 km; Azija 45.883 km; Avstralija 22.372 km; Afrika pa 14.798 km. V Evropi je v Nemčiji 47.348 km, na Francoskem 41.173 km, Rusija ima 38.642 km, Angleška z Irsko 34.222 km in Avstro-Ogerska 32.180 km. Železnice vredne so 173.400,000.000 K. Število lokomotiv znaša na vsem svetu 131.219 z 280 milijoni konjskih močij. Železnice vpo-rabljajo približno 5,000.000 uslužbencev.
OBRTNI VESTNIK.
Urejuje Ivan Kregar.
Malemu obrtniku v pomoč.
(Dalje.)
Prepustitev strojev obrtnim združbam.
Razstave strojev, mojsterski tečaji, obrtni potovalni pouk in druge priredbe, opisane v prejšnjih odstavkih, imajo namen, obrtnike opozoriti na prednosti porabe strojev v obrtni vršbi. Večini obrtnikov pa nedostaje denarja, da bi si oskrbeli motorje in stroje, porabne v njih obrtu. Takim obrtnikom daje c. kr. trgovinsko ministerstvo kredit na ta zanje najkoristnejši način, da jim prepušča stroje proti plačilu nabavne cene na obrok. Darila pa so izključena. Ker pa uči izkušnja, da proizvaja posamezni rokodelec izve-čine tako malo, da bi se pri njih ne izplačalo postavljati dragih strojev, ne odda pospeševalni urad strojev nikdar posameznim prosilcem, ampak vedno le obrtnim družbam.
Na ta način naj bi se v obrte, ki so sicer zmožni razvoja, pa so zaostali v tehničnem oziru, uvedli času primerni proizvajalni načini, razen tega pa se tudi obrtniki združili v gospodarsko močne združbe.
O	pravni obliki teh obrtnih združb se ne dado določiti splošno veljavni prepisi, ker sta število in kakovost prepuščenih strojev v posameznih primerih izredno različni. Za porabo
šivalnega stroja za gumbnice (Knopflochnah-maschine) na primer zadošča konzorcij nekaterih krojačev, za večjo stavbnomizarsko delavnico z motornimi gonili in stroji za obdelovanje lesa pa je treba že organizacije višje stopnje, n. pr. pridobitne in gospodarske zadruge. Vobče so se obnesle najbolje one obrtne združbe, ki omogo-čujejo skupno porabo strojev, pa obenem varujejo gospodarsko samostojnost posameznih udeležencev; to so zlasti delovne zadruge (Werk-genossenschaften.) V krajih, kjer so električne naprave, je zlasti prospešna prepustitev električnih motorjev strojnim zadrugam, da jih razdele med člane, ki tako dobe motorna gonila za stroje, ki jih morebiti že imajo v svojih de-delavnicah.
Za prepustitev strojev je treba vložiti prošnjo, naslovljeno na c. kr. trgovinsko ministerstvo, ki odločuje o njej na podlagi poizvedb obrtnega pospeševalnega urada in mnenja obrtnega pospeševalnega sveta.
Obrtni pospeševalni urad ima torej pri tem nalogo, poizvedovati o rentabiliteti strojne naprave, o vrednosti prosilcev, potem o izberi, postavitvi in uporabi strojev, dalje pa mu je tudi dovoljeno »prepustitev" izvesti, nabaviti stroje, jih preizkusiti glede njih kakovosti in jih postaviti na dotičnem kraju. Uredbo večjih strojnih naprav vodi večinoma delovodja pospeševalnega urada, ki tudi obrtnike pouči v ravnanju s stroji.
V	mnogih primerih pokličejo tudi posamezne člane udeležene združbe na Dunaj, da jih tam pouče o uporabi tehničnih delavskih pripomočkov. Razen tega se vrše redne inšpekcije glede kup-čijskega stanja podjetja, glede uporabe in stroškov strojne naprave, glede knjigovodstva in plačevanje obrokov i. dr. Pospeševalni urad pa izkuša tudi prodajo izdelkov takih zadrug razširiti na ta način, da uvaja lahko prevedne specijalne predmete, da posreduje pri oddaji javnih dobav i. e.
Za prepustitev strojev veljajo naslednja načela.
a) Stroji se prepuščajo le obrtnim združbam, a ne posameznim obrtnikom.
b) Prepuščajo se samo stroji in se ne dajo prispevki za njih nakup.
c) Za prostore, v katerih naj bi se stroji postavili, imajo skrbeti prejemniki strojev sami. Po okolnostih je treba zagotoviti lastno delavnico; pri tem morejo zlasti občine s prepustitvijo stavbišč in krajevne hranilnice z dovolitvijo stavbnih kreditov podpirati osnovo zadružnih delovnih naprav.
d) Stroji se prepuščajo proti brezobrestnemu poplačilu nabavnih, carinskih in postavitvenih stroškov večinoma v desetih letnih obrokih. Prvi obrok je plačati leto po začetju vršbe; v ozira vrednih izjemnih primerih se dovolijo stroji eno do treh let na posodo, predno je začeti s plačili na obroke. Transportne stroške plača c. kr. trgovinsko ministerstvo, ravno tako stroške za zavarovanje proti ognju, dokler ne preidejo stroji po plačilu vseh obrokov v last zadruge.
