Leto IX. - Štev. 32 Trst - Gorica 12. avgusta 1S55 DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Amstasio 1-c - tel. 2-30-Ji Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. IR. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekoval računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-1813V Izhaja vsak petek Glejmo z lastnimi očmi Zadnjič smo na tem mestu opozorili, kako važno je, da gledam) na razne važne probleme z lastnimi, ne pa s tujimi očmi. Priliko za to nam je dal val velikega optimizma, ki je po ženevski konferenci zajel vso svetovno javnost in so se njegove posledice začele kazati tudi v naših krajih in med našimi ljudmi. Rekli smo, da ne smemo ponoviti medvojne napake mnogih Evropejcev, ki so tudi lastne zadeve vrednotili na osnovi tujih meril in so se zanašali na dalekovid nost in načelnost velikih. Kot velja to- načelo za mednarodno politiko, tako velja tudi za presojo notranjih narodnih vprašanj. v našem primerku še posebno za pogled v življenje naše matične domovine. Za ves svet je Jugoslovan ■ sko gospodarsko, socialno in politično eksperimentiranje lahko zelo zanimivo, tudi če jugoslovanski narodi pri tem težko žive in obstoječe razrilere težko prenašajo. Odnos Britancev do Tita. je vendar v bistvu prav tako hladen kot odnos do jemenskega sultana, ki je pred meseci po srednjeveški navadi sam prisostvoval obglavitvi lastnega brata, katero je zaukazal iz golega strahu za prestol. Britancev in verjetno večine Evropejcev pri tem sploh ni nič zabolelo, kot jih ne boli, da sklepajo pogodbe in zavezništva s raznimi arabskimi velika-ši, ki dopuščajo v svojih državah celo suženjstvo. So pač tuji narodi in mednarodna solidarnost še ni napredovala tako daleč, da bi medsebojna človečanska ljubezen postala splošna stvar. Toda tam, kjer gre za sonarod n jake, tam je stvar drugačna. Tam ne sme biti več vseeno, kako se jim godi. Eksperimentiranje neha biti zanimivo, čim vidimo, da pri tem.' trpe, da sami niso zadovoljni. Tako vsaj ravnajo prip vsaj zmenili z Jugoslavijo. Pripelje se 1 v zaželeni kraj in sede v vaško gostilno. Krna lu se okrog njega nabere precej znanih obrazov in beseda da besedo. Ljudje začno tožiti, temu ni prav to, drugemu ono itd. Naš someščan, vse prej kot proletarec, jim na njihovo veliko začudenje zabrusi nazaj, da je t»se to, kar pravijo, navadno obrekovanje. Da i-majo vendar dovolj vsega, naj pogledajo samo c ene, da jim nič ne manjka. Od burje iv sonca razorani kra-ški obrazi so ga kar neverno gledali. Trebušat gospod se pripelje z avtomobilom iz kapitalističnega Trsta, pa govori kot kakšen partijski aktivist! Najprej so domačini nekoliko o-sikpnili, nato pa je dobil iz ficka drobiž. Niso mu dopustili niti, da bi končal. Na račun njegovega avtomobila, blagostanja in tako rekoč norčevanja iz ubogih ljudi se je vsula prava ploha. Naš znanec je bil še kar vesel, da ni kakšne izkupil. Pobral pa je šila in kopita ter je precej klavrno izginil Seveda tega svojega doživljaja ne obeša na veliki zvon. Takšno 'je torej mnenje samih Slovencev in drugih Jugoslovanov o tistih, ki gledajo na njihove probleme skozi očala režimske propagande ali pa pod vplivom tujih zunanjepolitičnih koristi. Jugoslovani nočejo, da se jih opazuje kot brezčutne rmskusne kunce. Če dela to tujina, še nekam razumejo, ker so dodobra prepričani, da stremi tuji- Prvi koraki v pravičnost Komisija za člooečanske pravice bo obraonaoala^proe Zdsebne pritožbe Z a 19. septembra je sklicana / Strassbourg Evropska komisija za človečanske pravice. Med točkami, lci so na dnevnem redu, je tudi določitev pogojev, pod katerimi bo sprejemala /ase.bne pritožbe. Eviopska komisija za človečan ske pravice je namreč od 5. julija 1.1. dalje pristojna za sprejemanje in odločanje o pritožbah izasebni-kov ali skupin, ki bi zahtevale njeno pomoč ali razsodbo v primerih, ko smatrajo, da jim njihove državne oblasto odrekajo uživanje katere izmed človečanskih pravic ali osnovnih svoboščin, ki .so navedene v zadevnih mednarodnih listinah iu proglasih. To pristojnost Evropske komisije za človečanske pravice je doslej priznalo 6 držav Belgija, Danske, Islandija, Irska, Švedska in od velikih držav Zahodna Nemčija, kar ji je vsekakor v čast. Tajništvo Evropske komisije že pripravlja spise in urejuje dokumente, ki se nanašajo na že prejete pritožbe. To je prvič v zgodovini, da nastopa posameznik kot subjekt mednarodnega prava in obenem prvič, da se kot zasebnik lahko zateče k mednarodni ustanovi te vrste v primerih kršenja osnovnih pravi a. Razumljivo je, da se države le nerade sprijaznijo s takšnim poseganjem v njihove notranje zadeve. Toda prav v tem je napredek, kajti dokler bo vsaka država, to je vsak režim delal s svojimi državljani kar bo hotel in bodo drugi priznavali vsakoger, kii se na eden ali drugi način dokoplje na oblast, dotlej ne moremo govoriti o urejeni mednarodni družbi. 2e ko je Glavna skupščina Zdru Ženih narodov 10. decembra 1948 sprejela Deklaracijo človečanskih pravic, so mnogti ugotovili, da taki proglasi ne bodo veliko zalegli vse dokler ne bo ustanovljen tudi mednarodni sodni dvor, ki bo lahko razsojal, ali so posameznikove pravice kršene ali ne in dokler se tudi zasebniki ne bodo mogli nanj pritožiti. Zarždi pisanosti družbe, ki zaseda ‘v Združenih narodih, kjer imamo poleg demokratičnih dr?av zastopane vse mogoče oligarhične, ne pol fevdalne in totalitarne režime, je bilo seveda nemogoče uveljaviti takšno zahtevo v svetovnem merilu. Toda to ni motilo Evropske po svetovalne skupščine, da ne bi priporočala zunanjim ministrom svojih članic naj pripravijo posebno konvencijo, ki bo vsaj za Evropo uresničila takšno stvarno jamstv > za uživanje človečanskih pravic. Konvencija je bila podpisana 4. novembra 1950 na rimskem sestan fcu 'zunanjih ministrov, članic Evropske zveze. Toda tudi tu se niso mogli soglasiti o načelih postopka, kakor tudi ne o primerih, v katerih naj bo zasebnikom dopuščeno, da s-i pritožijo na predvideno mednarodno ustanovo. Zato so v 25. členu določili, da posamezne države lahko priznavajo zasebnikom pravico prizive na Evropsko komisijo, toda predvideni mehanizem 'bo 'Začel poslovati šele, ko bo nanj pristalo vsaj šest držav. Sodišče za človečanske pravice bo pristojno samo za pritožbe proti državam, ki so izrecno izjavile, da ga priznavajo. Ko je 5. julija zunanji minister Zahodne Nemčije, Heinrlch von Brentano, izročil tajniku Evropskega sveta svečano iz javo, da Nemčije priznava v zadevah človečanskih pravic zasebnikom pravico do pritožbe na poseben mednarodni sodni dvor. kakor •tudi, da se bo podvrgla odločitvam tega sodnega dvora, je bil postavljeni pogoj izpolnjen. Zasebniki prizadetih šestih držav so avtomatično dobili pravico do pritožbe in tajništvo Evropske komisije za člo-_ večansike pravice je prejelo že prve prizive. Za ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča z« človečanske pravice morata podobno izjavo podati vsaj še dve državi, kajti člen 46. v Rimu sprejete konvencije določa, da bo sodišče ustanovljeno, č,m bo njegovo pristojnost prizna- lo vsaj 10 (od 15) članic Evropskega sveta. Upati je, da se bo to zgodilo že v kratkem in da bo med njimi tudi Italija, ki bi s tem na najiskrenejši način izpričala svojo demokratičnost. Anglija potrebuje rudarjev Zastopniki britanskih rudarskih sindikatov so prejšnji teden razpravljali v Londonu o zaposlitvi italijanskih rudarjev v britanskih rudnikih. Lastniki premogovnikov nujno potrebujejo 12.000-15.000 rudarjev iz tujine, v prvi vrsti Italijanov. Ze pred tremi leti so poskusili zaposliti v Angliji 2000 italijanskih rudarjev, vendar so takrat domači rudarji namestitev preprečili z grožnjo stavk. Lastniki premogovnikov so se morali vdati in država je na lastne stroške vrnila rudarje v domovino. To domačinsko nerazpoloženje proti tujini rudarjem izvira predvsem iz boja z ni, da tujci dvilgajo delovni tempo in storilnost, kakor tudi strah pred brezposelnostjo, ki je rudarje prizadela pred dvajsetimi leti. Izgle-da, da se spričo velikega pomanjkanja rudarjev domačini ne bodo več upirali tuji delovni sili. Komunizem in razumniki Politika svetovne komunistične revolucije, ki jo vodi Kremelj, je zašla v leiko krizo. Škorc vsi or-gam osrednjega svetovnega revolucionarnega gibanja so bodisi že izumrli ali pa so pred likvidacijo. Najprej je poginila Kominterna. Zasnoval jo je Lenin kot tretjo ali komunistično internacionalo s funkcijo svetovne stranke. Posamezne KP naj bi delovale le kot partijske sekcije. Vendar se je izkazat: ta zamisel za veliko utvaro. Ze v kratki dobi po ustanovitvi je Kominterna postala slepo orodje sovjetske politike. Na povelje Kremlja je Kominterna tako pogosto spreminjala svoja načela in smernice, da je izgubila vsako avtoriteto. Prav tako spreminjajo in spreobračajo svoja načela in programa vse diktatorske stranke. Svetovna komunistična revolucija se je ustavila tam, kjer niso mogli biti prisotni sovjetski bajoneti in tajna policija. Prav zato se je v sovjetskem povprečnem komunistu vkoreninil prezir in omalovaževanje do nesovj-etskih komu nistov. Nekateri poglavarji izven sovjetskih KP so si pač osvojili naklonjenost Kremlja, v kolikor >-q se brezpogojno pokorili vsakokratnim kremeljskim oblastnikom. Sovjetski diplomrhciji je bila Kominterna s svojimi člani vred zoprna. Bila ji je skupek pustolovcev, kn-njunkturistov in sanjaških idealistov. Sovjetsko rdeče plemstvo je Htom naj bo prelec blaginje V Ženevi prvič zborujejo atomski znanstveniki iz vsega sveta 6. avgusta 1945 je nad Hiroshimo eksplodirala prva atomska bomba Sejala je smrt in razdejanje. Sko-ro točno deset let kasneje, 8. avgusta t. 1., to je pretekli ponede 1 jek so se v palači Združenih na rodov v Ženevi zbrali znanstveniki iz vseih delov sveta, da prisostvujejo otvoritveni plenarni seji prve sveitovne konference za izkoriščanje jedrne energije v miroljubne namene. Omenjena datuma predstavljata dva nadvse važna in značilna mejnika. Spoziianja. ki so bila čuvana kot najstrožja vojaška