lOl) . p: 10 ku d> ra1 aj<>' udi »a jo ča? rili ko 5in» Eto G XI GOSPODARSTVO O V I N A ♦ F I N A N CA ♦ INDUSTRIJ A ♦ O B R T • KMET IJSTVO ŠT. 262 PETEK, 20. SEPTEMBRA 1957 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Znamenja nastopajoče svetovne krize ? na atf1 iiuj rei Čudni pojavi v Skoraj v vseh državah so v zadnjem ' »Su ,j - nastopile čudne spremembe v tr-^'nslci konjunkturi. nski konjunkturi. Na mednaroa-rtflUr ^**čih padajo cene skoro vseh H fa.°^*n’ medtem ko istočasno na no-tfgih cene potresnih proizvo-* . še vedno rastejo. Kljub temu ni ,eKs ^ati znatnejšega povečanja proiz-investicije pa celo nazadujejo, kujajoči pritisk cen na svetovnih Sovnih tržiščih nas spominja na pojdemo 'o občinske volitve ? 'ftiovlada demokrščanske stranke v ■7Ta^i občinski upravi se ni obnesla. j|, žuPanom ing. Bartolijem so odsto-;v.( *e ostali demokrščanski občinski L,?Valci (skupaj z županom 20), pri-Vtan barjanskega socialnega gibanja | imenovani neofašisti) 9, liberal-uT'1), in republikanci (2). Na 60 ob-T^kih svetovalcev jih je odstopilo 32, ir®Lei nad polovico; z njihovo politiko se T ali manj strinjajo tudi monarhisti 1 tem je bilo onemogočeno delo- 0 sedanjega občinskega sveta, j^atni demokristjani niso imeli dovolj 'v> da bi lahko vladali sami in so AC|r odvisni od podpore manjših strank, l aka stranka zahteva seveda neka" lanske besede pri upravi v zameno -^T.Svojo podporo. Te cene pa krščan-T* demokrati niso hoteli plačati v vi- 1 ’ ki so jo te stranke zahtevale. Do-ier 3® v rimski vladi delovala koalici- i. bted krščanskimi demokrati, social-|a>i demokrati in liberalci (včasih tu- ‘^Publikanci), je delovala v prejš-) *h občinskem svetu tudi koalicija temi skupinami v Trstu. Ko pa se v Rimu razbila vladna koalicija in ■ k' Zolj sestavil izključno demokr-.. .llsko vlado, se je tržaška občinska otial •’ ie nastala zaradi izstopa so-ji demokratov, rešila v istem smi-iin ^ : tržaški občinski odbor je sestavil ?' Bartoli iz samih demokristjanov, kačunal je na podporo desničarskih —-T^nk (monarhistov, neofašistov in ii palcev), toda te so po mnenju krščan-“n demokratov postavile previsoko ce-' *a svoje sodelovanje. Krščanski de-°krati, ki ne marajo javno sodelovati •teofašiati — toliko manj, ker so na ,.k’u Parlamentarne volitve — niso ho-Plačati te cene. S socialnimi demo-republikanci in liberalci pa se ni-koteli več pogajati za sodelovanje, s° zlasti socialni demokrati zahte- 5« 1 loliL I ** Dna*’ ^4| računala z resničnimi go-, r “arskimi in socialnimi razmerami v stp ter bi opustila stari izvoženi tir ganskega nacionalizma. aradi takšnega položaja je razpust fl A ne kažejo dovolj širokega po- stj.Rga obzorja, da bi povsem realista pedali na dejanski položaj Tr-vej; er bi sprevideli, da Trst ne more Pak ° Z'veR °d kreditov in podpor, am-ob Zn°va svobodno razviti lastne sile ts,.?<>sP°darski naslonitvi na svoje na-^ zaledje. 8las aa4 bi rekli še kot Slovenci? N tq Se Pogosto čuje v občinskem sve šZ .ostane vedno glas vpijočega v pu-i]„ J) Pa naj pride iz te ali one politic lati ,pine- Večno vendar ne more tra-f , .R* slovenski živelj sploh ne bil Daš £] en v občinski upravi in da bi °vek ne smel niti misliti na zapo-{in^;Lv občinskih uradih ali pri ob- 'litev ^dse]?1 Podjetjih, medtem ko ima vsak lonec iz Istre prednost pred njim. svetovni trgovini = Cene surovin padajo, cene v potrošnji pa naraščajo dogodke med leti 1920 in 1930. Tedaj je prekomerna proizvodnja v poljedelstvu privedla najprej do močnega padca cen, s tem pa tudi do slabitve kupne moči skoro vseh prekomorskih kmetijskih dežel in podeželskega prebivalstva v evropskih industrijskih državah. Nazadovanje cen ostalih, ne-agrarnih proizvodov je nastopilo nekoliko pozneje, a je zato prav hitro privedlo do zloma podjetij za pridobivanje bakra in svinca. Tako prva, kot druga svetovna vojna sta zapustili velikanske vrzeli v proizvodnji. Po obeh vojnah se je