e) Uo popolnega poplačila vseh obrokov ostanejo stroji v lasti c. kr. trgovinskega mini-sterstva; ministerstvo si pridržuje, da jih vzame nazaj, če bi se ne uporabljali pravilno. V takem primeru more že plačane obroke vrniti po odbitju primernega zneska za obrabo. Prosilci, ki so se jim stroji prepustili, se morajo obvezati, da bodo skrbno ravnali s stroji, jih ohranili v dobrem stanju in da bodo morebitne poškodbe takoj naznanili obrtnemu pospeševalnemu uradu
c.	kr. trgovinskega ministerstva na c. kr. tehno-logičnem obrtnem muzeju na Dunaju. Zavezati se jim je razen tega, da jamčijo za vse poškodbe, ki uiso posledica redne porabe.
f) Združba, katera je dobila stroje, mora po preteku vsakega leta poročati trgovinskemu ministerstvu o uporabi strojev in mora vsak čas dovoliti, da inšpekcijski uradniki preiščejo stroje in, če treba, tudi pogledajo zadružne knjige; razen tega mora poslovno poročilo in letni račun ter prepis zapisnika občnega zbora, na katerem sta se odobrila poročilo in račun, v 14 dneh po občnem zboru predložiti v vpogled. Naznaniti ima dalje, na kakšen način je uravnana vporaba strojev, in kakšne pristojbine je vplačati za uporabo (takozvani uporabni red, regulativ.)
g)	Za izpolnjevanje pogojev, navedenih pod
d,	e in f, jamčijo udeleženci in imajo o tem narediti notarsko ali sodno overovljeno zavezno izjavo.
Od leta 1892. je prepustilo ministerstvo 164 strankam 756 strojev irr razen tega druge delovne pripomočke, kakor transojisije, orodje, i. e. v dobavni vrednosti okroglih 436.000 K.
Občni zbor zadruge rokodelskih in dopuščenih obrtov za sodni okraj kranjski. Preteklo nedeljo popoldne ob 3. uri vršil se je v gostilniških prostorih „Nove pošte" v Kranju občni zbor »Zadruge rokodelskih in dopuščenih obrtov za sodni okraj kranjski*. Vzlic slabemu vremenu zbralo se je precejšno število obrtnikov. Zborovanje je otvoril zadružni predsednik gosp. Zupan, pozdravljajoč vse navzoče. Pozdravil in predstavil je zborovalcem iz Ljubljane došlega gosta g. Kregarja, ki nato v daljšem govoru razloži pomen obrtnih zadrug. Treba je, da se obrtniki organizirajo v zadrugah, kajti dokler so bili v zadruge organizirani, godilo se je obrtnikom bolje nego dandanes. Razloži dalje, kake koristi se obrtnikom nudijo, ako so organizirani v zadrugah. Produktivne zadruge lahko prosijo državno podporo, brezobrestno posojilo in strojev. Posamezne zadruge lahko prosijo za vojaško delo, umevno ob sebi je, da se vojna uprava ne more z vsakim posameznikom pogajati. Govornik je razložil potem tudi pomen skladišč za izgotovljeno blago. Za vzgled navede mizarsko zadrugo v Št. Vidu nad Ljubljano. Obrtniki si tudi lahko osnujejo zadruge za nabavo surovine, kajti gotovo je ceneje, ako skupaj kupijo, nego ako posameznik po malem kupuje. Z velikim zanimanjem so navzoči poslušali, kako se je razvila konfekcija in kako grozno škoduje obrtnikom. Gospodom obrtnikom škoduje pa tudi umazana konkurenca, katera dandanes bujno cvete. Nadalje govornik razloži pomen bolniških blagajn za mojstre. Treba je, da si obrtniki sami pomagajo. Treba je tudi, da se ustanovi za obrtnike zavarovalnica za starost in onemoglost. Konečno je pozival navzoče, naj se krepko organizirajo, ker le s krepko organizacijo si morejo obrtniki pomagati. Med vsemi stanovi bil je obrtni stan najbolj desorganiziran stan, skušajmo, da vsaj v 20. stoletju tega ne bo. G. H 1 e b š je nato poročal o premembi pravil zadruge za sodni okraj kranjski. Prečital je posamezne paragrafe pravil, kako so se isti prej in kako naj se sedaj glasijo. Razvila se je živahna debata, posebno pri paragrafu drugem. Ta namreč določa, da so vsi obrtniki, ki stanujejo in izvršujejo obrt v sodnem okraju kranjskem, člani zadruge. Gospod Peternel stavil je predlog, naj se drugi paragraf v toliko premeni, da obrtniki, ki ne stanujejo v mestu Kranju, ne bodo vezani pristopiti k zadrugi. Glasi naj se drugi paragraf tako, da okoličani kdor hoče lahko prostovoljno pristopi k zadrugi. Ta predlog sta podpirala gg. Remec in Stular, češ, zadruga nima nobenega pomena in sploh okoličani ne pričakujejo od zadruge nobenih koristi. Zatrjevala sta, da bodeta zmiraj „kontra“. Gg. Strniša, Sink, Jenko, Rebolj, Wohlgemut in predsednik govorili so vsi za, namreč naj se paragraf tako glasi, kakor ga