tajna, vkljub najstrožjim ukrepom, v samih desetih letih, postala splošna last. In čim so postala splošna last. je dober del tajnovitosti izgubil vsak pomen; orožje, ki je povsod moralo računati na enakovredno protiorožje ali vsaj povračilni napad, pa je izgubilo svojo ostrino VATI K Ali IM SOVJETI Nehrujev obisk v Rimu je zaradi menili le mimogrede. Glavni pred-važnejših dogodkov zašel nekoliko Imet razgovora je biio vse nekaj v senco. Kljub temu pa je vredno drugega. v tej zvezi pregledati nekaj opazovanj v zvezi s tem obiskom. Puleg Londona je Rim edina prestolnica Zahoda, ki jo je indijski prvak obiskal. Tu je naletel na duševnost, ki ibi jo verjetno srečal v kateremkoli zahodnem evropskem mestu. Vznemirljivo ni bilo na Nehruju to, da je v rimske palače prinesel duh eksotike, peč pa to, da ga ni bilo mogoče opredeliti. Ko pa so se stiki nekoliko bolij poglobili, se je marsikaj razjasnilo. Z razgovorom je bil zadovoljen tudi papež. Sele pred nekej tedni so bili vzpostavljeni diplomatski odnosi med Indijo in sv. Stolico. Vse do 'tega trenutka je bil Nehru zelo hladen do katoliške Cerkve. Ob avdienci v papeški knjižnici so katoliške misijone v Indiji o- 710 za uresničenjem svoje, ne pa njihove dobrobiti. Toda če delamo kaj takega mi, ki smo njihovi bratje, potem nam tega nočejo in ne morejo oprostiti. To naj bi bil nauk vsem, ki se zlasti poleti podajajo na obisk v lepe kraje in med znane ljudi na drugi strani meje. Naj ne sodijo, blagostanja po gostilniških in hotelskih računih, katere plačujejo s tu zasluženimi lirami, pač pa naj se čim več razgovarjajo z ljudmi, naj izkoristijo svoja po.tovrmja za to. da spoznajo razmere takšne, kot resnici so, ne pa. takšne, kot se jih sievša pi-ikazati. Na svet, katerega spoznavajo, naj gledajo z lastnimi očmi, brez tujih očal, pri čemer ne smejo pozabiti, da iirlajo pred seboj brate, ne pa neznane tujce, katerih skrbi in tegobe bi jim bile deveta briga. Kaj, ni težko uganiti. Pomirjevalna politika bi za daljšo dobo ne rodila nobenih sadov, če bi se ne uredila tudi cerkvena vprašanje na Vzhodu. Osrednje vprašanje na oni strani železne izavese je usodi 70 do 80 milijonov katoličanov. Za Vatikan je tu nekej vprašanj, na katera ni odgovora. Na primer, zakaj sta bila aretirana in odpeljana praški nadškof Beran in varšavski nadškof Wyszinski.? Splošno je znano, da je škof Beran vzdrževal- v koncentracijskem taborišč;! Dachau od vseh interniranih duhovnikov najboljše stike s komunisti. Iz sovjetskih virov pa je na ■ dalje znano, da Wy.szinski ni bil odstranjen iz političnih razlo.gov. Bil je dober škof. V rimskih cerkvenih krogih mislijo nekateri spričo popolnega preobrata, ki je zavrgel aziatsk .> miselnost med Stalinovimi nasledniki, da je celo mogoče pričakovati vzpostavitev diplomatskih odnosov med Vatikanom in 'Sov jeti jo. Ze v letih 1925 - 26 so se vršila pogajanja med Sovjetijo in Vatikanom. Takratni posredovalec je bil nuncij v Monakovem, Eugenio Pa-celli. Tudi v letih 1945 in 1949 je Moskva ponovno ponudila Vatikanu uoostavitev diplomatskih odnošajev. To se je zgodilo menda petkrat Vatikan je vedno pritrdilno odgovoril. Zakaj ni prišlo do uresničitve, tega pa nihče ni izvedel. Papeška diplomacija ie trezna v pre soianju izpustitve kardinala Mind szentyja. V tem ukrepu vidi vati kanska diplomacija bolj taktičen vtis za svetovno javnost, kakor pa resnično voljo, da bi prišlo s katoliško Cerkvijo do sporazuma. Nad uporabo jedrne, energije za vojne namene je začela prevladovati njegova uporaba v miroljubni namene. Ce je Hirosliima grozotni opomin, s katerim je atomska e-nergija pokazala človeštvu, kako se z njo ne sme igrati, so široko odprta vrata v sejno dvorano palače Združenih narodov v 2enev! -obetajoče vabilo v. nov svet večje udobnosti ,in Blaginje, ki naj nam ga atomska doba prinese. Konferenco, kateri prisostvuje nad 4000 delegatov, opazovalcev in novinarjev iz 72 držav, je/otvoril indijski znanstvenik Homi Bhabha, je predal besedo domačinu, predsedniku švicarske konfederacije Maxu Petitpierru. 'Švicarski državnik je pozdravil navzoče, pozori! jih je na zgodovinski pomen sestanka ter jim je zaželel u-srešno delo. Ugotovil je, da je politika zaostale za znanostjo in tehniko, ki sta spravili narode v ve 'liko medsebojno odvisnost ter za htevala solidarnost vsega človeštva, kajti treba je razumeti, »da bomo samo skupno nazadovali, če ne moremo skupno napredovati«. Nato je. povzel besedo generalni tajnik Združenih narodov, ki je izrazil upanje, da se bo z mednarodno konferenco o miroljubni uporabi atomske energije začela nov;< doba, v kateri se ljudje ne bodi' več bali, ampak bodo občutili zadovoljstvo zaradi največje pridobitve človeškega duha. Izjavil je, da je ta konferenca velikega praktičnega pomena, ker bodo na njej utrli pot za dvig življenjske ravni človeštva. Sodelovanje bo obrnilo, misel človeštva od vojne k miru. 'Nevarnost atomskega uničenja sicer še ni odpravljena. Da bi se to doseglo, mora človeštvo prehoditi še dolgo pot. »Toda mi ne morem ■■ .Hi na to pot — je izjavil Hammar-skjoeld — če ne začnemo prej odstranjevati zaprek, ki ovirajo razumevanje in prijateljstvo ter se ne lotimo sodelovanja a vse večjim medsebojnim zaupanjem.« Zbrani udeleženci so nato odobrili, da se pošljejo pozdravne brzojavke predsednikom vlad Združenih držav. Sovjetske zveze, Velike Britanije, Indije in Francije. S tem ie bil nekako zaključen politični del prve seje. Sledil je govor predsedujočega indijskega delegata Homija Bhabhe, ki je .podal pregled bodočega razvoja uporabe in važnosti atomske energije. Začelo je strokovno delo, pri katerem si bodo znanstveniki izmenja- li spoznanja in mnenja o vseh mogočih .problemih, kii se nanašajo na izkoriščanje jedrne energije v m;-roljubne namene. Konferenci do slej predloženi dokumenti in tiski tehtajo 2 toni in vsebujejo nad PO milijonov besed. Seveda ne smemo ■pričakovati, da bodo objavljena kakšna epohalna odkritja, kajti vM bodo govorili samo o tem, kar se več ali manj ve, toda pomembno in važno je, da bodo vsaj o tem razgovarjali, se spoznali in tako ustvarili novo vzdušje, v katerem bo nato že čas oprevil svoje ter o-mogočfl, da .se uresniči tudi .tisto, česar prvi sestanek še ne bo dosegel. Atomska bombe je kljub svoji vseuntčevalni siili vsaj sprte ljudi spravila k skupni mizi. Sreča v nesreči! Italijanski naseljenci v Libiji Italijanski naseljenci v Libiji so po sporočilih ki' prihajajo v Gorico in Furlanijo, doživeli v zadnjih mesecih težke udarce. Ce jim ne priskočijo na pomoč javne ustanove, bodo primorani zapustiti svoja poija in plantaže ter se vrniti v domovino. Italijanska vladS jih sicer finančno lahko podpre, političnih težkoč pa ne more odpraviti. Neka odločitev OZN z dne 27. junija ie premoženje italijanskih u-stanov y Libiji postavila pod varstvo kralja Idrisa. Zasebno premoženje italijanskih državljanov ne spada sicer pod ta ukrep,. .vendar morajo zasebniki dokazati zakonito pridobitev svojega premoženja. Ti dokazi pa so po desetih leitih zaključka fašistične kolonialne vladavine mnogih primerih .težko ostvarljivi. Korošci sprejemajo novi položaj Dne 4. julija je bil v Celovcu skupni posvet vseh slovenskih krščanskih organizacij na Koroškem, na katerem je bilo soglasno sklenjeno, da odpošljejo na zveznega kanclerja ing. Raaba in koroškega deželnega ‘glavarja dve skoro enaki pismi, s katerimi koroški Slovenci pozdravljajo ponovno samostojnost Avstrije in izjavljajo, da bodo kot lojalni državljani iskreno sodelovali pri naporih za. duhovni in gmotni napredek skupne domovine. Prepričani' so, da bo država tudi za državljane slovenske narodnosti pravična izvrševalka in garant ustavno priznanih pravic. Prepričani so tudi, da bo tako sožitje najboljši doprinos k ureditvi države, ohranitvi miru in bratstva med narodi. Pismi' so podpisali: za Narodni svet koroških Slovencev dr. J. Tischler /in dr. V. Inzko, za Krščansko kulturno zvezo J. Olip in Sadiak, za Družbo sv. Mohorja dek. A. Zetohiner in dr. J. Hornboek, z.t Kmečko gospodarsko zvezo T. Dum pelnik in J. Sticker. Pismi je objavilo kulturno - politično glasilo koroških Slovencev »Naš tednik - Kronika« dne 4. avgusta -na svoji prvi strani. S 'prav tako močnim poudarkom objavlja isti tednik tudi pismo državnega ministrstva za kmetijstvo, s katerim je zavodoma slovenskih šolskih sester v St. Rupertu pri Veli kovcu in v St. Jakobu v Rožu priznana pravica javnosti. rado govorilo o »parazitih hotela Lux« (v hotelu Lux v Moskvi so namreč redno prebivali tuji komu1 nisu). Navzkrižje se je še povečalo, ko so se tuji komunisti pričeli vmeša-va-ti v prerekanja in borbe sovjetske KP. Poleg tega so Sovjeti odkrili, da so postati mnogi funkcionarji in nameščene1 Kominterne i:ohuni svojih raznih domovin. Krvava rihta je v letih 1936-1939 očistila, tudi aparat Kominterne, Ko je ustanovo l. 1943 Stalin razpustil, je bil to pogreb 111. razreda. Stalin pa je tudi ta pogreb politično vnovčil in se z njim priku pil Zahodu. Po drugi svetovni vojni je Stalin zopet sprožil zamisel po ustanovitvi osrednjega svetovnorevolucij-skega organa. Omejil pa se je ~ po slabih izkušnjah s Kominterno — le na evropske KP oziroma na KP svojih novih priprežnic. katerim je dodal še KPl in KPF. Ko-minform se je \cdil kot rahitični spaček. Ce mora sedaj v grob za radi politike koeksistence, to za Kremelj gotovo ni nobena žrtev. Sovjetija ni kazala po vojni nobenega navdušenja, da bi nudila, gostoljubje mednarodnim svetovnore-volucionarnim organizacijam. Nit: »Gibanje za svetovni mir«, niti »Svetovna sindikalna zveza« ne u-živata sovjetskega gostoljubja. Središče azijske revolucije se jč že l. 1950 preselilo iz Moskve v Peking. Titova Jugoslavija je komunizem zase. Moskva ni več rdeča Mehka in Sovjetija ni več »socialistična domovina delovnega ljudstva vsega sveta«. So tudi še druge »socialistične domovine«. Po novih zamislih naj bi koeksistenca postala mirno tekmovanje obeh svetov. Ogromna večina za hodnega sveta z mnogimi zahodnimi komunisti vred je