proizvodnja poljedelskih dobrin laže in hitreje povečala kot pa pridobivanje rud in posebno barvastih kovin. Seveda so po drugi svetovni vojni izkoristili izkušnje iz dobe po prvi svetovni vojni in so začeli dvigati proizvod njo barvastih kovin prav previdno. V trenutku, ko so pričakovali, da bo prišlo v svetu do nekakšnega ravnotežja med proizvodnjo in porabo, je izbruhnila korejska vojna in povpraševanje po kovinah se je povzpelo do nenaravnih višin; vsaka država si je hotela zagotoviti zadostno rezervo kovin in je za to izdelala posebne načrte za povečanje proizvodnje rudnikov. Posledice teh korakov so se pokazale na svetovnih tržiščih za poljedelske proizvode takoj po prenehanju korejske krize.' Poslej so bila ta tržišča pod stalnim pritiskom cen, ki je postal prav dobro viden, ko so ZDA ali tudi neke druge države nekoliko zmanjšale svoje zaloge. Cene na svetovnih žitnih tržiščih ne določa toliko proizvodnja in' tekoče povpraševanje (ali poraba) kolikor politični odloki pristojnih držav o povečanju ali zmanjšanju tozadevnih zalog. To se je videlo zlasti za časa sueške krize, ki je izzvala razmeroma majhne spremembe v cenah, ker niso velesile začele z nakopičevanjem zalog. Pridobivanje barvastih kovin je nekako spomladi l. 1556 prekosilo potrošnjo. Kljub stavkam v rudnikih bakra in sueški krizi je to dejstvo ostalo nekaj časa neopaženo, toda kmalu se je pokazalo, da je ponudba močnejša od povpraševanja. To je seveda povzročilo nadaljnjo oslabitev naložb v te namene in mednarodna tržišča za surovine so pod pritiskom stalno rastoče ponudbe, ki ima za posledico padanje cen. Dunaj, septembra Na mednarodnem trgu vzbuja pozornost padanje cen nekaterih industrijskih surovin, zlasti bakra, svinca, cinka in v zadnjem času tudi kositra. Posebno močno je padla cena bakra, ki je v razdobju od meseca marca 1956 do letošnjega avgusta zdrknila za 48“o Cene so se znižale v zadnjem času v Ameriki in v zapadnih evropskih državah. Avstrijski baker je letos od meseca maja do srede julija zaznamoval padec cene za tono od 17.700 na 15.0 šilingov, t. j. v desetih tednih za 12°/o. Tudi cena svinca nazaduje, čeprav ne tako močno, pri cinku je pa ta težnja izrazitejša. V ta vrtinec je bil potegnjen tudi kositer, katerega cena je bila doslej precej stalna. Kje so vzroki teh pojavov in kakšne bi utegnile biti njih posledice? Zdi se, da so za to doslej le delno depresijo v prvi vrsti bile odločilne spremembe v razmerju med ponudbo in potrošnjo na ameriškem trgu, kjer so se nabave kovinskih surovin za uporabo v predelovalni in menda posebno v oboroževalni industriji močno zmanjšale, do-čim Je svetovna proizvodnja še naprej naraščala. Posledica je bila, da so se Stalni pritisk cen zmanjšuje kupno moč držav, ki so navezane na uvoz surovin in to tembolj občutijo, ker postajajo industrijski proizvodi, ki jih one uvažajo, stalno dražji. Svetovne trgovinske blagovne izmenjave so se doslej sicer še povečale. Toda to povečanje se nanaša samo na blagovno izmenjavo med industrijskimi državami, medtem ko izmenjave z deželami, ki izvažajo v glavnem le surovine, ne samo da ne beležijo povečanja, temveč se celo zmanjšujejo. Zaradi vedno večjega presežka uvoza nad izvozom raste število odredb, s katerimi razne države poskušajo doseči ravnovesje v svoji trgovinski bilanci s tem, da omejujejo uvoz. Močnejši pritisk na svetovna tržišča bo razvoj v tem smislu le še poostril, tako da bodo s tem prizadete tudi industrijske države. Konjunkturna politika posameznih držav ni usmerjena na prilagoditev svetovnemu gospodarstvu. Vsaka država se skuša zavarovati proti zunanjim vplivom, ako so škodljivi. To velja posebno za države, ki vodijo politiko inflacije, ali točneje povedano, se prepuščajo toku inflacijskega ražvoja. Nočejo namreč prevzeti zunanje-gospo-darske posledice take politike. Ako ne morejo kontrolirati in zadržati razvoja notranjih cen, bi se morala razmeroma