je gosp/poročevalec Hlebš nasvetoval, češ, kolikor več obrtnikov je organiziranih, toliko bolje je za obrtni stan. Paragraf drugi, kakor tudi vse ostale premembe sprejele so se potem z veliko večino glasov, proti glasovali so samo nekateri okoličani. — Živahna debata razvila se je tudi pri sedmi točki »raznoterosti." Zanimivo je bilo izvajanje gosp. Wohlgemuta o šolskem odseku obrtne nadaljevalne šole v Kranju. On to dobro ve, ker je član omenjenega odseka. Zatrdil je navzočim, da se nobenega ne boji in akoravno bi prišel sam „bezirkshauptman“. On kot član šolskega odseka obrtne nadaljevalne šole stavil je že večkrat v sejah predloge glede pouka vajencev, tako da bi bilo v prilog malemu obrtniku, a nikdar ni dobil večine. V tem odseku gospodarita, in vse mora biti tako, kakor hočeta župan kot načelnik šolskega odseka in pa vodja šole g. Pezdič, kar tema dvema ne ugaja, ne pride niti v sejo šolskega odseka, ampak kar
I	sama skleneta. Ako vajenci zamude šolo, kaznu-
jeta župan in vodnja sama mojstre, šolski odsek pa za to nič ne ve. Omenil je nadalje tudi, kako slabo se udeležujejo člani sej šolskega odseka, posebno od deželne vlade imenovani član gosp. Fock. Pohvalil pa je gosp. Omersa, katerr pridno zahaja k sejam šolskega odseka, ter je vsikdar za malega obrtnika. O postopanju šolskega odseka obrtne nadaljevalne šolo govorilo je še več gospodov posebno Strniša, S in k, Rebolj in Po tuše k. .Vsi so povdarjali, da se šolski svet obrtne šole popolnoma nič ne ozira na okoliščine obrtnikov. Vajenci morajo ob petih popoludne v šolo, zakaj bi se za vajence pouk ne pričel ob 7. uri zvečer kakor v Ljubljani? Konečno se je izvolil odsek treh članov, kateri ima nalogo izročiti šolskemu odseku sledečo enoglasno sklenjeno resolucijo: Slavni šolski svet nadaljevalne obrtne šole v Kranju se naprosi, da premeni učne ure obrtne šole tako, da se uk vajencev prične ob 7. uri zvečer. Vajenci, kateri se pošiljajo več kilometrov iz mesta Kranja, naj se za iste dni, ko so zunaj na delu, pouka oproste. Slavni šolski svet naj tudi omogoči, da se bodo prošnje za oprostitev pouka — v posameznih slučajih — vajencev v nedeljah v poštev jemale. V odsek so bili izvoljeni sledeči gg.: Zupan, Rebolj in Wolgemut.
Ogrski industrijei proti skupni colnini iz Avstrije. Zadnje dni preteklega meseca so zborovali v Budimpešti ogrski industrijei in lastniki raznih tovarn. Med drugim se je povdar-jalo na obupni položaj ogrskih industrijcev. Na temu sestanku pokazali so se ogrski industrijei nasprotniki zvezi z Avstrijo, češ, skupna carinska pogodba škoduje -ogrskim industrijcem in koristi samo avstrijskim. Čudno, da se upajo na javnem shodu kaj tacega trditi. Ali kaj hočemo, ogrska industrija je popolno v rokah — židov, da pa židji zmirom trdijo, da se jim slabo godi, je splošno znano. Zadnjič smo omenili odredbe vojnega ministerštva, v kateri naravnost svojim naroča, da morajo izključno vse vojne oprave in potrebščine pri ogrskih industrijcih naročati. Znano nam je tudi kake olajšave, kakor: davčna prostost, državna podpora, brezobrestno posojilo itd. uživajo ogrski industrijei. Vendar se upajo javkati. Kaj pa, ali bi ne bilo morda ravno za avstrijske industrijce veliko bolje, ako se ločimo od Ogrske?
GLASNIK.
Volitev stanu in varstvo vajencev.
(Konec.)
Vsak stan potrebuje svojih moči in zmožnosti in za vsak stan bodisi kmečki, bodisi rokodelski, obrtni, kupčijski ali pa stanovi, ki zahtevajo večjih duševnih sil, treba se je pripravljati in v tej pripravljalni šoli tudi skrbno čuvati, da iz mladike zraste krepka veja, zdrava veja v socijalnem organizmu.
Po skrbnem posvetovanju starišev, učiteljev, duhovnikov, zdravnikov naj si izbira človek stan in se jame zanj pripravljati z vso resnobo pod varstvom skrbnega mojstra te ali one stroke in pod varstvom skupne socijalne avtoritete. Nekaj druzega je, si izbirati stan in nekaj druzega je zadovoljno v njem živeti in vstrajati do konca. Nekaj druzega je zopet čas učenja in izobraževanja prebiti in preživeti pod varstvom in skrbnim nadziranjem v vsakem oziru in nekaj druzega je učiti se brez vsacega vodstva, brez vsake brambe. Lahkomiseljna volitev stanu in učenje in pripravljalne brez pokroviteljstva, brez varstva, imate za posledico toliko samomorov, toliko nesrečnih eksistenc.