prepričam: da bodo pretekla še mnoga deset letja, predno bo delavec komunističnega sveta dosegel življenjsko raven iahodnega delavca, če ga bo sploh kdaj dosegel. Sovjetski poglavarji napovedujejo dvig železne zavese. Med povabljenci na obisk Sovjetije pa ni delavskih delegacij. Vabijo zgolj učenjake, učitelje, umetnike in celo duhovščino. Z-eno besedo povabljenci so zastopniki zahodne inteligence in v glavnem nekomunisti Komunizmu so se zapisali Juliot -Curie, Picasso in Sartre, čeprav Sovjetija zavrača tisto umetnost in publicistiko, ki jo izpovedujeta prav Picasso in Sartre, kar oba prav dobro vesta. Mnogi, ki jih v ZDA obdolžujejo komunističnih simpatij, tudi niso delavci. Prav tako nista delavca oba angleška diplomata, ki sta zbežala v Rusijo. Sovjetija že nekaj let ne obdeluje s svojo propagando delavstva, pač pa inteligenco, in prav zaradi te inteligence sedaj dvigajo železni zastor. Zahodni svet se verjetno ne zaveda, da je Stalin izvršil v Sov-jetiji preobrat, ki je ostal tudi po njegovi smrti in bo ostal tudi v bodoče. Lenin je bil skozi in skozi pristni ruski razumnik. Pred revolucijo ni prestopil praga kake tovarne. Z navadnm delavcem v svojem življenju skoro ni spregovoril besede. Prav zato je podcenjeval ruski inteligenčni sloj in ga ce lo odklanjal. Idealiziral pa je »Njegovo Veličanstvo proletarca«. KP je bila zanj delavska stranka. Stalin ni bil plemenitaš, izhajal je iz delavskega sloja. Ruskega delavca je dobro poznal in ga ni idealiziral. Prav nasproti delavstvu je natezal vajeti, kolikor je le mogel. Bolje od Lenimi je spoznal praktično vrednost izobrazbe. Brez »organizirajoče plasti prebivalstva« ni napredka, ni uspeha. Zato je temeljito preobrazil razmere v Sov-jetiji. Partijska vrata je na široke odprl prav inteligenci. Razdelitev socialnih produktov je preobrazil v korist izobraženstva v neprimerno večji meri kakor pa je to bile pod carizmom. Družabno je razum-niški sloj visoko dmgnil. V nasprotju z mnogimi zahodnimi deželami in zlasti f Ameriko ni v Sovjetiji človeka, ki bi družabno višje stal od vse(Učiliškega profesorja, umetnika, arhitekta ali pisatelja. Družabna stopnja je pogostokrat odločilnejša od gmotnega položaja. Dokaz so slabo plačani nižji častniki, ki pa stoje družabno daleč pred ostalimi sloji in so zato fanatično vdani režimu. Tudi gmotno stanje sovjetske inteligence je danes že zelo dobro v primerjavi z ostalimi delovnimi ljudmi, posebno še v primerjavi s Titovo Jugoslavijo. To stanje se bo še izboljšalo. Poznavalci razmer tr-(Nadaljevanje na 2. strani) VESTI z GORIŠKEGA Politično kolobarjenje Dlje časa že zasledujem zadržanje naše demokratične, nekomunistične mladine pred pojavom novolistarjev in njihovega glasila. Tudi se z raznimi o stvari raztovarjam, da le slišim kaj in kako misli: ali presoja ta pojav kritično, ga li odobrava ali obsoja? Pod mojo radovednostjo že danes lahko potegnem zaključno črto: mladina novoListarjev ne razume niti politično, niti versko in niti ne narodnostno, ker še danes niso obljubljenega programa objavili! Zato ta naša mladina, bolj finega okusa kot bi kdo mislil, obsoja novolistarje na dejstvih, ki jim jih očita in katerih oni ne zmorejo niti priznati, niti zavrniti! Naša mladina jim na primer o-či-ta: .»Trdite, da ste katoliki, pa objavljate neresnične vesti in krivično napadate zaslužne osebe, pa vendar niste niti toliko katoliki, da bi po zakonu zahtevane popravke v svojem glasilu objavili!« Na strani novolistarjev globoka tišina! In še: »Demokracija je povedala, da so goriški frontaši, ki so se vpisali v italijansko stranko neodvisnih socialistov, povabili v Doberdob nekoga iz Vidma, ki je govoril samo italijanski, in dogodek obsodila!« »Novi list« je po »Demokraciji« vest povzel in dogodek obsodil, zamolčal pa je imenovati frontaše, to je krivce dogodka. Zakaj? Ali se -boji ‘zameriti komunistom? Zopet globoka tišina na strani novolistarjev! Močna v svojih argumentih naša mladina nadaljuje: »Ko je bil čas boriti se tu na žarečih tleh, proti fašizmu, so vaši odšli na var no v Jugoslavijo. Danes se izgovarjajo, da so bili prisiljeni bežati, da bi j,ih fašisti ne internirali. Ne zmorejo pa dokaza, niti opravičil, ko naš tisk o tem poroča!« Ko so brez sodbe leta 1945 komunisti pobili dvanajst -ti-soč slovenskih fantov in je ves slovenski -narod živel pod grozo komunističnega terorja-, so vaši ponujali Kidriču in Kardelju politično sodelovanje -ki sta ga oba odbila le v koli kor je šlo za sodelovanje politične skupine in ne tudi posameznikov! Ti posamezniki so se nato vrinil' v komunistične vrste, se med 'seboj povezali in ustvarili tako rekoč stranko v stranki, da živijo i-n uživajo!... Toda ne za narod in za domovino, ampak zase! Same gospodarje komuniste slepijo s hlinjenjem režimu, z obsojanjem in napadanjem naše demokratične o-pozicfje i-n sploh s podpiranjem komunističnega režima! Nekateri izmed vas so to resnico jasno izpričali in navedeno dejstvo potrdili, ko so na več različnih krajih povedali: da je prvi cilj tega pojava streti Slovensko demokratsko zvezo, nato kominformi-ste in slednjič še Titov režim! V resnici pa na ta način podpirajo komunistični protiverski in proti-narodni režim! Naše demokratično gibanje pa ne zasleduje skritih ciljev in se ne poslužuje zahrbtnih poti! Slovenska demokratska -zveza druži demokratične -in krščanske sile zamejskih Slovencev. In naši voditelji se niso zbali niti fašističnih zaporov in strelnih oddelkov, niti ne komunističnega terorja, marveč so z narodom ostali in ze narod nastopili tudi proti komunističnemu terorju in dali za to sveto borbo vsaj dve žrtvi: nepozabnega Slavka Uršiča in nepozabnega zastopnika openskih demokratov, gospoda Kalina! ‘Političnega kolobarjenja naši voditelji ne- poznajo in ga s prezirom zavračajo kot nepošteno in koritar-sko politikantstvo, ki ni niti demokratično, niti krščansko! Bati katolik in ne obsojati trdega komunističnega režima ter ga celo podpirati in z njim sodelovati, to ni katoliško, ni slovensko in ni pošteno! Domovina pa se ni in se ne more istovetiti s trenutnim vladajočim režimom, zato je ločiti našo ljubezen do matične države od vaše ljubezni do vladajočega režima' Poleg tega so komunisti mnogim vašim bratom in drugim ožjim sorodnikom krivično vzeli življenje, da so le prišli na vlado. Ali je katoliško sodelovati ali pa tudi vsa'' tiho podpirati režim morilcev lastnih bratov? Tako naša mladina! Na strani novolistarjev pa zopet globoka tišina! Goričan Vesti iz Doberdoba Z zadovoljstvom jemljemo na ■znanje vest, da bo že s prvim prihodnjim septembrom začel pri nas poslovati poštni urad. Koliko dolgih poti v Ronke nam bo prihranjenih in koliko več časa nam- bo na razpolago za delo! Pri tem se moramo zahvaliti naši občinski, upravi, ki je- toliko in tako močno vztrajala pri oblasteh, dokler .poštnega urada ni dosegla. Začasno bo poštni -urad poleg županstva, dokler ne bo zgrajen poseben prostor, kjer bo tudi Delavski urad (Ufficio di- collocame-n--to). Pri graditvi je zaposlenih 15 delavcev iz delavskega poučnega središča (Cantiere seuola), i-n sicer zaenkrat za tri mesece. Za to delo je nakazanih en milijon in sto tisoč lir. URNIK TRGOVIN V nedeljo 14. avgusta ostanejo vse trgovine lahko odprte do 13. ure. V ponedeljek 15. avgusta so dopoldne odprte le mlekarne ir, 'pekarne ter cvetličarne. V -torek 16. avgusta so dopoldne odprte mesnice, pekarne, mlekarne, cvetličarne in trgovine zelenjave. Južnotirolsko vprašanje Vprašanja, ki zadevajo južnoti-roLsko nemško narodnostno manjšino, so tudi za nas Slovence pod Italijo zanimiva in jih zato sprem-lajmo z vso potrebno pozornostjo. V zadnjem času, posebno po sklenitvi avstrijske državne pogodbe, so se pritožbe nemške manjšine na Južnem Tirolskem pomnožile v taki meri, da so vzbudile pozornos' tudi izven me j a -Italije. O tem je svoječasno »Demokracija« že poročala. Glasilo »Avstrijske gospodarske zveze«, »Oesterreichische Neue Ta-geszeitung«, ki je obenem tudi poluradni organ kanclerje Raaba, je priobčilo 6. t. m. na zelo vidnem mestu naslednje -poročilo: » V političnih krogih prestolnice^ računajo s tem, da bodo oktobra pričela pogajanja med Avstrijo in Italijo .za ureditev j-užnotirolskega vprašanja. Po izjavah tiskovnega šefa v italijanskem zunanjem ministrstvu. poslanika Giu-stinianija. ■in političnega ravnatelja v palači Chigi, poslanika Magistratija, sklepajo na Dunaju, da bo Italija do končani -preračunski debati pripravljena na take razgovore-. Z avstrijske strani- bodo italijanski delegaciji v-erjetno predložili zelo obširno spomenico svojih želja. Predvsem bo šlo za praktične izvedbo členov 13 .in 14 j-užnotirol-ske-ga samoupravnega statuta. V sedmih letih, odkar je statut stopi i v veljavo, so samo v treh od se-d-emnajsti-h področij, ki spadajo k pokrajini, izdali izvršna določila, Od teh je namreč odvisna izročitev uprave na provinco, čeprav bi ■po mnenju Južnotirolcev moral biti uveljavljen -statut tudi -brez teh izvršnih določil. Tako sta nadzor in uprava šolstva še vedno centralistično -urejena. V tej zvezi na Južnem Tirolskem oblast-i -ne priznavajo visokošolskih naslovov avstrijskih- vseučilišč. (Prav v zadnjem času pa I-t ali ja priznava vseuč Miški študij republike Ekvador.) T.udi o tem se bodo verjetno razgovarjali. Na vsak način pa je potrebno ventilirati vprašanje italijanskih priseljencev, ki -predstavljajo za VESTI IZ NABREŽINE OBČINSKA SEJA Po daLj-šem presledku se je pred pretekli torek vršila zadnja seja pomladanskega zasedanja občinskega sveta v Nabrežini. Po preči-ta-nju ‘zapisnika je župan podal 'krat ko poročilo o delovanju uprave od zadnje seje do sedaj. Poročal je, da je odbor vložil predloge za -gospodarski načrt -za čas od 1. julija 1955 do 30. junija 1956. Ti predlogi dosegajo, kakor je »Demokracija« že objavila, vsoto 92 milijonov -lir. Do sedaj pa ni občina še prejela obvestila, kaj je bilo odobreno, zato je vsak glas o tem še preura--njen. Odbor je že napravil potrebne korake, toda. dobil je le -zagotovilo, da