zmanjšati tudi zunanja vrednost .njihove valute. Ker pa tega ne storijo, se pojavljajo neskladnosti, ki povzročajo stalno nove težave v mednarodni trgovini. Ukinitev trgovsko-političnih omejitev v razdobju 1949-1954 je prispevala k bolj svobodnemu razmahu razvojnih možnosti v vseh državah. Leta 1955 se je zdelo, da smo se zelo približali vzpostavitvi proste svetovne trgovine in se je v tem predvidevanju tudi že začela razprava o vrnitvi k svobodni zamenjavi (konvertibilnosti) valut. Toda takrat smo že bili prekoračili vrhunec v razvoju, ki je privedel do tesnejših svetovno-gospodarskih odnosov. To je bila posledica teženj za inflacijo, ki so se pojavile v nekaterih državah. Sele ko bodo premagane te težnje, se bo svetovna trgovina (in z njo mednarodni plačilni promet) lahko zopet razvila. n. pr. pri bakru neprodane zaloge znatno povečale navzil temu, da so proizvajalna podjetja pričela krčiti proizvodnjo. Računajo, da so danes neprodane zaloge bakra v državah zahodnega sveta za najmanj 150.000 Ton večje kot pred dvema letoma. Zmogljivost svetovne proizvodnje je pri tem narasla za 300.000 ton na leto, potrošnja pa le za 50.000 ton. Imamo torej opravka z izrazito nadprodukcijo. RESNE GOSPODARSKE IN SOCIALNE POSLEDICE Tako močno padanje cen napoveduje večinoma resne gospodarske in socialne posledice. Nazadovanje potrošnje povzroča krčenje proizvodnje, in s tem nevarnosti nezadostne zaposlenosti proizvajalnih podjetij in krčenje zaposlenih delovnih sil ali njih dohodkov. Padanje cen pa ima svoje psihološke učinke na trgu, ki težnjo še poostrujejo. Trgovina zastaja v pričakovanju nadaljnjega padanja cen, zaloge se kopičijo in povzročajo ne samo nadaljnji razvoj navzdol, marveč — zaradi deloma zamrznjenih obratnih sredstev — tudi t nančne težkoče proizvajalne industrije in velikih trgovskih podjetij, ki kupujejo na zalogo. Tako se položaj vedno bolj zaostruje in gospodarstvo zaide v dolgotrajno depresijo, dokler nizke cene surovin in druge posledice takega stanja ne rodijo novih pobud za naložbe in obnovo podjetnosti. Povišanje carin v Ameriki povzroča, da neprodane zaloge drugod še bolj na-.raščajo in pritiskajo na cene še v večji meri. TEŽAVE AVSTRIJSKIH RUDNIKOV V Avstriji povzroča resne skrbi padec cen bakra in svinca. Bakreno rudo pridobivajo v Avstriji v mitterberškem rudniku na Solnograškem, topijo pa jo v'Brixleggu na Tirolskem. Ruda je zelo siromašna, ker vsebuje le l,5°/o čistega bakra, in proizvodnja je zaradi padanja cene postala nedonosna. Rešitev iščejo na osnovi združitve rudnika s topilnico, ki pretaplja tudi bogatejšo inozemsko rudo, toda vprašanje jej ali se bo konkurenčnost proizvodnje ng. ta način dala obnoviti. Pri svincu je resno prizadeta družba Bleiberger Bergvverks-Union, ki pridobiva svinčevo rudo na Koroškem in ki je do leta 1919 bila tudi lastnica mežiškega svinčenega, rudnika. Ta družba je po drugi svetovni J vojni zelo izgradila svoja obratovali- , šča s krediti iz Marshallovega načrta in bo morala denar vrniti; zato ji padanje cene svinca povzroča skrbi. Cena kositra, ki je pod zaščito posebne kartelne organizacije dolgo kljubovala padanju, je v zadnjem času začela popuščati; vendar je položaj kositra nekoliko lažji, ker so zaloge manjše in ker so v Boliviji in Indoneziji pričeli omejevati proizvodnjo. Stanje bi se pa utegnilo poslabšati, če bi se morda nenadoma na trgu pojavil kositer iz Sovjetske žveze. Na ceno cinka utegne v bodočnosti vplivati dejstvo, da se v zadnj'em času uvaja nov topilni postopek, ki obeta znatno pocenitev pretopljenega cinka. Opisani razvoj tržnih cen zajema doslej v glavnem le kovinske surovine. Pri cenah ostalih industrijskih surovin se kaka izrazita težnja še ni pojavila. Zlasti sta kavčuk in bombaž razmeroma trdna. Ceno nafte pa drži nenehoma naraščajoča svetovna potrošnja zaradi industrializacije širokih predelov sveta. Kaj torej pomeni padanje cen kovin-skih