Upravičeno je potem očitanje, ki žal zadene skoro brez izjeme vse dežele, vse narode, da države ne spoznajo velike važnosti rodbine vzgoje varstva mater in otrok, varstva gojencev in pomočnikov v nravnem in ekonomičnem oziru. Svet sedaj žrtvuje vse le kapitalistični lakoti po zlatu in proda vse, prav vse domači tihi mir v družini, poklic matere tiho srečo mladostnih let, poklic in vzgojo otrok — žrtvuje zadnji smoter človeštva za par grošev.
Toliko o poklicu in izbiranju stanu.
Ako pa še gremo nekoliko sedaj naprej v leta, pa se človek uči in uri v stroki, ki si jo je izbral, moramo zopet poudarjati, kar smo že prej rekli, da se ravno v teh letih premalo pazi na učečo se mladino, posebno na vajence. Varstvo vajencev je prav pomankljivo ali pa čisto nedo-staje. Poglejmo!
Ko si je kdo enkrat izbral svoj stan njemu primeren, potem se še le prično težave in razvidi velika važnost za njega samega in za vso skupino. Danes hoče vsak uživati neomejeno prostost in vse pravice, ali vprašanje je, ali koristi to posamezniku, koristi li družbi ? Ali koristi to tudi vajencem, za katere se prav malo briga?
Ako vzamemo v misel n. pr. obrtni stan, moramo trditi, da ne bi bil ta nikdar padel na to nizko stališče, če bi se vprašanje o vajencih raznih rokodelcev in drugih strok vedno z vso skrbnostjo proučevalo in se jih branilo v duševnem in materijalnem oziru. Ker se ravno za vajence ni nihče zavzel, zato vidimo tudi, da ima socijalna demokracija pri njih precej zaslombe in jo še dobiva.
Poprej smo rekli, da bi se moralo vršiti vse pod nadzorstvom prave avtoritete, ki je v katoliški cerkvi. Da! In kako je v tem z vajenci? Cerkev ščiti in brani vse sloje, ki so potrebni za dosego skupnega pravega smotra. V to ima pravico in dolžnosti. A kaj, če se ji ta krati? Kje naj išče potem vajenec brambe in pomoči, ako se vec ne spoštujejo zapovedi cerkve? Kje naj išče zavetja za svoje duševno in telesno življenje? Bog je postavil stariše za varuhe in vzgojitelje svojih otrok. Zato ostanejo v prvi vrsti ti tudi kot učenci in vajenci dasi doma, izven kroga svojih domačih, vender pa še vedno odgovorni starišem. Najvažnejša dolžnost starišev je, da preskrbe dobrega poštenega mojstra za stan se pripravljajočemu in učečemu otroku. Res težka je ta dolžnost posebno za stariše, ki ne bivajo na onem kraju, kjer naj se otrok izuri v poštenega rokodelca, obrtnika ali kaj druzega. Še težje je v takih slučajih starišem nadzorovati moralno življenje in obnašanje ter obrtni stanovski napredek svojega otroka. Ako je vajenec vsled pomanjkanja potrebne, dolžne skrbi od strani starišev obsojen delati in učiti se pri kakem brezvestnem mojstru, potem je že za vero, družbo, državo takorekoč izgubljen. Mojster pazi nanj le toliko časa, dokler je vajenec v delavnici, in še v tem času se demoralizira in pohujšuje, saj mora poslušati nesramne brezverske govore in šale pomočnikov ali pa ga porabi za vse mogoče posle ter mu s tem vzamejo časa za izučenje v rokodelski spretnosti.
Ali tudi, če so stariši dobili otroku dobrega mojstra, tudi tu niso odstranjene vse nevarnosti. Družba slabih pokvarjenih sodrugov in klafarskih pomočnikov v delavnici ali pa v večernem pouku v obrtnih šolah in nedeljah popoludne daje mnogo prilike, da neizkušen mladenič lahko zaide na napačna kvarna pota.
Mnogo slabejše pa se godi še z onimi vajenci, ki ima pri svojem mojstru samo „šolo“, a ne stanovanja niti hrane. Brez vsakega vodstva in nadzorstva postane večina teh žrtev mladostne lahkomiselnosti in brezsrčnih zapeljivcev. Kaj ima on sam od teh učnih let in kaj more pričakovati družba od njega?
Toda kako odpraviti te nedostatke posamez nikom v blagor in srečo, družbi pa v splošno korist? Pred vsem so stanovske družbe poklicane, da se postavijo v prilog zboljšanju in brambi vajencev raznih strok. Tri stvari bi se morale tu upoštevati in prav urediti, namreč: a posredovanje, da dobi vsak dobrega, izvrstnega in poštenega mojstra, b) da ima vsak pošteno stanovanje in stan, ki mu ne da prilike k razuzdanosti in pohujšanju, o) varstvo in skrb pred za nemarjenjem nedeljskih in prazniških dolžnostij, na kar bi se moralo pred vsem gledati ne samo, da se opravi dopoldne vse v redu, kar tiče službe božje, ampak tudi na to, da se ognejo vsem nevarnostim, ki jim prete popoldne.