bodo odobrili, kar bo v -mejah možnosti. Dalje se je tudi zanimal glede odobritve občinskega proračuna za tekoče leto, zvedel pa je le to, da je ta bil odobren že od prefektur-nega odbora, mora pa še dobiti o-dobrenje finančnega ravnateljstva gen, komisariata. Kaj se je odobrilo, se ne ve, župan je zvedel le to, da je bil odobren predlagani znesek 4 milijonov lir za razširjenje telefonskega omrežja v Sesljanu in Devinu. Glede te postavke je odbor napravil v-eč intervencij pri raznih oblasteh pri turističnem u-radu in -kjer je bilo le mogoče, tako da j-e pristojna oblast uvidela potrebo te postavke. Zupan in odbornik Visintin sta se v tej in drugih zadevah oglasila pri podpre-fektu Macciottiju, ki jih je prijazno sprejel ter obljubil svojo pomoč še v drugih vprašanjih, ki se tičejo občine. Dalje je župan poročal o delovanju SELAD-a, ki je bilo s 1. julijem preurejeno, tako da bo odslej vsa kontrola dela, najemanje in odpuščanje delavcev v rokah glavnega ravnateljstva SELAD-a v Trstu. Dalje je poročal, da se je odbor zanimal tudi glede tujskega prometa v Sesljanu1 in Devinu ter je v tem vprašanju napravil več korakov pri Turističnem uradu v Trstu, prav posebno pa glede hotelskega kompleksa princa Turn Te-xis v Sesljanu. Dokler to vpraša- nje ne bo rešeno, se tujski promet v Sesljanu ne bo mogel razviti, na višino kot bi bilo to želeti. Ves kompleks, ki je bil že od začetka vojne vedno rekviriran ‘za vojaštvo, je sedaj sicer prost, toda zapuščen. Lastnik, princ devinski, pravi, da ne -zmore stroškov za obnovo, za katero je potrebno okoli 80 milijonov lir. Predlaga, da bi mu poslali posebno spomenico ali pismo ter ga po,zvali, da bi- se to vprašanje na kak način rešilo v korist skupnosti. Tudi glede porušenih vasi je poročal župan o korakih, ki jih je u-krenil v. korist prizadetih, žal pa ni kakega upanja za uspeh. Tudi to vprašanje je omenil g. podprefek-tu, ki je obljubil, da se bo zaradi tega -pozanimal pri ravnateljstvu za javna dela. Vnela se je .nato daljša razprava, v katero so poseg- li skoro vsi prisotni svetovalci. Zupan in odbornik Visintin sta podala vsa potrebna pojasnila. Nato je odbornik Floridan poročal o delovanju komisije za ^»višek družinskega davka. Predlagali so vse davkoplačevalce ter določili za vse novo višino davka sorazmerno po zmogljivosti posameznika. Svetovalci so delo komisije so glasno odobrili. Po svojem poročilu je odbornik Floridan podal še kratko poročilo o delovanju naše počitniške kolonije, v kateri je sam kot ravnatelj. Iz poročila je razvidno, da deluje kolonija popolnoma v redu, v zadovoljstvo otrok in u-prave. Zdravstveno stanje je odlično, le vreme je nekoliko nagajalo. Nato je odbornik Visintin poročal o nekaterih prodajah občinskega zemljišča, kar je občinski svet odobril. Odobril je tudi nov seznam in načrt vseh- občinskih poti, ki znesejo skupno v dolžini 65 km. Na-to je župan poročal, da se dela za gradnjo dveh stanovanjskih -hiš bližajo koncu ter je zato potrebno, da se imenujeta dva zastopnika občinskega sveta v komisijo, ki bo pregledala prošnje za stanovanja in bo potem določila, kdo pride v nova stanovanja. Za člana te komisije je občinski svet določil odbornika Visintina in dr. Škrka. Pri slučajnostih je svetovalec Le-giša predlagal, naj bi se kaj ukrenilo, da bi se omejilo brzi.no skozi vas Devin, ker je posebno na trgu nevarno, da lahko pride do nesreče. Zupan je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno za varnost vaščanov. Dr. Skrk je nato podprl svoj predlog, katerega je poslal že pred meseci, -da bi postavili spomenik pesniku domačinu Ig-orj.u Grudnu, in sicer na trgu v Nabrežini. Visintin se je strinjal s predlogom, pravi pa, da bi istočasno morali poskrbeti tudi za primeren spomenik padlim v zadnji vojni. Po -kratki razpravi se je sklenilo, da se izbere poseben odbor, ki naj bi se zanimal, da se ta dva predloga u-resničita. Določili so: župana, odbornika Visintina in Draga Legišo ter svetovalca dr. Škrka in Srečka Coljo. Dalje je dr. Skrk predlagal, nai se pošlje generalnemu komisarju poziv, da londonski sporazum objavi in uzakoni, kar je bilo tudi sprejeto. Nato je svetovalec Skof dal pre-čitati svojo izjavo, v kateri zelo graja upravo, posebno pa župana, da se za zadeve Sesljana prav nič ne zanimata ter je naštel vrsto del, ki se izvršujejo v Nabrežini, za Sesljan po da je župan popolnoma gluh. Zupan je naprosil svetovalca Škofa, naj mu izroči izjavo, da mu bo lahko obširno in temeljito odgovoril in pojasnil, kaj se je naredilo v Sesljanu oziroma v Nabre ži-ni. Trenutno ne more takoj odgovoriti na vse, posebno še, ker ,ni dobro razumel, kaj pravzaprav -hoče. Svetovalec Skof pa je izjavil, -da te izjave ne izroči nikomur: zato mu je župan odgovoril, da mu je žal, ker zaradi tega ne -more odgovoriti, kajti očitkov je -bilo veliko, niso pa -bili dovolj razumljvi. H koncu je svetovalec Gratton predlagal resolucijo, katero naj se pošlje na najv.išji forum v Trstu glede rotacijskega fonda, proste cone, avtonomije itd. Svetovalci so soglasno sprejeli predlagano resolucijo, nakar je župan zaključil pomladansko zasedanje. nadaljnji* obstoj nemško govoreče narodnostne skupine največjo nevarnost. Z .italijanske strani pogoi stokrat zatrjujejo, da je težko rešiti :to vprašanje zaradi obstoječe italijanske ustave. Univerzitetni profesor dr. Gschnitzer je k -temu dejal .tole: ,,'No-benega dvoma ni, da -je nedopustno skrivati se za ustavo, ko gre za izpolnitev mednarodnih obvez. Ce italijanska ustava izpolnitve pariškega dogovora n j dovoljuje, jo je treba pač spremeniti, ker -se drugače pogodba -lahko samo prelomi.” « Italijanski odmevi T.o objavo avstrijskega poluradnega lista so v celoti, ali pa -tudi nekoliko potvorjeno objavili skoro vsi italijanski listi. Italijanski tisk zatrjuje, da o 'teh razgovorih v odgovornih rimskih krogih ničesar ne vedo. Ti krogi — tako zatrjuje ta tisk — poudarjajo, da se vprašanja Gruber - De Gasparijevega dogovora lahko rešujejo px> diplomatski jooti. Nekateri listi pa priznavajo obstoj nesoglasij in poudarjajo, da je nujno potrebno to vprašanje rešiti in spraviti z dnevnega reda. Lokalni .italijanski tisk na Južnem Tirolskem seveda ni naklonjen pomirjeni u in očita nemški manjšini iredentistične namene. S takimi klevetami pa ni mogoče misliti na mirno ureditev. Vprašanja, ki so kamen spotike na Tirolskem, imajo ' tudi na našem ozemlju svojo polno veljavo- Vprašanje južnotirolskih Nemecv bo treba vsekakor rešiti, da ne bo zdrknilo na tapet mednarodne politike, kar bi tako Italiji kakor Avstriji ne bilo v korist. Zopet odhajajo... S potniško ladjo »Toscana« je v sredo zvečer zopet odpotovalo v Avstralijo okrog 730 Tržačanov. Med -njimi je bilo znatno število -mladih Slovencev in Slovenk. To so posledice razkosanja STO, zasluge tistih, ki točijo danes licemerske krokodilske solze, storili jpa so vse, da so proti volji, vse-h Slovencev na tej zemlji zmešetari-li kupjčijo. Od odhajajočih se je poslovilo m tisoče in tisoče Tržačanov, ki so zopet manifestirali svojo solidarnost s tistimi, ki jih- uničenje STO preganja po svetiu s trebuhom za kruhom. V nedeljo -odpotujejo nekateri. Slovenci v Venezuelo. Tako se počasi in vztrajno izpolnjujejo načrti za redukcijo tržaškega prebivalstva in se uveljavljajo -tiste napovedi izpred lanskega oktobra, ki so govorile o načrtni likvidaciji najpomembnejše pomorske -lu-ke v -Srednji Evropi. Posnemanja vredna zapoved Nesreče z 'motornimi -kolesi do 50 k. cm zavzemajo čedalje večji obseg. Prav zato so nekateri po-slanci zahtevali, da je treba tudi ta vozila vključiti v obvezo usposobljenosti. Za-hodna Nemčija je u brala drugo pot. Od 1. oktobra dalje ne bodo tam več gradili motornih -koles (do 50 k. cm) s hitrostjo nad 40 -km na uro. Industrija se je obvezala na ta ukrep potem, ko so bili -izpolnjeni tehnični pogoji za -tako ravnanje. Tudi pri nas bi bila taka omejitev hitrosti učinkovitejša kakor pa obvezna usposobljenost. Napredke ni moči ustavljati, mogoče pa je omejiti nesreče, ki jih v glavnem povzročajo prehitre vožnje. IZ SLOVENIJE GOSPODARSKA DELEGACIJA S CEYLONA V BEOGRADU Zadnje dni preteklega meseca je gostovala v Beogradu gospodarska delegacija s Ceylona z namenom, da- bi preučila možnosti trgovinske izmenjave z Jugoslavijo. Razgovori so se vršili med člani ceylon-ske delegacije ter raznimi funkcionarji državnega podtaj.ni-štva za zunanje zadeve in zunanjetrgovinske in industrijske zbornice FLRJ. Udeležili so se razgovorov tudi zastopniki večjih jugoslovanskih gospodarskih ustanov. Čeravno ni še prišlo do sestave določenega sporazuma, so vsi podčrtali pomen razgovorov kot podlago za bodoče trgovinske izmenjave -med oDtir.a c' ..av..na. posebno s -kompenzacijskimi sporazumi. Ceylonski gospodarstveniki so izjavili, da se predvsem zanimajo za uvoz cementa, bakra, papirja in gradbenega materiala iz Jugoslavije. Jugoslovani pa -so se .izrazili, do bi radi uvažali s Ceylona kopro, kokosovo olje, vlakna, surovo gumo, grafit -in čaj. NOV URBANISTIČNI SISTEM PRI STANOVANJ. GRADNJAH Dne 5. t. m. je- bila v Ljubljani prva seja Sveta za urbanizem LR Slovenije. Svet šteje 37 članov, ki so bili imenovani od izvršnega sveta ljudske skupščine LRS. Razpravljali so predvsem o novem usmerja-nju malih stanovanj skih gradenj. iSklenii-li so, da bo svet vodil in nadzoroval izdelave urbanističnih načrtov za mesta in na-selja. To, da bi preprečili nesmotrnost pri stanovanjskih gradnjah in s tem tudi rešili naravna bogastva in pr-irodne lepote zemlje. V teh desetih povojnih letih namreč so stanovanjske gradnje zavzele 5000 ha površine, od čigar je skoro polovica- plodne -zemlje, ki bi lahko letno doprinašala 125 milijonov dinarjev. Zato je svet priporočal vsem ljudskim odborom, naj poskrbijo za gradnjo primerna zemljišča. V ta namen bo sam izdelal enotna določila- za zadružne stanovanjske gradnje. Lahko poudarjamo, da je ustanovitev Sveta za urbanizem velikega pomena. JUGOSLOVANSKI ZNANSTVENIKI NA »ATOMSKI KONFERENCI« V ŽENEVI Tudi Jugoslavija je