surovin? Ali pomeni le začasno depresijo ali trajno resno krizo? Zaradi obilice vprašanj, ki jih ustvarjajo povsod po svetu še razni drugi činitelji v sodobnem gospodarskem razvoju, kakor n. pr. napredujoča avtomatizacija v industriji in neizbežne težkoče v zvezi z nastajanjem enotnega evropskega tržišča, predstavlja opisan padec cen vsekakor resno opozorilo. Ob. TEKMA V PROIZVODNJI . MEDCELINSKIH RAKET Glede naj novejšega poskusa s sovjetsko medcelinsko raketo piše ameriška revija »Life«, da so Rusi zmagali v prvem krogu tekme za proizvodnjo medcelinskih raket, Ki lahko dosežejo razdalje 3000 do 5000 milj, Ruska raketa je po mnenju strokovnjakov izstrelek, izveden iz nemških V-2. Raketa je sestavljena iz treh delov in deluje prav tako kot V-2; para, nastajajoča iz kombinacije vodikovega hiperoksida in kalijevega hipermanga-na, poganja turbine, ki s svoje strani ženejo kisik in kerozen v kurišče. Zdi se, da je raketa, ki so jo Rusi izstrelili pred mesecem dni, preletela pot od mesta Kazun do gorovja Anadir. Gotovo je v zvezi s term poskusi tudi vest, da bodo Rusi preselili iz Moskve in Leningrada določeno število znanstvenikov v Sibirijo, kjer bodo delali v središčih jeclrsite energije. »Pravda« poziva mlade, znanstveniKe, naj se sami zglasijo na delo v Sibiriji. Amerika bo oborožila države v sklopu organizacije NATO s svojimi raketnimi izstrelki »Jupiter« In »Thor«. H. P. Avstrijci se vznemirjajo zaradi padanja cen barvastih kovin Js Tihtfi u sšiafatMiiiiO Heftielfo i. Pravzaprav potovanje v Nemčijo, mislim v Zahodno Nemčijo, ne bi smelo vzbuditi kakšnega posebnega zanimanja; saj je vendar ta dežela v Evropi, in še celo naša bližnja soseda. In vendar je moja pot tja izzvala med znanci vsepovsod precejšnjo pozornost. Ali naj spregovorim o nemškem »čudežu«, ki naj bi ga tam videl? O ruševinah nemških mest, ki so v naši domišljiji za časa vojne vstajale pred nami kot pošastne prikazni? O obnovljenih nemških tovarnah, trgovini in gospodarstvu sploh? Ali pa o zgodovini starodavnih južnonemških mest, zlasti v Porenju, kamor me je zdaj pot nekam slučajno zanesla? Moram priznati, da me je ta del Nemčije vedno zanimal. Toda do današnjih dni nisem imel priložnosti za »romanje v Kelmorajn . ..« Tako bi skoro mogel imenovati to pot. Bila je toliko bolj zanimiva, ker je nisem opravil z navadnimi prometnimi sredstvi, kakor so vlak, avtobus ali avtomobil, temveč z navadnim motoskuterjem — »vespo«. Marsikdo se je začudil, ko sem se mu nenadoma oglasil z razglednico, ki je predstavljala po vsej NemčijT znani mannheimovski vodomet. Cilj potovanja je bil prav to porenjsko mesto, kamor me-je prijazno povabila Slovenka, poročena z ameriškim narednikom, ki je sedaj nastanjen v Manheimu. Na potovanju me je spremljal moj sin. To omenjam predvsem zaradi tega, ker vem iz izkušnje, da je vsako potovanje različnega značaja. Izletnik, trgovec, navaden turist, poročenca, vojaki itd. različno gledajo na kraje in ljudi, ki jih vidijo. Zato so tudi njihovi vtisi različni. Ko govorimo o potovanju, namreč o daljšem potovanju, sem mnenja, da je treba predvsem zabeležiti osebne vtise. Pot, ki pelje mimo neštetih krajin, Skozi mesta in vasi, polja in gozdove, Po lepih cestah Južnega Tirola po Velikih in širokih ter ozkih in strmih cestah čez gorske prelaze in ravnine, takšna pot nudi motoriziranemu potniku neštevilne, različne'in zanimive slike. Od sposobnosti opazovanja krajev in ljudi, mislim, je odvisen u-speh takega, rekel bi, športno-poučnega potovanja, kakor je bilo najino.