Človek je stvar ustvarjena od Boga, čigar volji mora služiti posameznik in družba. Vsak posameznik in vsaka družba je sama zase svobodna samostojna, vendar ima kakor smo že rekli, posameznik do družbe in družba do posamez nikov dolžnosti, vse pa ima skupne dolžnosti do Boga. Ker pa Bog hoče, da živi posameznik v
družbi, zato mora družba skrbeti, da najde vsak v družbi zavetje in pomoč, prijaznih, zaupljivih src. In kaj je potem bližje, kakor da družba poskrbi tudi vajencem trdne medsebojne zveze, trepke organizacije pod pokroviteljstvom prave avtoritete, ki naj škrbi za duševni blagor in dobro telesno gmotno stanje, ki bi izviralo iz požrtvovalne ljubezni vseh vajencev med seboj za splošnega blagostanja. Res, v tem je rešitev propadanja obrtnega stanu in drugih slojev, ker, dokler se ne upeljejo zopet samostojne korporacije kot mozeg in ogrodje družbe, se ne da napraviti nobeden trden nasip proti izkoriščanju in ociganje-nju malih obrtnikov. Le v popolni konkretni razvrstitvi in redu stanov more najti delo in blago delavec in publikum, kupec in prodajavec, da ve-iki del družbe varnost proti premišljenemu, pretanjenemu izkoriščanju." (Ratzinger p. 37.)
Zato je neobhodno potrebno, da zadnji čas, da se že enkrat prizna, da je »socijalno vprašanje v prvi vrsti vprašanje pouka in vzgoje, v drugi vrsti pa potreba reforme v gospodarskih razmerah", posebno reforme trdnih organizacij v vsakem stanu in sloju. »Gospodarski napredek" pa je nemogoč, dokler se ljudstva ne osvobode duševne in nravne anarhije. Glava in srce, srce in duh se morata enakomerno izobraziti, nauki krščanstva morajo obvladati ideale in čutstva narodov, potem šele bode dobila družba moralno energijo in moč, da odstrani nevarnosti bogatstva in uboštva nenravno razkošje in kradljivo revščino, in v krščanski ljubezni najde trajno vez edinosti in združenja." (Ratzinger p. 6. 4.)
V	tem bode tudi vzgoja in varstvo vajencev a tudi prava svoboda in dolžnosti vseh našla svoje prave meje in pravi konkretni izraz o koristni organizaciji.
Izlet „Slov. kršč. soc. zveze44 na
w
Šmarno goro.
Kakor naznanjeno, vršil se je preteklo nedeljo izlet »Zvezin" na Šmarno goro. Skrbelo nas je pred izletom, da bo vdeležba na izletu slaba, toda ponosni smemo biti, da je bila udeležba vkljub slabemu vremenu, reči smemo prav velikanska. Važnost temu izletu in sijaj dalo je to, da je bilo na Šmarni gori zastopano vod stvo hrvatskega nam bratskega naroda v pravem smislu besede: delavstva namreč. Krščanski SO' cijalci slovenski imamo res nesrečo, da nam na gaja skoro da pri vseh naših prireditvah dež, toda tudi tukaj kaže se nam božja volja: naše zlato, najprepričanejši ljudje so se udeležili izleta. Opazili smo udelež-nike iz najdaljših krajev, videli smo poleg bratov iz daljne Hrvatske tudi zastopnike štajerske in iz Idrije. Zastopanih je bilo 24 društev. Cast naši katoliški svetni inteligenci, ki je bila v častnem številu navzoča, čast vsem društvom, čast našemu vrlemu ženstvu, ki je s svojo ude ležbo pokazalo, da se živo zanima za misli, ki smo jih že opetovano o ženski organizaciji v »Glasniku" razvili. Zlasti nas je veselilo, da se je tudi kmetsko ljudstvo vdeležilo v lepem šte' vilu naše slavnosti. Zastopano je bilo ljudstvo, vsi delavski stanovi: delavstvo, kmetski in obrtni stan. In prav tako, saj »Zvezin" namen bodi združiti naša društva s snovanjem novih društev stvoriti mogočno predstražo armadi, ki se naj z vso vnemo in z vso odločnostjo bori za krščansko družabno pre-osnovo, za obrambo sv. vere in milega nam slovenskega jezika.
Kaj li še hočemo poročati? Cerkven govor g. dr. Kreka je bil o ljubezni v krščanski naši orga nizaciji. Da, kot kristijani dolžni smo se ljubiti med seboj in to tembolj, ker smo somišljeniki. Ne častilakomnost naj nas vodi v boju, marveč vodi naj nas naše prepričanje. Ne potrebujemo v naših vrstah častilakomnih brezznačajnežev, mi potrebujemo odločnih, nesebičnih in prepričanih mož v boju za naše ideale, v dosego naših socijalnoverskih programatiških načel. In sveto opravilo: celebrant rojak č. g. župnik Rant iz daljne Amerike, levita zasluženi organizator krščanskosocialni župnik Strupi in sociolog, po
litik, pisatelj itd. naš prvoboritelj dr. Krek. Ministranta delavca, pevski zbor delavk. Cast!