poslala svojo delegacijo v Ženevo, kjer se vrši od 8. do 20. t. m. prva mednarodna- konferenca o uporabi jedrne energije v -miroljubne namene. Delegacijo vodi podpredsednik, Zvezne komisije za jedrno energijo, a-k. dr. Pavle Savič. V njej so tudi sekretar komisije Slobodan Vakičenovič univerzitetni profesor dr. Ivan Supek in akademik dr S-tojan Pavdovič. Odpotovalo je z njiimi tudi 18 izvedencev in raznih strokovnjakov. KONGRES KNJIŽEVNIKOV V OHRIDU Od 15. do 17. septembra 1.1. bo v Ohridu IV. kongres književnikov Jugoslavije. Na kongresu bodo podana razna p>oročila o vprašanjih književnega ustvarjanja v Jugoslaviji. Kri-tik Miilan Bogdanovič bo poročal o splošnem razvoju- jugo- GOSPODARSTVO V VINOGRADU Vse zalistnike (bastarde), -to je mladike, ki rastejo po nepotrebnem na trtnih mladikah (to je letošnjih poganjkih), odščipnemo nad drugim ■ali -tretjim listom. Tik -mladiko vega stebla ne smemo odščipniti, ker nam sicer odžene oko te glavne mladike. Starejše -trte s-o z raščo končale in j-ih zaradi -tega ne škropimo več. Drugače je z mladimi trtami od e-nega do treh let s-tarosti; teh sploh niti v poganjkih ne preščipamo, da jih ne ošibimo. In ker te mlade trte še vedno rastejo, jih moramo tudi še škropiti z modro galico in apnom, in sicer dvakrat, ali pač po vremenu. V SADOVNJAKU Češplje, hruške in jablane rodijo navadno vsako dr.ugo leto. Ce pg želimo, da nam dajo sadje vsako leto, jih moramo v -tem času nekoliko pognojiti s čilskim solitrom ali pa z apnenim nitratom odnosn-* z gnojnico ali straniščnico. Čilskega solitra ali apnenega nitrata vržemo pod drevesno krono in na širino iste polovico do dveh kg na vsako odraslo -drevo; gnojnice ali straniš-čnice pa 30 do 100 litrov na vsako drevo. Gnojilo seveda nekoliko zagrebemo. slovanske literature, medtem ko s.e bo kn-již. Dimitar Mitrov omejil samo na makedonsko književnost. O povojnem dramskem književnem -ustvarjanju bo govoril knjiž.. Marijan Matkovič, pesnica- Mira Alec-kovič pa bo razpravljala o otroški literaturi. MEDNARODNI KONGRES TURISTIČNIH PODJETIJ V DUBROVNIKU Od 18. do 25. oktobra 1.1. bo •/ Dubrovniku mednarodni kongres turističnih podjetij, katerega se bo -udeležilo nad 300 delegatov iz vseh krajev sveta. Kongres prireja Združenje turi stičnih podjetij Jugoslavije. ,To bo -največja dosedanja turistična manifestacija v Jugoslaviji. Komunizem in ruzumnihi (Konec s I. strani) dijo celo, da je srednja plast sovjetskega razumništva gmotno na boljšem kakor pa ameriška. Zoprno, je popolno pomanjkanje svobode. V Kremlju pti pripravljajo me tode, po katerih bo zunanja duho-v-no-politična fasada postala bolj človeška, ne da bi diktatorske vezi kakorkoli popustile. Na vsajc način bo preteklo še ogromno vode po Volgi, predno bodo ruske množice zaživele tako življenje, kakršnega uživajo na Zahodu. Vlada pi kateri stoji na razpolago delovni produkt 200 milijonov ljudi, z lahkoto lahko dvigne življenjsko raven neznatnemu odstotkp. prrebival-stva. Prav zato živijo partijski zajedale i v Sovjetiji in Titovi Jugoslaviji, kljub stradanju in pomanjkanju širokih množic, življenje a-meriških milijonarjev. Svetovna revolucija preživlja težko krizo. Prav zato je treba sovjetsko propagando ocenjevati z vso resnostjo. Posebno še zato, ker se ne obrača več na delavstvo, pač pa na »organizirajočo plast« človeštva. Prav s to propagando so Titovi zakrinkani emisarji na Tržaškem ozemlju pobasali precejšen del slovenske inteligence v svojo akvizitersko malho. Mnogi izmed današnjih sopotnikov so bili še včeraj najodločnejši apostoli antikomunizma. Tej nevarnosti se ne moremo u-pirati zgolj s propagandnimi besedami, pač pa s propagando dejanj. Tudi med slovenskim razumništvom je mnogo jeguljastih hrbtenic. Morda je Titova revolucija povzročila več zla s sekanjem in upogibanjem slovenskih hrbtenic, saj je bila skozi dolga stoletja značajnost najviš-ja slovenska dobrina, kakor pa z uničenjem slovenskega narodnega premoženja. Za dva izleta v Slovenijo, za obisk svojca, za obljubo pokojnine, za ureditev malopo-'membne osebne zadeve so nekateri razumniki prodali svojo dušo Titovim zapeljivcem in pljunili na vso svojo dolgo moško preteklost. Da te usluge niso zastonj, da se plačujejo s policijsko - informacijskimi protiuslugami, to je znano pri nas slehernemu šolarčku. Pri tem pa ne bi smeli pozabljati, da so ti grehi tu na svobodni zemlji neprimerno večji od večine registriranih komunistov v matični državi. Tam je bila pot v KP za mnoge edini izhod, tu je ista pot hotena in prostovoljna. Prisiljeni komunist je eno, prostovoljni sopotnik pa nekaj čisto drugega. Tudi o tem velja razmišljati, posebno v časih, ko celo vodilni komunisti sklepajo pozavarovalne police. »Napravil sem vam uslugo in tvegal glavo, pričakujem, da mi tega ob svojem času ne boste pozabili.« Takih in podobnih zatrjevanj je na oni strani in tudi tu čedalje več. Bratje BOLHAH AUTOPREVOZNIŠTVO Gorica - Ulica Donizetti 27 sporočajo, svojo novo telefonsko on O w% številko / Tnvarna pohištva PRinčič Tel. 32 K R M I N Cormons RESNICA JIM RAZGANJA ŽOLČ V teh dneh je spričo vrtoglavih .strankarsko-političnih dogodkov, ki so se razvijali na mednarodnih toriščih svetovnega komunizma in .našli močan odmev prav na tej •zemlji, SOZ izdala ze slovensko javnost plakat, ki je prepričljiv.' in resnična bilanca komunističnega političnega izigravanja v zadnjih sedmih letih. Razumljivo je, da se .je ilustrirana ilesnica, posebno ti-tovcem z vso težo usedla na jetra in jim močno zdebelila žolčni mehur. Dva dni zaporedoma je »Primorski dnevnik« posredno klical svoje podložnike na trganje plakatov. Plačani kurirji so drveli po podeželju z najstrožjimi direktivami. Na Colu in v Baizovici' so prizadeti komunistični užitkarji z osebnimi žalitvami poskušali preprečiti .zakonito lepljenje plakatov. Morda šo jih trgali tudi zato, 'ker niso •dvojezični kakor so njihovi. Olikani ljudje plakatov ne .trgajo! S trganjem seveda niso uspeli, ker k sreči vlada na tej zemlji vsaj rela tivna zakonitost tudi za opozicijo, medtem ko je na oni strani Cola sleherna opozicija proti diktator ski vladavini postavljena izven zakona. Verjetno so morali v USI prepleskani »neodvisni« titovski socialisti zopet poklicati na pomoč pojemanja iz cone B tudi za .trganje, kakor so to delali za pisarijo pris»g po kraških cestah, priseg, ki so jih gladko prelomili. Res je, da so plačanci nekaj plakatov raztrgali na podeželju. Resnici, ki je dialektika »Primorskega dnevnika«, niti ne poskuša zanikati, pa ust niso .zaprli. Resnice je prodrla v duše in srca, osvežila spomine in s komunistično politič- no zgodovino zadnjih sedem let odkrila vso mizerijo praktičnih k<> munistčnih naukov in posebno še njenih oblastniških apostolov. Verujemo, da je bilanca komunističnega sedemletnega žongliranja krepak udarec za revolucionarne upokojence, vendar bi »Primorsk5 dnevnik« bolje storil, če bi prav za to priložnost molčal, kakor je to njegova najnovejša navada ze vse druge številne priložnosti. Prav »neodvisni« titovski socialisti so zadnji, ki bi z uspehom s podtika nji, natolcevanji in ničvrednim spletkarjenjem kakorkoli mogli zabrisati resnici jasen pogled. Kolekcije »Primorskega dnevnika« so vse prebogate izkrivitev, zavajanj, potvorb io tudi številnih »prerokovanj«, da bi resnicoljuben človek mogel še nasesti njihovim čenčam in klevetam. Sedem let pokopave ta druščina SDZ in njeno glasilo z vsemi sredstvi, ki jih komunizem ne izbira, od .ugrabljanja do de-nunciranja. Življenje obeh pa je kljub asistenci ulice F. Fi'lzi 10 danes krepkejše in trdnejše kakor kdaj koli poprej. Dokaz so med drugim prav tisti zasebniki Slovenci, ki so po lastni spodbudi odprli »mošnjiček« za plakate SDZ. Demokratični Slovenci nimamo .za seboj podpore matične države, ker njena današnja vladavina isto- Odgonor ..ventilatorju" »Primorski dnevnik« od 6. .t. m. .se je obregnil tudi ob nekoga, Ki je lepil po kraških vaseh plakate, ki temu .dnevniku ne ugajajo. Mislim.,, da lahko v tej izvezi povem nekej stvari, in sicer to, da dopisnik »Prim. dnevnika« ne govori resnice. Pravi namreč, da so se ti letaki skrivnostno pojavili. Prav nič res ni to, ker .so bili nalepljeni ob belem dnevu, to se pravi, da smo svojo dolžnost izvršili popolnoma odkrito in brez sramežljivega strahu. Poglejmo, kako j„e bilo pred petdesetimi leti. 'Gotovo bo v vrstah »Primorskega dnevnika« še kakšen starejši človek, ki še ve, kaj pomeni organiziran narod, tisti narod, ki se je zaupal poštenim, nepodkupljivim voditeljem. Na žalost je fašizem vse to o pustošil. Res je tudi, da ne moremo primerjati časov pred petdesetimi leti s sedanjimi. Danes je vse napredno, moderno, progresivno in lahkomiselno. Vsi ne moremo biti pri koritu, vsi ne moremo trobiti v. isti rog, vsi nismo ustvarjeni z raztegljivo hrbtenico, ki se neprestano izvija in spreminja kot kača in danes povzdiguje v nebesa tisto, kar je včeraj pr glašala za izdajstvo. Hvala Bogu, vsi pač ne spreminjamo vsakih šest mesecev naslovov svojih ■organizacij in podnaslove svojih glasil. Ce ie pa »ventilatorju« v teh vročih dneh treba mnogo dela, de razpihuje dvome in očitanja, ki lete z vseh. strani na novo partij sko linijo cikorije — potem se za to -zahvalite »ta vikšim«. tisti progresivni socialistični .republiki, ki razmetuje ljudske žulje iza svoje ■oblastniške ambicije na tej strani — na oni strani pe očita svojim dižavljanom. da pojedo preveč kruha. Je pa vendar še mnogo poštenja (Nadaljevanje na 4. strani) itiiiuiiiiiniiiiiiiiutHHiiiiiuuuiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiHiiuuinnimiiRiniiniiiiuinuiiiimiiimmMiiiMimi POD ČRTO 8S veti državne koristi s koristmi partije; nimamo za seboj niti Moskve, niti Washingtona, niti Rima; za nami je le siromašen slovenski narod na tej zemlji in goreče priprošnje za uspeh ogromne večine Slovencev doma in v tujini. To nam zadostuje. Slovenci smo v preteklosti z lastnimi silami ustvarjali svoj dom na tej zemlji, pa ga bomo znali tudi v bodoče ohraniti svojim potomcem. Svobodo in demokracijo pa bomo gojili in negovali za tiste čese ponovnega osvo-bojenja, ki so mnogo bližji, kakor se tega diktatorji in njihovi kvi-slingi nadejajo. Resnica bo zmagala, ker mora zmagati! < 1946 Sadje - življenjski eliksir u. Poglejmo .si koristnosti nekaterih najvažnejših sadnih vrst; JABOLKO Domovina jabolka je Azija. V E-gipt ga je presadil faraon Ramses II. in od tam je sad dosegel Evropo. »An apple a day keeps the doc-tor away.