- H. Zdaj nekako bolje razumem, zakaj Nemci tako radi potujejo. In da so oni bili Evropi in so še danes zgled v marsičem, v dobrem in slabem, vemo vsi prav dobro. Vsako potovanje kamorkoli in po kakršnem koli opravku stane precej ter je za potnika že znak blaginje, če zmore sam potne stroške. Midva, sva se kaj malo pripravljala na to dolgo pot. Naravno, splošen pregled vozila, zlasti stanje olja, je bil nujno potreben. Pot v Južno Nemčijo čez Dolomite in Brenner le ni za vespo kaj lahka. Pred nama je bila nad 800 km dolga cesta. Kako bo šlo? Če bo šlo sploh? Kaj, c se nama motor pokvari? Kje dobiti rezervne dele v Nemčiji in Avstriji? Koliko goriva bo potrošilo vozilo? Prenočišča, hrana in cene? Kod naju bo vodila najkrajša, najboljša in obenem tudi najbolj zanimiva pot? Saj bo potovanje imelo predvsem poučne namene. Cesto vsakdo zgreši. Nama se je zgodilo, da sva po nepotrebnem ubrala gorsko, strmo in kakih 30 km neasfaltira-no, gramozno cesto čez Sappado in prelaz Passo M. Croce di Comelico (1636 m) v Pustersko dolino in na Toblaško polje (ker sva se dala zapeljati od potovalne agencije, katere avtobus tedensko obratuje po tej progi iz Trsta v Miinchen. Namesto tega bi morala ubrati za motpskuter mnogo lažjo m lepšo cesto čez Cortmo d’Ampezzo in dalje po Pusterski dolini skozi Bruneck in Bri- xeri in čez Brenner v Innsbruck. To sem zapisal, da bi opozoril bralca, ki bi ga kdaj prijela volja slediti najinemu zgledu. Izkušnje na poti so velikega pomena. Pri vseh skrbnih pripravah potnega načrta se potniku pripetijo nevšečnosti, ki včasih pokvarijo vse veselje in užitek potovanja. Sicer sva na zgrešeni poti videla Sappado, znano predvsem kot zimsko-športno izletišče z mnogimi lepimi hoteli in vilami v tirolskem slogu. Na cesti in pred kavarnami je kar mrgolelo turistov in stalnih gostov, ki 1240 metrov nad morjem uživajo sveže zeleno hribovsko okolje Dolomitov. Pred teboj so mogočne sivo-svetle stene alpskih velikanov, v nižjih legah pa se razprostirajo gosti, črni .gozdovi jelk, bukev in smrek, v bližini naselij pa zeleni travniki, pašniki in livade posute z belim cvetjem. Pokrajina je zelo podobna naši Gorenjski. Vijugasta alpska cesta je skrbno vzdrževana in povsod asfaltirana, razen na večjih strminah zaradi zimskih poledic. Ob njej so posejane vasi ali, skoro bi jih mogli imenovati, majhna mesteca, ker so tako čista in praznična. Živo je po teh krajih poleti in najbrž tudi pozimi, ker je pokrajina idealna za zimski šport, zlasti za smučanje. Žuboreči' potoki —• tu v bližini Sap-pade teče v globini Piava še kot majhen hudournik — vabijo goste na lov na postrve. Če bi naju vijugasta pot, zdaj strma, potem zopet položna, ne vlekla nenehno naprej v nove kraje, skozi nove vasi te južnotirolske pokrajine z italijanskimi imeni (izpod katerih še tupatam prikuka na dan kako nemško kakor »Bladen« — Sappada), bi prav gotovo z užitkom ustavil vozilo za nekaj časa. Velik uspeh zagrebškega velesejma (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, 12. sept. Letošnjo jesen pričakuje Zagreb s posebno svečanostjo svoje goste, ki prihajajo na njegov jesenski velesejem. Že na postaji dobe potniki v posebnem informacijskem uradu vsa potrebna obvestila, pred postajo pa jih čaka vrsta avtobusov, ki jih v 10 minutah prepeljejo na sejmišče. Mesto je polno državnih in sejemskih zastav, reklamnih in informativnih tabel, na nebu pa krožijo letala, ki za seboj vlečejo ogromne reklamne napise. Tu pa tam prileti čez strehe tudi helikopter. Ceste so polne sejemskih obiskovalcev. Vse kaže, da vlada za zagrebško jesensko prireditev veliko zanimanje, to potrjujejo tudi številke: v prvih dveh dneh je sejem obiskalo 196.000 ljudi. Na sejmišču ni opaziti več onega prerivanja, ki smo ga videli na starem sejemskem prostoru, saj je novo sejmišče dovolj obširno in obsega nad 460.000 kv. metrov. Med 23 velikimi, modernimi paviljoni in drugimi številnimi objekti so speljane široke, asfaltirane ceste, ki dovoljujejo nemoten prehod. Po sejemskih ulicah vozi letos tudi mala železnica. PRVI POSLI ŽE V ZAČETKU Živahnemu prometu poslovnih in o-stalih obiskovalcev ustreza tudi obseg zaključenih poslov, predvsem glede tekstilne industrije, čeprav se v prvih dnevih navadno samo pregledujejo razstavljeno blago in izbirajo najugodnejše