Kaj nam je poročati o shodu, ki je bil pravi manifestacijski shod. Krščanska naša organizacija je pred vsem vzgojevalno in bojno združevanje. Ne miru, marveč boju vihraj zastava sv. Mihaela. V ostrem govoru zahtevalo se je delavsko starostno zavarovanje splošna direktna in tajna volivna dolžnost. Vsa naša društva naj se prebude in po shodih naj z vso odločnostjo zahtevajo zakonito ureditev teh važnih, da prevažnih naših zahtev 1 Pa tudi za slovensko vseučilišče smo manifestirali. Naj bi ne bilo shoda pri nas Slovencih, na katerem bi se o teh važnih stvareh ne stavile navedene zahteve. Časopisje slovensko in sploh slovansko ne pozabi vedno in zopet po-vdarjati važnost teh ljudskih zahtev. V boj za nje z vso gorečnostjo in z vso vnemo: v meso in kri najubožnejšega sina in hčere naše matere »Slovenije" preidejo naj te misli. In poslanec hrvaškega delavstva mili nam pobratim, govoril je nam iz srca, zgražali smo se nad mažaronsko oholostjo in krutostjo, ki zatira s pravo azijatsko surovo silo brezobzirno pokret in delo. Slovan povsod brata ima in kot bratje zavezani smo pomagati eden drugemu. Ovacije, ki ti je priredilo o tvojem govoru naše delavstvo, so te lahko prepričale, da besede, govorjene našemu ljudstvu niso padle na nerodovitna tla, marveč, da smo znatno bližje našemu cilju in našemu stremljenju: vresničenju hrvatsko-slovenske rad-ničke zajednice. Pa i ti slovensko ljudstvo si dolžno podpirati pokret bratskih nam hrvatskih somišljenikov. Pridno naročuj in čitaj glasilo hrvatskega delavstva »Glas Naroda"*), ki bo v prihodnje vedno prinašal tudi slovenske članke. In čestiti organizator župnik Strupi govoril nam je iz srca, slaveč delo očeta našemu pokretu. Tudi mi pravimo: mnogo let deluje naj še naš nadtovariš dr. Krek na socijalno-organizatoriškern polju pogumno, odločno, neustrašeno in brezobzirno. Manifestacijski shod zaključen je bil z Živio-klici hrvatsko-slovenski radnički zajednici.
Po shodu se je vršila lepa veselici, ki je bila prava ljudska veselica. Resnemu delu slediti mora zabava, prenapet lok — poči. Naj bi pač povsod resnim shodom sledila poštena zabava. Občevanje bilo je prisrčno. Olikani gospodje profesorji, doktorji in uradniki čutili so se domače v družbi našega delavca, kmeta in obrtnika. Značaj slavnostne veselice bil je eminentno demokratiški, kakor je naše ljudstvo eminentno demokratiško ljudstvo. Za zbližanje delavskih stanov in naše inteligence zvezin' pokret gotovo ni bil brezpomemben. Le tako naprej, znebimo se predsodka, da mrzi en stan druzega. Umetno nasprotstvo med stanovi ni krščansko-demokratiško, izvor stanovskega na-sprotstva iskati je v inportirani slovanskemu življu ptuji socijalni demokraciji. Da, veselica pokazala je, kako naši delavski stanovi napredujejo. Pokazalo je vevško delavstvo, kaj zna! Dovršeno je igralo dve predstavi in sicer: »Sveta Neža" in »Kmet Herod." Ljudstvo se istinito ni moglo ločiti od spretnih igralk in igralcev. Cast tudi godbi, v kateri so vrli kmečki godci iz Češnjice in Rovt pokazali, kaj znajo. Svirali so dobro in vstrajno, kaj čuda, da je mladina zarajala. In pevci! Nismo mogli razsoditi, bi li dali prednost šentviškemu pevskemu zboru, ljubljanskim delavkam ali vevškemu mešanemu zboru. Cast vsem! In tudi tukaj smo videli zopet, kakor pri predstavah, mej svojimi ljubimi Vev-čani prezasluženega organizatorja tovariša ka-pelana Riharja iz Device Marije v Polju. Mi nikakor ne kadimo radi, toda kdor je poznal vevške razmere pred dohodom tega izbornega organizatorja, in jih primeri sedaj, mora nepristransko priznati čast možu dela. Bog nam obudi še mnogo Riharjev, katoliška demokracija potrebuje jih krvavo. Premalo jih še imamo, akoravno je sploh naše slovensko svečeništvo v organizatoriškem oziru uzorno. Vse misli navesti, ki so se nam vzbudile pri manifestaciji naše katoliške demokracije, bilo bi preobširno. Sklepajmo s željo: Naj bi misli, ki so se sprožile in obravnavale na tem sestanku jugoslo-
*) »Glas Naroda“ stane na leto G kron. Naročiti ga je pod naslovom: Upravničtvo »Glasa Naroda*, Krvavi most, Irroj 3 (kat. II.)
vanske katoliške demokracije, ne ostale le v navdušenju govorjene fraze, marveč naj bi obrodile obilen sad na polju katoliško-demokratiške družabne preosnove na slovenskem jugu.
 	M.	M-c.
Delavske drobtine.