<( (Prosto poslovenjeno: »Eno jabolko na dan; te drži se postave! Pa boš zdrav in ne bolan! Zdravnika gledal boš z daljave.« Ta angleški pregovor pove vse o jabolku. 'Zunanja privlačnost poleg koristnosti postavlja jabolko na prvo mesto namiznega sadja. Prev tako kakor je bogata izbira zvrst, tako bogato je jabolko redilnih in 1948 > »Marš, Tito izdajalec in fašist, vseh komunistov antikrist! 1952-54 > Na dolarjih so titovci sedeli, ko Rajk in drugi so viseli. DANES > Prisege lomijo in parolo naj vrag odnese jih v maloro! OŽIVLJENI VITEZI Pravzaprav je v Italiji tudi še danes ena sama spodobna železniška proga; proga s severa proti jugu z nekaterimi zvezami počez. Izven tega omrežja zaidemo v mrežo nerodnih podeželskih železnic, ki le redkokdaj nudijo medsebojno u--činkovito povezavo na svojih tako in tako kratkih razdeljah. Sedaj tu, sedaj tam odklopijo po en voz, da vlak na nekem izumrlem kolodvoru nepričakovano »pogine«. Nato pa poberejo morebitni ostanek potnikov in jih iz nerazumljivih vzrokov natovorijo za nekaj kilometrov na avtobuse. V tako omrežje sem pred kratkim zašla nekje v bližini Bolonje. Ko je končno prisopihal vlak, je bil ves prenapolnjen predvsem mladih ljudi, dijakov, ki so se vozili na morje ali pa na kako športno prireditev. Po štirje so sedeli na klopeh, kje--je bilo prostora za dve osebi, drugi so se gnetili 'med klopmi. Prava umetnost je bila zriniti .se v vagon, da o sedežu sploh ne govorim. Razumljivo. da ni manjkalo kričanje, smejanja, pa tudi pričkanja in žvižganja. Voz pa je bil napolnjen še z razmetanimi suknjiči, plašči, culami, kovčki in kjantaricami. Posebno dobre volje gotovo nisem bila, ko sem rinila v voz z o-bilno prtljago. Na mojo nesrečo se je prav k item trenutku pridrenjal še sprevodnik in mi izjavil, da sem v napačnem vozu.. Moj voz je — tako je dejal — dalje spredaj. Kako daleč, tega pa tudi on ni vedel. »In kako pridem pri tej gneči v ospredje?« sem ga vprašala precej zadirčno. »Peš...« je odločno odvrnil in odšel. Vse se je zasmejalo. Obupana sem se ozirala naokrog, če )bi bil morda vsaj eden izmed teh številnih mladih ljudi pripravljen, da mi priskoči na pomoč. Vsi pa so bili že zopet zatopljeni v glasno prerekanje o nekem šolskem vprašanju, ki jih j vznemirjalo. Za njih sploh nisem obstojala — z rokami so otepali tik pred mojim obrazom. Čeprav zame ta južnjaški način fanatičnega sodelovanja v nekem strastnem razgovoru ni pomenil nič novega, me je končno minil!i vsa potrpežljivost. »Che tipi...,« sem pripomnila sama 6 seboj. Nenadoma so prisluhnili — vse je utihnilo. Vse skuštrane glave, tudi najoddaljenejše, so se kakor na povelje ozrle proti meni in m-; presenečeno pogledovale. »Kaj misli nas?...« je nekdo polglasno izgovoril. V njegovih očeh, prav tako kakor v očeh ostalih je bilo jasno da sem šele v tem trenutku postala ze njih stvarnost. »(Ne .samo, da nihče ne vstane,'< sem nadaljevala, in postopoma dvigala glas, kakor je to v teh krajih potrebno, in potvarjala svojo kljub vsemu ne preveč razgibano nevo-Ijo: »Ne samo, da se nihče ne dotakne mojih kovčkov! Mladi vitezi se celo smejejo bedasti duhovitosti nevljudnega sprevodnika.« V veliki zadregi so si izmenjavali poglede in si šepetaje dopovedovali, da sem jaz tista, ki bi morala zamenjati voz. Nevljudni odgovo1, sprevodnika je ponovno obkrožil voz, vendar se sedaj niso več smejali pač pa so se kazali ogorčene. »»Signora ima prav...« je končno odločno dejal eden in sam ponovil besede ,ki sem jih izrekle: »Che tipi che siamo!« To je bilo znamenje za vse. Skočili so pokonci skoraj istočasno, vsak ie soseda vzpodbujal: »avan-iti... dai, dai... corag.gio, caro...!« Nastala je kar nenadoma izredna pripravljenost na pomoč. Ede;n je zagrabil mojo potno torbo, drugi dežnik in plašč, dva sta se lotila težkega kovčka, drugi se je polastil „Jaz sem rdeči car in Tito vaš je gospodar!" I¥& < 1949 Kot bika sta ruvala se, z gnojnico oblivala se. <1955 Vrnili kralji in v lastno Titu vse časti, skledo pljunili. M manjšega. Naslednji pa je gazil skozi množice in pripravljal pot; njegov tovariš nam je držal odprta komunikacijska vrata do nasled njega 'voze. Eden izmed fantov je stekel naprej, da poišče pravšni voz, vsi ostali pa so me spremljali in neprestano govoričili ljubeznivo in celo prisrčno: »Pazienza, signo-ra takoj bomo vse uredili..., le pogum, signora, le zanesite se na nas..., pri oknu vam bomo našli sedež....« Obnašali so se z zaupljivostmi ljubkih otrok, s ponosom pravkar zbujenega viteštva, z mladostnim veseljem nad dogodkom in predvsem so bili ponosni nad ugledom, ki so ga vzbujali med potniki pri preseljevanju. Končno sem srečno obsedela v pravšnem vozu, ob oknu, in moja prtljaga je bila lepo -razvrščena o-krog mene. Prav tako pa so se o-krog mene razvrstili tudi številn: kavalirji. Smatrali so, da njihovo delo še ni do dna izpolnjeno. Eden mi je ponudil cigareto, petorica pa je istočasno prižigala Čerine. Nekdo, mi je ponudil banano, drugi hruške, napolitanke in celo gorgonzolo. Vsi pa so me ljubeznivo spraševali, kam .potujem, s čim se ukvarja moj mož in ali imava otroke. Posebno so bili radovedni, kako mi ugaja »la bella Italia«. Za mo- jim hrbtom pa so se kar brez .zadrege pogovarjali o meni: »Che brava, la signora,...« in »le poglej njeno elegantno torbico....« Na neki postaji, kjer je moral naš vlak že zopet čakati na zvezo, so me povabili na sladoled in črno kavo v čakalnico. Ce bi odklonila, bi bili gotovo užaljeni. Teko smo s strahovitim vriščem in hrupom izstopili in v mračni čakalnici z duhovito kevo .sklepali večna prijateljstva. Obsuli so me ;z vizitkami ali s hitro napisanimi naslovi in resno zahtevali tudi moj naslov. Kar ločiti se niso mogli. Vedno znova so se vračali in ko> je vlak zavijal na ovinku, so mahali z robci in brisačami.... »In prihodnjo nedeljo, signora, vas zagotovo obiščemo!« Skoro bi nam vlak odkuril ob navdušenju pobratimi je. Ko so potem nekaj postaj dalje izstopili, ni bilo ne konca, ne kraje pozdravljanja in stiskanja rok. »V nedeljo, torej!...« Seveda jih v nedeljo ni bilo od nikoder; tudi pisali niso. Pričakovala seveda nisem niti prvega, niti drugega: za to živim že preveč dolgo v Italiji in poznem šege in- navade dežele. Vida Bernik zdravilnih snovi. Te so zlasti: sladkor, rudninske soli, voda in vitamini. Visok odstotek pektina, ki ga vsebuje, pa usposablja jabolko tudi za prav tako učinkovito kakor neškodljivo odvajalno sredstvo. Po ■ leg tega preprečuje tvorbo sečn“ kisline. Jabolko lahko zauživamo surovo ali v obliki kompota. Zelo koristni in osvežilni so tudi jabolčni čaji iz samih jabolk ali iiz olupkov. H koncu še navodilo za zdravilno pijačo proti revmatičnim obolenjem: Razreži tri jabolka in j lih kuhaj z o-lupkom in peškami vred 15 minut v enem litru vode. Posebne učinkovitosti: pospešuje prebavo, onemogoča zaprtje m tvorbo sečne kisline. MARELICA Domovina marelice je Kitajska. V Evropo ;o je zanesel rimski Pli-ni j.. Sočno in okusno meso marelice jo uvršča med slastno sadje. Ob pravilni dozorelosti je marelica e-no izmed najboljših in najbolj zdravih okrepčevalnih in osvežujočih sredstev. Njen balzamski d.uh sam je izvrsten aperitiv. Uživamo jo lahko kot namizno sadje (Ne pijmo vode za njo!) ali pa v najrazličnejših oblikah okusne priprave. Kompoti, konfiture, marmelade, sadne mezge, polnjena peciva in cmoki, to so samo nekatere o-blike priprave. Kandirane marelice imajo svetovni sloves. Iz mareličnega mesa pripravljajo tudi obrazne’ kozmetične maske, ki' ohranjajo žensko polt .svežo in mehko. Tuda še drugače služi marelica nežnemu spolu v lepotične namene. »Creme d’A-bricot« ali po naše marelčevec je priporočljiv požirek od časa. do časa. Pravijo, da tudi moškim požiralnikom ne škoduje. Posebne .učinkovitosti: osvežujoč in okrepčevalni sadež, ki proizvaja svileno polt. MELONA V Evropo je prišla v XVI. stoletju iz Armenije. Prvi so jo posadili prehivalci v okolici rimskega mesta in po vrtovih papeške pala,-če Cantalupo, zato jo v Italiji pogostokrat tudi tako imenujejo. Nezrela ali napol zrela melona je šiba .božja vseh sladkoslednežev. Zrela melone pa spada med najboljše sadje. Njen plemeniti sok najbolj učinkovito uteši tudi največjo žejo. Poleg tega osveži melona razgreto telo in je izvrsten aperitiv. Zdravilni vplivi so posebno učinkoviti pri .zaprtju, hemoroidih, pr: revmi in protinu. Brez najmanjših motenj' za ostale organe je melona izvrstno odvajalno sredstvo. Zmerno .zauživanje melone je pri .obolenjih želodca in očrevja zelo priporočljivo. Potrebno pa je temeljito žvečenje. Posebne učinkovitosti: čistilno in odvajalno sredstvo, protirevmatič-ni pripomoček. * ČEŠPLJA ALI SLIVA V Evropo smo češpljo dobili Kavkaza, Kitajske i,n iz Amerike. Češplja je posebno dobrodošla, ker jo lahko uživamo v vsaki, obliki: surovo, konservirano, posušeno, .kuhano in končno — kot slivovko. Kot namizno sadje je prikupna in izredno okusna. Duhteče, sladko meso osvežuje in čisti organizem Visok odstotek sladkorja in drugjh ogljikovih hidratov je .neobhodno potrebna sestavina dietne prehrane za 'bolnike, ki bolujejo na revmi, protinu .in poapnenju žil. Ze v starem veku so spoznali odvajalne učinke češplje. Za .bolnike, ki' so se nepremišljeno krmili z raznimi odvajalnimi sredstvi, so posušene češplje najboljše, in najučinkovitejše nekvarno od vaja In-) sredstvo. Deset posušenih češpelj na dan odstrani že v razmeroma kratkem času želodčne motnje. Posebne učinkovitosti: odvajalno sredstvo, dietna prehrana .za revmatične in arterosklerozne bolnike. CE SN J A Domovina češnje je Azije. Ze