ponudbe, so posamezna tekstilna podjetja zaključila že ob samem začetku sejma znatne zaključke. Tako je na pr. tovarna »VARTEK« iz Varaždina zaključila nad 80 pogodb v skupni višini kakih 100 milijonov dinarjev, a Krapinska tekstilna industrija pogodbe za 15 milijonov dinarjev. Živahno je zanimanje kupcev tudi za proizvode »Orotek-sa« iz Oroslavja, ki je razprodalo celotno svojo proizvodnjo, medtem ko je tovarna »Toper« iz Celja morala omejiti količine v posameznih pogodbah, da bi vsaj delno mogla ustreči vsem interesentom. Največje je povpraševanje po moških srajcah, nato po pleteninah in perilu: samo za Norveško in Zapad-no Nemčijo je zaključena dobava 60.000 srajc! Toda tudi podjetja drugih panog so zaključila že v prvih dneh znatne pogodbe; tako n. pr. zagrebško podjetje »Ferimport« za 275 milijonov dinarjev, valjarna bakra iz Sevojna za 26 milijonov, »Maraska« iz Zadra za 60 milijonov, druga podjetja iz stroke prehrane še pogodbe za okoli 100 milijonov. Varaždinska tovarna upognjenega pohištva je prodala za 23 milijonov dinarjev stolov, Tudi poslovni stiki tujih razstav-Ijalcev napovedujejo, da bo zaključenih mnogo pogodb, to pa tem preje, ker je Jugoslovanska investicijska banka stavila na razpolago znatna devizna sredstva za uvoz opreme za trgovino, turi zem, gostinstvo in prevoz. Letošnje jeseni je storjeno marsikaj, kar naj bi olajšalo stike med podjetji in mirno vodenje poslovnih pomenkov. Uprava sejma je organizirala med drugim tudi , klub gospodarstvenikov, kjer lahko dobiš vse mogoče informacije in kjer so na razpolago strojepisci, stenografi, tolmači in prevajalci kot tudi klubski prostori z restavracijo. NOVOSTI STROJNE INDUSTRIJE Na letošnjem sejmu v Zagrebu je razstavljeno ogromno število proizvodov. Na svobodnem prostoru vidimo visoka dvigala, stebre za daljnovode, celo ; lezniško kompozicijo iz Romunije in številna druga vozila domačega in tu “jega izvora. Jugoslovanski razštavljalci so razstavili nad 500 izdelkov, med katerimi je'najmočnejše zastopana strojna industrija s 367 izdelki. Veliko število vzorcev razstavlja tudi elektroindustrija s telekomunikacijami (153), kemijska industrija (149) in druge pano- III. Že smo prešli mnogo teh gorskih vasi in letoviščarskih krajev, med katerimi so nekateri prav znani tudi Tržačanom: Rigolate, Forni Avoltri, Sappada, S. Stefano, S. Pietro di Cadore, v katerih so povsod posejane tudi počitniške kolonije za odrasle in šolske o-troke. O tem govorijo napisi na hišah in pa sami gostje iz tržaške, videmske in beneške pokrajine. Zdaj sva že prispela —• okrog poldne je — po šestur-ni Vožnji do prelaza M. Croce Comelico ,na katerega se počasi v serpentinah vzpenjamo in končno dvignemo po neasfaltirani cesti, a še dokaj vozni gorski poti, na zavidno višino 1630 m. Tukaj je najino vozilce »vespa« pokazalo, kaj zmore. Strah me je objemal, kaj bova počela v tej samoti, če pride do okvare in se motor ustavi. Toda ne! Motorček drdra nezadržano naprej. Poslušam vsak njegov utrip kot zdravnik s slušalko na srcu. Bo že konec tega hriba in peščene ceste? Že smo vsi prašni; vse je mirno in tiho kot zna biti v vsakem pravem gorskem okolju. Sonce lepo greje in titra v kristalno čistem gorskem zraku. Vse naokoli je sveže, čisto, zeleno, tiho. Le motorček kvari to tišino. Pa ne — on ima srce, ki utripa. On se ne more — se ne sme ustaviti...! Potnikov ni, le dva avtomobila srečamo. Čudno, saj smo vendar sredi poletja v začetku avgusta! Kje so tisti, prej tako številni avtomobilisti nemške, italijanske, nizozemske, belgijske, angleške in francoske narodnosti, ki smo jih pred vzponom na vrh tako često srečavali? Šele pozneje smo odkrili, da je to pravzaprav malo vozna, gorska, vojaška cesta. Ta je sicer krajša kot ona prava, ki pelje čez Gortino d’Ampezzo v S. Candido (Inni-chen) v Pusterski dolini, v Toblach (Dobbiaco) na Toblaškem polju in v Brunneck ter mimo Brixena skozi Franzansfeste