Strankarski sliod slov. kršč socijalnili delavskih stanov bode 7. in 8. septembra v Ljubljani. Delegati slov. kršč. socijalnili društev se bodo na tem sestanku dogovorili o nadaljni organizaciji kršč. socijalnili društev. Program bomo priobčili v jedni prihodnjih številk. Že sedaj obljubimo, da bomo priobčili članke, v katerih bomo ob jednem razložili naše stališče natanko o predmetih, ki se bodo na sestanku obravnavali. Naša nepolitiška društva opozarjamo že sedaj na ta sestanek; želeti je zlasti, naj bi bila zastopana na sestanku tudi obmejna naša društva. Cas je, da začnemo delati z vso odločnostjo na organizatoriškem polji, spanja je bilo dovolj.
Hrvatsko slovenska radnička zajcdnica. Obljubili smo, da se bomo pečali s članki katere je o tem velevažnem vprašanji priobčilo glasilo hrvaške krščanske demokracije „Glas Naroda"1 O tem velevažnem vprašanju vršilo se bode posvetovanje i?a našem strankarskem shodu, nadalje se je o tem vprašanji vršilo zaupno posvetovanje zaupnikov hrvaško slovenske krščanske demokracije. Nikakor pa ne kaže teh sklepov obešati na veliki zvon predčasno, to pa zato ne, ker nočemo, da bi v naše liste gledala socijalna demokracija; ki se hoče, kakor smo zvedeli, obračati za nami. Zato pa samo zato, predčasno ne izdamo svojih načrtov. Naš skupen boj gre proti velikemu kapitalu in brezverski socijalni demokraciji, da bi pa naš mobilizacijski načrt pred odločilno bitko izdali, toliko brezpametni nismo. Za sedaj še jedenkrat opozarjamo vsa naša društva, in somišljenike:	naročajte	glasilo	hrvaške kr-
ščanske demokracije. Sveta dolžnost vsacega odločnega (mevž ne potrebujemo) katoliškega slovenskega demokrata je, biti naročen na „Glas Naroda", ki stane na leto 6 kron in se naroči pod naslovom:	Zagreb,	Krvavi	most
št. 8. Ne samo v besedah, marveč i gmotno moramo podpirati stremljene naše. „Glas Naroda" priobčeval bode tudi slovenske članke o naših razmerah. Naše ljudstvo dobilo bode v svojem jeziku pisane članke in se bode pri tem igraje naučilo hrvaščine. Pokažimo s tem ob jednem tudi, da slovenski katoliški demokraciji slovanska vzajemnost ni prazna pri vinu in v druščini lepo doneča beseda, marveč jako resna stvar.
Iz Idrije. Tudi letos napravila je tukajšnja .Katoliška delavska družba" svoj majnikov izlet na Goro nad Idrijo. Vkljub slabemu vremenu se je bilo izleta vdeležilo obilo družbenikov. Osobito popoldne, ko se je vreme razvedrilo, prišlo je toliko družbenikov na Goro, da smo jih našteli pri popoldanji veselici nad 270. — Do-poludne ob 9. uri je daroval preč. gosp. gorski župnik A. Hribar sv. mašo in popoludne ob 3 uri pa imel pete litanije v ondotni cerkvi, pri katerih obeh bogoslužjih je pel družbeni pevski zbor pod vodstvom marljivega g. Jos. Grudna. Skupno kosilo je bilo v gostilni g. Ter. Logar in popoldanšnja veselica pa na vrtu imenovane gostilne. Postrežba je bila izvrstna. — Da so se tudi kmetje vdeležili veselice in so se na isti vrstili nagovori s petjem in godbo in da je bilo vse veselo, ni treba posebej omenjati. Ob šestih zvečer smo pod vodstvom družbinega načelnika preč. g. dekana Mih. Arko-ta nastopili pot proti domu, okrepčani po svežem zraku na duhu in telesu. Lepo je to, da družbeniki tako skupaj drže in se niti slabega vremena ne strašijo, kadar je napovedan skupen izlet. Želimo jim, le tako neustrašeno in v vseh rečeh zjedinjeno naprej 1 Ce nas še tako preganjajo in prezirajo, zmagali bodemo le mi, ako značajni ostanemo. Na odpadnike pa ne glejmo I
Mejnarodni shod krščanskih demokratov se bo vršil od 27. julija do L avgusta v Frei-burgu v Švici.
Delovanje okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Ker ljubljanski rudeči bratci zoper okrajno bolniško blagajno in nje upravo vedno zabavljajo, navedemo danes nekaj številk o gospodarstvu lanskega poslovnega leta. Bolniščine izplačalo se je lansko leto 29.474 96 K, zdravnikom se je izplačalo 995P78 K, zdravila, zoper katera se najbolj zabavlja, veljala so 9066'41 K, bolnični oskrbni stroški pa 8846 79 K, pogreb-ščine izplačane je bilo 1091 40 K. Rezervni zaklad znašal je koncem leta 1901 71.044 K 72 h. (35.522 gld. 36 kr.) od lani je narasel za 3340 K 29 h in to vkljub temu, da je bilo lansko leto skrajno neugodno, ker je bila stavbena sezija skoro popolnoma mrtva. Rudečkarji so ob volitvah delavstvo slepili, da bodo zvišali podpore, znižali prispevke itd. Pripomniti nam je, da bi moral znašati za to rezervni zaklad najmanj okroglo 140.000 K, katere visočine pa ne bode dosegel preje, kakor približno šele v 15 do 20 letih pod ugodnimi okoliščinami. Sploh nam je pripomniti, da visoeino rezervnega zaklada, katero zahteva zakon, ni dosegla niti ena avstrijska okrajna bolniška blagajna. Kričačem, ki kriče in ne vedo, kaj govore ter mečejo obljube tja v dan, priporočamo prav resno proučevati zakon o bolniškem zavarovanju.