s samo presajevanjem češnje v Evropo se je. rimski vojskovodja Lu-cullus proslavil kot sledkosnednež Češnja je okusen, hranilen in zdravilen sad prvovrstne kakovosti. Koščica daje olje, ki lajša bolečine protine in preprečuje tvorbo usedlin v ledvicah in mehurju. Celo pecelj češnje ni brez koristi. Ce zavremo za 10 minut 30 g češnjevih pecljev v enem litru vode, z vročo tekočino polijemo 1/4 kg svežih ali posušenih češenj in če.z 20 minut vse skupaj, prepasiramo .skozi gosto sito, dobimo zdravilno pijačo proti 'zanemarjenim katarom. S tem pa uspešno vzpodbujamo tudi izlo-čenje seča. Češnje vsebuje v 100 g 13 miligramov askorbinske kisline, ki u-rejuje uporabo ogljikovih hidratov v našem organizmu. Češnje lahko .uživajo tudi bolni na sladkorni ,bole .zn i. Posebne .učinkovitosti; odvaja seč in lajša bolečine pri protinu, ugodno vpliva pri motnjah ledvic. (Nadaljevanje na 4. strani) Odprti odgpuor na jauno pismo Gospod S k o f Viktor, občinski svetovalec S e s l j a n iNa zadnji seji občinskega sveta ste prečitali neko vrsto kritike na račun občinske uprave, posebno pa ie na moj račun osebno. Vprašal sem Vas, da mi pisanje prepustite, da ga pregledam, ■ nakar .bi Vam poslal odgovor na vsa Vaša vprašanja in kritike. Tega niste hoteli storiti, zato sem Vam bil prisiljen izjaviti, da Vam 'tudi ne moreni odgovoriti. »‘Primorski dnevnik« je bil srečnejši od mene, kajti preteklo nedeljo je objavil celotno Vašo izjavo. DovoMte mi, da Vam "na Vašo izjavo v »Primorskem dnevniku« 'podam .svoj odgovor. K prvi točki Vaše izjave ne morem drugače, kot da Vam izrečem priznanje za Vaše zanimanje za javno upravo, katero izkazujete s tem, da ste redni obiskovalec občinskih sej. Da .ni .bil niti eden Vaš predlog upoštevan, bi skoro ne verjel, ker pri rokah nimam sedaj vseh Vaših predlogov v tej triletni upravi. Prepričan šem, da je bilo več V„aših predlogov sprejetih in udejstvovanih, kakor sem tudi gotov, da mnogi predlogi niso prišli v poštev, ne zaradi tega, ker ste jih Vi predlagali, ampak iz e-nostav.nega razloga, ker zaradi naših skromnih sredstev jih ni bilo mogoče izvršiti. Dalje pravite, da za Sesljan gojimo premalo pokornosti, toliko več pa za Nabrežino. Nabrežinci pa pravijo prav nasprotno, da skrbimo vse za Sesljan in Devin, a vse premalo za Nabrežino. Je pa/1 težko vsem ugoditi. Pa poglejmo malo, kaj je napravila sedanja uprava .za Sesljan. 1) Dokončna notranja ureditev in vhod na novo pokopališče - delo iSelad - za znesek 1,5 milijonov lir; 2) Ureditev trga pred postajo Vi-žovlje (Gosp. načrt) 0,5 milijonov; 3) Razširitev javne razsvetljave proti Vižovljam, Devinu in Cerov-ljam (Gosp. načrt) 0,38 milijonov; 4) Javna razsvetljava pri morju 0,5 milijonov; 5) Nove poti Hotel Paradiso ih (Konec s 3. strani) gos.t, Pineta, Selad 0,92 milijonov; 6) Obnova in preureditev stopnišča proti morju. Selad 2,26 milij.; 7) Ureditev občinske obale v Se-sljanu, Selad 1,16 milijonov; 8) Ureditev prevoza čez železnico v Vižovljah, Selad 0,26 milijonov lir. To pa ni dovolj. Imamo sedaj še dela, ki so bila od naše uprave predlagana ter tudi že odobrena, in sicer: 1) Novo šolsko poslopje v Seslja-flu, ki bi lahko bilo že končano, če bi ne bilo toliko .sitnosti zarad' zemljišča. Zp to delo je iz gosp. načrtov na razpolago 23 milijonov; 2) Gradnja novega modernega stranišča pri morju - delo iz gosp. načrta - v rznesku 0,53 milijonov; 3J, Razširitev telefonskega omrežja za Sesljan in Devin, odobreno v obč. proračunu 4,65 milijonov lir. Skupna vsota vseh gori naštetih del znese 35,66 milijonov lir, kar menda ni. ravno malenkost. To pa še ni vse. Tudi telefon za Vižovlje (Mavhinje in Sempolaj) je bil že odobren, a se je sedaj zadeva ■— ne. po .naši krivdi ■— nekam zataknila. toda ne bomo prej mirovali, dokler ne 'bo tudi to zadovoljivo rešeno. Selad ima tudi sedaj razna dela v programu, mrd katerimi je tudi zgraditev razgledne točke na morje, in to v začetku odcepa ceste proti morju. Pripravili smo tudi vse načrte za razširitev ceste proti postaji, a je to žal preprečila gradnja nove avtoceste, ki bo na tem mestu vse preuredila. Koliko poti in intervencij smo zaradi tujskega prometa napravili pri turističnem uradu v Trstu, pri graščinski upravi zaradi obnove hotela v Sesljariu itd. Pa ni bila tudi naša skrb in stroški za razna letna taborišča tujcev v Sesljan,u, uprava avstrijske kolonije v šoli itd.? Vem. da manjka še mnogo za Sesljan, a vsega z lastnimi sredstvi ne zmoremo. Kakor doslej, bomo tudi v naprej trkali na razna vrata, da bi čim več dosegli.. Glavni problem Sesljana pa ni samo občina, ampak otvoritev hotela, parka in kopališča, ki je sedaj s' trnjevo žico obdano ter ie last devinske graščine. Ko bo to na razpolago, se bo. go tovo dotok turistov še povečal. Glede snage v Seslja.nu in bližini imamo za to delo na razpolago občinskega delavca. Seveda ne zmore vedno vsega, kadar je večja potreba se mu za nekaj dni dodeli pomo-č. Ne vem, ali je točno, da na pisma ne odgovarjam, ker mislim, da sem vsem in tudi Vam, gospod Skof, vedno odgovoril bodisi na pisma, kakor tudi na ustna vprašanja, na slednja le, če se mi da priložnost, da jih tudi razumem in poznam. Ta odgovor pošiljam tudi »Demokraciji« in »Primorskemu dnevniku« s prošnjo, da ga objavita. Z odličnim spoštovanjem Josip Terčon trstu so jo zagodli POMARANČA Domovina pomaranče je Kitajska V Evropo so jo zanesli križarji i ■ 'krog 1. 1200. Pomaranča je pri nas polnovreden zimski nadomestek za vse vrste svežega sadja. Predvsem nam dobavlja toplfjto, saj nam daje vsaka pomaranča okrog 100 kalorij. Zdravilno« moč nam nudijo tri sestavine, ki jih vsebuje; sladkor, ki je popolnoma prebavljv, vitamini, predvsem vitamin C ali askorbinska kislina. Prav tako. vsebuje pomaranča tudi fosforjeve, kalijeve in apnenčeve soli. Obilica vitamina C postavlja pomarančo v vrsto zdravilnih pripomočkov proti skorbutu in krvavitvam. Navedene soli pogostokrat primanjkujejo naši prehrani. Te soli bogatijo alkali - rezervo krvi in staničja; učinkujejo torej proti zakisanju našega telesa. ki je vzrok mnogim obolenjem. Zelo ipriporočljivo je uživanje pomarančnih konfetur, tako zaradi prijetnega okusa, kakor tudi zaira-di lahke prebavljivosti. Posebne učinkovitosti: uspešno pobijanje skorbuta in 'krvavitev. BRESKEV. Domovina breskve je Daljni vzhod. Breskev je kraljica koščiča stega sadja. Zori junija, julija, avgusta in septembra. Breskev je mojstrovina narave že po svoji o-bliki. Ni pa breskev zgolj prijetno duhteča plemenitašinja, pač pa tudi zdravnica, kar so spoznali že stari arabski zdravniki. Pospešuj« prebavo, vzpodbuja notranje Izločevanje in lajša delo želodčnim mišicam. 'Nekateri zdravniki priporočajo, da jo kuhamo neolupljena, nato ijo olupimo in potrosimo s sladkorjem. Posebno priporočljiv je cvetni in listni sirup, ki ga tou • hamo na vodi ali na mleku. Posebne učinkovitosti: pospešuje prebavo, sad pa je učinkovit tudi proti oslovskemu kašlju. HRUŠKA Hruška uspeva povsod. Vrste sc prav tako številne kakor pri jabol Jcu. Mlado listje hruške vsebuje arbutin, ki je uspešno zdravilo proti tvorbam sečne kisline. Liste uporabljajo uspešno tudi. proti vnetju mehurja in proti motnjam seča. Tekočino pripravimo tako, da kuhamo 100 g mladih listov 20 minut v 'enem litru vode. Zaradi c-kusa dodamo razrezano hruško (kompot no). Posebne učinkovitosti: pospešuje izločanje seča in vpliva zdravilno pri obolenjih mehurja. »Primorski dnevnik«, »Delo«, »Corriere di Trieste« in »L’ Unita«. sama »neodvisna« glasila, ki dosledno zagovarjajo in .zastopajo tuje imperialistične koristi in ne-koristi domačega prebivalstva in zlasti delovnega ljudstva, so spet storili lepo uslugo svojim gospodarjem. Ameriških vojakov v Trst ne bo. Titovi vladavini so sicer a-ineriški dolarji všeč, niso ji pa všeč ameriški vojaki. Ti. so sploh Zgolj v spotiko komunističnim praganjačem. Ameriški vojak ni doma iz Wallstreeta, preprosti vojaki niso 'zgolj sinovi milijonarjev, so delavci in kmetje. Ti vojaki so bili v veliko napotje komunističnim propagandistom, saj so bili živ dokaz o dejanskem in stvarnem načinu ameriškega življenja. Oblečeni so hodili kot častniki v komunističnih državah in denarja jim ni manjkalo. Sleherni prebivalec našega ozemlja tudi ve, da so v mnogem podprli tržaško gospodarstvo in marsikatero družino rešili stradanja. Vsi štirje »glasniki« javnega mnenja se bodo sedaj oddahnili, pohujšanja ne bo več in mizeriji ne bodo postavljene ovire. Morda bo ta spletka le odprla oči tistim, ki še niso spregledali. Komunistična doslednost Beograjska komunistične »Politi1-ka« se pritožuje, da -ja vzhodnoevropski tisk sicer z zamudo, objavil Titov igovor, vendar je sfriziral tiste dele, ki se nanašajo izključno na te države. Pravi tudi, da v teh državah »bojazljivo izvajajo načela beograjske deklaracije«. Tito si je torej osvajal pravico, da se postavi po robu kremeljskim ukazom in celo vztrajal pri »politiki samostojnosti« .posameznih komunističnih držav, sedaj pa njegovo glasilo št. 2 zahteva slepo pokorščino »beograjski deklaraciji«. Kar je za Tita čednost, je za druge zločin! činstvo komunizma ter se proti temu zlu častno boril. Zato od njega kot izobraženca upravičeno pričakujemo. da nečislani druščini komunističnih pomagačev čimprej o-brne hrbet ter tako prepreči nadaljnje Širjenje komunizma in fi-lokomunizma v našem kraju in v zamejstvu sploh. »Primorski dnevnik« je doslej zgolj opravljal in klevetal kolonijo otrok SOD v Devinu. Sedaj pa je njegov fotograf našel v Devinu Švicarko in dva Avstrijca in jih prilepil na 5. stran nedeljske izdaje. Njegov dopisnik pa je napisal: Med Devinom in Sesljanom je mnogo več ali manj stalnih taborišč, 'kjer se utaborijo tujci, željni lepo* našega Jadrana.... Pa še skavti iz Avstrije in skupi.ne mladih Dunajčanov v Sesljanu. Slovenskih o-'trok med Devinom in Sesljanom pa fotograf ni videl.... TRŽAŠKI PREPIHI ZGONIK Ugotavljamo, da g. Lupine, učitelj v Zgoniku, ni avtor članka »Pretirana vnema tov. Furiana«. objavljenega v štev. 30 od 29. o. m., niti kdo od mladeničev igralske skupine, ki jo on vodi. Toliko javnosti v vednost. Uredništvo Kako so preganjali vročino ? V Parizu in New Yorku, v Londonu in v Stockholmu, v Trstu in na Krasu se je toplomer ustavi! pred dnevi na tropski temperaturi. Milijoni ljudi so se potili in iskali sence. Kaj pravijo k temu in kako so preganjali pasje dni velikani brez in z navediiicami po svetu in pr! .nas'? Sir Winston Churchill: »Prvič sem resnično vesel svoje ^upokojitve”. Medtem ko je moj naslednik Anthony Eden v družabni1 obleki in s kravato razpravljal v Ženevi, sem se hladil pod curkom sveže vode na svojem podeželskem posestvu v Chartwellu. To je — u-. metno zgrajen slap -— tam mi ni nikoli vroče....