do Brennerja in naprej v Avstrijo. L. I. (Se nadaljuj®.) gc, med katerimi prehrana s 166 proizvodi. Letos vidimo na sejmu tudi mnogo izdelkov, ki jih prej pri nas, niso izdelovali, oziroma so znatno izpopolnjeni. Tudi tu vodi strojna industrija, ki razstavlja celo vrsto novosti, začenši od Dieslovih lokomotiv in črpalk za črpanje vode iz rudnikov do novih tipov .motornih koles in luksuznih dvokoles. Razstavljeno je tudi lepo število fotografskih aparatov jugoslovanske proizvodnje, a prav tako tudi drugA optičnih in medicinskih aparatov in orodij. Velika je izbira radijskih aparatov, med njimi so tudi avtomobilski in miniaturni. POSEBNE PRIREDITVE V OKVIRU VELESEJMA Sem sodi predvsem razstava »Družina in gospodinjstvo 1957 z otroškim sejmom«. Tu so razstavljeni izdelki domače in tuje proizvodnje, ki imajo namen olajšati delo žene-gospodinje; odrasle privlačujejo razni gospodinjski stroji, otroke — a tudi odrasle — pa razne mehanizirane igrače. Ta razstava ima svoj poseben katalog. VI. mednarodni teden usnja in ob" ve je samo nadaljevanje koristne tradicije. Letos je ta prireditev bolje organizirana. Želeti bi bilo, da bi se ta pri reditev, ki uživa mednarodni sloves, v bodoče prirejala ločeno od vzorčnega sejma. Mednarodna razstava strokovne in znanstvene knjige postaja polagoma prav tako tradicija zagrebškega sejma. Razstava je neizčrpen izvor informacij, ker. sodeluje na njej s svojimi nakladnimi podjetji kar 37 dežel: razen znanih evropskih knjigarn so tu tudi knjigarne iz Argentine, Čila, Avstralije, Filipinskih otokov, Havajskih otokov. Japonske, Indonezije, Indije, južnoafriške zveze, Kube, Malaje, Kanade, Peruja, Mehike, Rodezije, Urugvaja in Ve nezuele. Zagreb, 14. sepl. DAN ITALIJE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU V četrtek, 12. t. m. je zagrebški velesejem obiskal italijanski minister za zunanjo trgovino gospod Gnido Carli v spremstvu predsednika komiteja za zunanjo trgovino Hasana Brkiča in generalnega tajnika Zvezne zbornice za zunanjo trgovino FNRJ Ivana Barbali ča, italijanskega veleposlanika v Beogradu dr. Guidottija, italijanskega ge1-neralnega konzula v Zagrebu g. Rubina in drugih osebnosti. Po pregledu sejma in dvournem obisku v italijanskem paviljonu je predsednik komiteja za zunanjo trgovino Hasan Brkič izjavil, da ga posebno u-godno preseneča raznolikost razstav-Ijalcev, ki so v glavnem tisti italijanski proizvajalci, ki imajo že tesne ve zi z jugoslovanskim gospodarstvom. Hasan Brkič je prepričan, da bo prihodnje leto udeležba razstavljalcev še mnogo večja ter bo tako prišlo še bolj do izraza tesnejše sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. PRVI KUPCI JUGOSL. BLAGA Italijanski minister za zunanjo trgovino je izjavil, da ustreza italijanski paviljon popolnoma položaju, ki ga je Italija zavzela na jugoslovanskem trgu: Italija je postala glavni in prvi kupec jugoslovanskega blaga, medtem ko je italijanskega izvora četrtina vsega blaga, ki ga uvaža Jugoslavija. VLOGI ITALIJANSKEGA PAVILJONA NA VELESEJMU K poboljšanju blagovne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo je pripomogel v znatni meri minister G. Carli, posebne zasluge za uspešnejše delovanje zbornic ra ima glavni tajnik Zvezne zunaaje-t.rgovinske zbornice FNRJ g. Barbalič '— to je v svojem govoru po-\vaal g. Dalia Volta, podpredsednik Ita-hjansko-jugosR.vanske zoornice. V začetku je blagovna-izmenjava znašala -2 mi.ijonov dharjev, a leta 1955 je dosegla 63 milijonov dolarjev. I eta 1957 se je položaj spremenil v toliko , v kolikor je Italija poslala dolžnik. Zato so bili v Italijo povabljeni visoki jugoslovanski funkcionarji z namenom, da bi u-skladili odnose in revidirali obliko izmenjave. Tudi g. Daha Volta polaga veliko upanja v večstransko obliko izmenjave in veruje, da bo izmenjava kmalu dosegla znesek 100 milijonov dolarjev. K temu bodo v znatni meri doprinesli delo obeh mešanih