Po izjavi predsednika rudarske zveze na Nemškem, je bilo v rensko-vestfalskih rudnikih v zadnjih tednih 1870 delavcev odpuščenih. V rurskem okraju pa je bilo odpuščenih samo 15. marca 2000 rudarjev, a v zadnjih štirih mesecih nad 10.000. Od drugih krajev se delavci trumoma selijo na Nemško, ker se zadovole z manjšo plačo, kot domačini. Število naseljencev v zahodno Nemčijo je 2000, katerih večinoma je Italijanov. Pa tudi iz Avstrije dohajajo še vedno nove čete, zlasti iz južnih krajev, torej Slovani, a tudi drugih narodnostij. Ogerskih Sahsov na pr. se je naselilo v zadnjih mesecih okoli 2000. Iz Galicije silijo bolj v osredno Nemčijo, kjer so začela ondotna delavska društva izdajati poljske in laške liste, da bi odvrnili tujce od svojih krajev in jih svare pred izkoriščanjem kapitalističnih podjetnikov.
Ogerska socijalno-demokratična stranka je imela pred kratkim svoj strankarski shod v Budimpešti. Stranka izdaje svoje liste v madjar-skem, nemškem in srbskem jeziku. Glavni smoter njene agitacije sedaj je priboritev splošne vo-livne pravice. Poleg tega se trudi z vsemi močmi začeti splošno stavko vsega delavstva. Morda pa bodo vendar ogerski delavci še pomnili poraz belgijskih delavcev v splošni stavki in ne bodo poslušali socijalno-demokratičnih kričačev, ki jim obetajo vse najboljše, a ob času stavke jih na cedilu puste. Splošna stavka ni tako malenkostna zadeva, da bi kar čez noč na enem shodu predložena mogla doseči vspehov, katere žele. — Tudi v Mezoturu so zborovali socijalni demokrati in so premlevali agrarno vprašanje. Zahtevajo, da se podržavijo vsa lideikomisna zemljiška posestva in jih izroči ljudstvu v najem. Težko bo kaj šlo.
Pozor!	Pozor!
Prijatelj, ako hočeš najcenejše in najpri-stnejše vino piti, tedaj se potrudi v gostilno na Francovo nabrežje, kjer ga toči
Josip Maček
sledečih cenah:	9 X-	-21	
Istri^jansko, belo, liter po		28 kr.	
Cviček	11 11	32	71
Bizelsko	11 11	36	H
Rebula	. 11 11	40	
Refoško	11 11	48	1)
Čez ulioo točijo se zgoraj navedena vina pri litru 2 kr. ceneje.
Opozarjam Te pa posebno, da se tam dobi črni istrijanec po 24 kr. liter,
kateremu je vsaka konkurenca izključena, bodisi po kakovosti ali po ceni.
Zadružna tiskarna y Ljubljani
Stari trg štev. 19
priporoča
najnovejše vizitniee, koverte s firmo, naslovna pisma ter vsa v to stroko spadajoča dela.
Jnton Selec
St. Vid nad Ljubljano,
izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kositarja 24, 30, 36, 40 K, iz medenine 30, 36, 60, 70, 80, 100 K; obhajilne svetilnice iz kositarja po 4 K, iz medenine po 10 do 20 K; gpuščice z zvončki za po-“biranje miloščine, iz kositarja po 3 K. iz medenine po 10 K; štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidavanje.
8^“ Pokrivanje In barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov In strelovodov. "VIS
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo zvonikov prevzema ob jednem tesarska dela. 15 13—9
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
3©$ip lUeibl
nasl. tvrdke 3* 5>Pr®*tz®r
Slomšekove ulice št. 4
priporoča sl. občinstvu in preč. duhovščini svojo
izborno urejeno delavnico
v kateri izdeluje 7 49—21
žično omrežje na stroj, obhajilno mize, ograje pri spomenikih in na mirodvorn, obmejno omrežje, vežna vrata umetno in preprosto izdelana, balkone, verande, paviljone, stolpne križe, štedilnike itd. itd.
Specijaliteta: Valjični zastori — Železne konstrukcije — Vodne sesalke Napeljevanje vodovodov.
Napravlja troškovnike in načrte po poljubnih risbah v različnih slogih in pošilja poštnine prosto.
mr Vse poprave
izvršuje najvestnejše in zanesljivo po najnižji ceni.
Cene so primerne solidnemu delu dokaj nizke.
|£ul{nen6 blago I
" za spomladanske in letne obleke ™
v rmjuečji zalegi
pri
17	18—16
Tlf(il^laae
Ljubljana, Špitalske ulice št. 5.
I	I
,	O	zelo	nizkih	cenah	in	lepih	vkusnih	I	:
; I vzorcih se lahko vsakdo prepriča.	j	|
1—zj™	—B
Odgovorni urednik: Ivan Steffe.
Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Lista".
Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.