« Mamie Eisenhoioer: »Moj recept proti vročini: sok rabarbare in sok, svežih malin -zmešaj ter dodaj žlico medu in nekaj koščkov ledu.« Miss »Bobo«, spletična kraljice Elizabete: »Ob poletnih počitnicah je kraljica stalno na Škotskem. Ob vročih dneh se zadržuje v hladnih grajskih prostorih. Posebno hladna ie soba na severni strani gradu. V .tej sobi je pred štiri sto 'eti angleški plemenitaš zabodel svojo ženo in njenega ljubimca. Pravijo, da od tega časa straš'. vendar obiskuje sobo kraljica le čez dan - in takrat strahovi počivajo....« Grški milijonar Onasis: »Zakaj naj .bi se. otepal vročine, saj vendar ni vroče! (Onasis ni samo lastnik številnega trgovskega ladjevja, pač pa tudi številnih hotelov na francoski Rivieri!) Se vam pozna, da nište bili rojeni v Grčiji in da svoje kariere niste pričeli v Argentini kakor jaz!« Gaylord Hauser: »Pravilna prehrana je najboljše sredstvo proti vročini. .Hranite se z zelenjavo in sadjem; izogibajte se gostih omak. juh, težko prebavljivih mesnatih jedi iu sladkarij. Vse potrebno najdete v tfioji knjigi ..Ostani mlad - podaljšaj si življenje!”« Christian Dior: »Vsako drugo u-ro si za deset min.ut močim noge v hladni vodi.« Gina Lollobrigida: »Vročino ljubim nad vse, ker lahko mirno razkazujem svoja ramena, ne da bi to nekdo smatral za nedostojno.« Jacquelline Auriol: »Priznali so mi naslov .^najhitrejše žene na svetu”. Kot letalko me vročina ne .nadleguje. Ce mi je kdaj v resnici prevroče, stopim v jadralno letalo; če bi ljudje vedeli, kako prijetno hladno je v zračnih višinah!« Errol Flynn: »Imam na grbi 25 milijonov dolarjev davčnih zaostankov. Kaj res mislite, da bi mi ničvrednih 35 stopinj C v senci moglo šo povečati vroMno?« Ernest Hemingway: »Najboljši o-hlajevalni recept je čitanje političnih uvodnikov. Pri tem vam takoj postane hladno pri srcu!« V uredništvu »Dela« v Trstu pravijo menda o vročini tole: , »Ce ti postaja ob čitanju plakatov SDZ za 10 stopinj bolj vroče kakor pa kaže toplomer v senci; če te' ob srečanju povratnikov iiz Bosne obliva pot po sencih in ti srce hitreje utriplje ob spominih na ljudsko oblast po kršnem Krasu, pomisli na 15 milijonov sovjetskih varovancev, ki jim je veliki Stalin naklonil sibirsko podnebje. Ce pomis!iš, da tudi tebe lahko doleti taka kremeljska milost, ti bo takoj hladneje pri duši, če jo i-maš....« V uredništvu »Primorskega dnevnikav v Trstu pa sodijo o vročini menda takole: »Zaradi normalizacije in solidarne aktivne koeksistence se strinjamo z urednik.: Dela. Dodali pa bi, da bedo bližnji dogodki: Titov o-bisk v Moskvi, skorajšnji pogreb Kominforma in obujanje priljubljenih , .nočnih sprehodov iz let 1946-48" po Krasu, gotovo shladili kominformistične glave.... Mladi ho-starji pa so preganjal: vročino pod Mangartom in si hladili možgane z inštrukcijami prosvetarja, ki jih je izuril, kako se s sokolskega konja presedla na komunistično mulo in kako s fakirskimi spretnostmi spreminjaš kra.ške hrbtenice v jegulje. Poučil jih ie tudi, da so materam, ki so mu jih izročile, dolžni bore tri litre mleka — in nič drugega. Tako se niso zgolj sami ohladili, pač pa' z njimi tudi hostarske matere.« V uredništvu »Novega lista.« v Trstu pa ima možganski trust (tako sodi. o njem »Katolški glas«) menda takole mnenje o vročini: »Seveda smo popolnoma solidarni s sorodstvom pri Delu .in z oč-mom pri Pr. dn. Ponižno — .kakor se spodobi pa bi si dovolili pripomniti, da je tudi v našem kondominiju (to je edini stvarni ostanek nekdanjega Titovega predloga o reševanju SITO) prav tako hladno kot v škotskih grajskih sobanah kraljice Elizabete in da tudi pri nas strašita — samo ponoči —oba slovanska blagovestnika.... Da ne bi zaostali za svojimi vzorniki, smo mi, kar nas-je divjakov — taki namreč označuje znanost vse tiste, ki, .bodisi v resnici ne pripadajo nobeni ideologiji ali sami o sebi tako trdijo — organizirali .ideološki tečaj. Seveda tudi tam gori pod kršnimi vršaci zahodnih Julijskih Alp — da ostanemo na liniji. Govorili. smo sicer, da prirejajo te tečaje in se jih udeležujejo pripadniki vseh ideologij, pa nam tega ni nihče verjel, zato smo morali pač z barvo na dan. Tečaje so vodili: Be Bis Bim in C (to niso nikaki vitamini, pač pa kameleonini). Ob- „nočni izleli“ u Saležu Devinska pripomnila V zadnji »Demokraciji« smo či-tali ti prigodah »'Novega lista« v zgoniški občini. Kar zaskrbelo nas je, ko smo ugotovili, da si resnica utira pot v najširšo javnost, teko da .že vrabci na strehi vedo, kakšne načrte ima filokomunistična skupinica dr. Besednjaka na .naših vročih kraških tleh. V breme nem je. da se ie zagovornikom komunistične mizerije v domovini in nji hove brodolomne politike v zamejstvu pridružil tudi nek naš ugled ni vaščan, ki je do dr. Besednja kovega rovarjenja čvrsto stal v antikomunističnih vrstah, ker je že med prvimi na Primorskem spoznal vso zlobo, hinavščino in zlo- Jeza in 'zagrenjenost komunističnih prisklednikov obeh 'barv je ob zadnjem, zanje neljubem dogodku, dosegla svoj višek. Govorimo nam reč o političnih brcah, ki jih od tako izvanega beograjskega sestanka sem skoro vedno prejemajo. T« bi izglodalo — se jih osebno sicer ne primejo, ali skrb za jutrišnji dan jim spričo spregledovanja nekaterih njihovih lastnih pristašev ne da speti. Zato vsaj enkrat tedensko na svoje komunistične rogovile huronsko zatulijo: kbmin- formisti udarniško, njihovi pobratimi titovci pa po svoji poklicni ko-ritarski dolžnosti.... Tako je glasilo razcefranega komunizma »Primorski dnevnik« z dne 6. avgusta, napadel SDZ, ker je ta pripravila in dala nalepiti politične lepake, ki v vsej resnični goloti krepko raz-krinkujejo vso komunistično hinavščini in sleparijo. V strahu, da b* teh lepakov ne Si tal i tudi nekateri omahljivci ir se nad njimi »pohujšali«, so kakemu pobalinu naročili, naj jih še i-s ti večer potrže, kar se je ponekod zgodilo. Vendar so ljudje kljub komunističnemu političnemu pobalinstvu lepake čiteli in živahno ko- mentirali, kako slabe propagandne usluge si »tovariši« s takim nebrzdanim početjem nabirajo in kako se .zaman trudijo, da bi vsako pronicanje resnice v lastni bunker že vnaprej preprečili. Nič čudnega, če se je »Primorski« v svoji čarovniji tako daleč spustil, da je lepilce označil ko‘ nekakšne »ponočne izletnike«, ki da se podnevi ne upajo po naših vaseh, ko je pa vsem znano, da so bili lepaki, vsaj po naših vaseh, nalepljeni pri belem dnevu in so lepilce vsi ljudje videli. Ker pa je »Primorski« na teh »nočnih izletih« tako trmasto vztrajal, se v Sa-ležu sprašujemo, kdaj bo »Primorski« spregovoril o »nočnih izletnikih« iz let 1945 - 48? Bog ve, če je recimo kak visoki tovariš v ul. R. Manna 29 obveščen, da je nekje blizu nas po nekih »nočnih izletih« že precej zasmrdelo in bi bilo prav, da bi si tudi nek drugi sicer skromni potujoči dopisnik preskrbel, masko.... Vsekakor bi radi. da bi se komunistična glasila, skupno sopotniškim »Novim listom« s temi »nočnimi izleti« v bodoče nekoliko ■bolj. zanimala.... Lepaki pa niso bili prvi in tudi ne zadnji. SDZ priredi na Opčinah 28. t. m. Tradicionalno jesensko slavje ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU ponovno sprejema y Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537 M iza ri i IjmefovalGi podjetniki j Deske smreko ve, macesnov* in trdih letov, trame in parket* nudi najugodneje TEL. 90441 CALE Viola R S Sonnlno, 2 4 ravne vali smo naslednje teme: 1) Uporabnostna Einsteinova teorija strankarsko - političnega profesionalizma; 2) O relativizmu človeškega značaja; 3) 'Značaj in vzgoja -sodobni vzgojitelj; 4) Strankarsko -politični premiki v času konjunk-turnih perturbacij in uporaba dvotirnih kamuflažnih pripomočkov. Za uspešno ohladitev pa so prispevale tudi atomske bombe na Vzhodu in Zahodu.« V uredništvu »Demokracije«: »Ce nam je vroče, gremo na prepih. Ce ga ni, pa ga naredimo!« Odgovor ..ventilatorju'* (Konec s 3. strani) kov in razumnikov, ki se danes ravno tako ne bojč svetlega dneva, kot se pred leti niso bali zaprtih črnih avtomobilov, ki so vozili nedolžne ,lj,ud.i tja čez mejo... Ti ljudje ne bodo podlegli sladkim bese dam o tem, da je vse pozabljeno. Na j lepše zagotovilo so streli ob meji, so številni begunci, so turisti,, ki v marsikakem letoviškem kraju ne najdejo niti' sadja, niti sladkorja. Ne razumem, kaj tovariše pri »Primorskem dnevniku« moti na plakatih — saj je vendar vsak plakat le ilustrirana s.tra.n zgodovine, ki so si jo sami napisali in ki bo, verjemite, ostala dobro zapisana v spominu vseh, ki objokujejo padlega partizana, ki se ni .boril za komunizem: deportiranca, o katerem ni več sledu; emigranta, ki je še! iz domačega kraja, ki so ga prodali za pravico nad Koprom in za nekaj ladij žita iz kapitalistične A-merikt. F. B., ki je lepil plakate MLADEN1C-VAJENEC, 15 let. dovršil industr. tečaj, išče zaposlitve. — Naslov v upravi lista. OSMOSOLKA sprejme inš.trukeije srednješolcev. — Naslov na u-pravi lista Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Vespa 125, 150 in 150 G. S. KUB. CM NA OBROKE IN PROTI T A. -KOJSNJEMU IZROČILU. Vespe RABLJENE ORIGINALNI DELI » P I NADOMESTNI A G G I O «< PRODAJNA AGENCIJA: TRST, UL. S. FRANCESCO 46' TEL. 28.940 OBVESTILO Že od 1. avgusta se'vrši naša običajna poletna RAZPRODAJA OGLEJTE Sl NAŠE IZLOŽBE LARGO BARRIERA VECCHIA 5/6