zbornic, nato zadnji sporazumi in končno uvoz italijanskega blaga široke potrošnje, posebno tkanin, v Jugoslavijo. K temu razvoju odnosov je posebno pripomoglo sodelovanje Italije na sejmih v Jugoslaviji, posebno pa zgraditev italijanskega paviljona v Zagrebu, in sodelovanje Jugoslavije na vedno večjem številu italijanskih sejmov. Večstranskemu (multilateralnemu) principu se da pomagati z dobro carinsko politiko, o čemer so mnogo razgovarjali. Gospod Dalla Volta je ob zaključku izjavil, da je medsebojno zaupanje in duh prijateljskega sodelovanja najmočnejše jamstvo za ugoden razvoj italijansko-jugo-slovanskih gospodarskih odnosov. Zagrebški velesejem je obiskal tudi glavni tajnik veronskega sejma, ki je nato izjavil, da je zagrebški velesejem manifestacija polstoletne tradicije in ima namen služiti nalogi, ki sta jo Za grebu odredila zgodovina in geografski položaj .namreč za izmenjavo dobrin in za boljše sporazumevanje med narodi ter za neobhodno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Kot sejemski teh nik je dal upravi sejma svoje priznanje za dosežene ostvaritve. ZASEDANJE MEŠANIH ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKIH ZBORNIC Poboljšanje gospodarskih odnosov in odnosov dobrega sosedstva med Italijo in Jugoslavijo se je izražalo v vseh go- Veliko zanimanje je zbudila tudi Modna revija zagrebškega velesejma. Udeležujejo se je najbolj znana jugoslovanska tekstilna podjetja z več kot 160 vzorci obleke iz tekstila in usnja. Konfekcijska podjetja ne kažejo neke posegne izbire v barvah in desenih, to da odlikujejo se po solidni kakovosti. Omembe vredni so pletenine m modeli Medjimurske trikotaže iz Čakovca in »Nade Dimič« iz Zagreba, ki lahko za dovoljita okus tudi najbolj izbirčnega odjemalca. Modeli čevljev so kot navadno visoko kvalitetni, toda kožna galanterija ima razstavljenih premalo vzorcev. ZAGREBŠKI VELESEJEM — GOSPODARSKA VEZ MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO Kot znano, je bila Italija med prvimi državami, ki so si na velesejmu zgradile lastni paviljon. Italijanski paviljon je sicer sodobna zgradba, ki pa je že pretesna. Število italijanskih podjetij, ki v njem razstavljajo svoje proizvode, je namreč toliškno, da bodo morali paviljon razširiti, ali pa zgraditi novega, večjega, kakor je omenil dr. Santuro, ravnatelj italijanskega paviljona. Nekatera italijanska podjetja so za svoje proizvode našla prostor v drugih paviljonih, vendar so morali ob italijanskem paviljonu zgraditi začasno pri-strešje, da bi tako napravili mesto za razstavljalce, ki niso mogli dobiti prostora v samem paviljonu. Sejem je odprl sam predsednik re--publike Josip Broz Tito, ki je obiskal tudi italijanski paviljon. Gospodarsko sodelovanje in blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Italijo, je dejal Tito, sta z množičnim nastopom italijanskih pod jetij na zagrebškem velesejmu dobila svoj najboljši izraz in od sejma napra vila glavno gospodarsko vez med obema državama. Ko se bodo poenostavile nekatere formalnosti v medsebojnih po slovnih stikih, bo to sodelovanje doseglo še širše mere in še hitrejši ritem. vorih in izjavah, ki so jih v Zagrebu dale razne osebnosti na ožjem sestan ku in na začetiji seji zasedanje mešanih italijansko-jugoslovanskih zbornic v Milanu in Beogradu. Zasedanje je odprl predsednik trgovinske zbornice NR Hrvatske, Dušan Marič, ki je posebno pozdravil Italijan skega ministra za zunanjo trgovino, ita h Janškega veleposlanika v Beogradu, delegacije obeh zbornic, ki jima nače lujeta g. Dalla Volta iz Milana in pod (Nadaljevanje na 2. strani) nn r n J 1 lil J Ul Enake pravice vsem državljanom! »To je najbolj ponižujoč poraz za južne kraje Združenih ameriških držav«, je vzkliknil uvodničar velikega ameriškega lista »New York Herald Tribune«. V čem je bil ta poraz? Da so vojaki južne države Arkansas zavrnili črnko, ki je hotela na visoko šolo v mestu Little Rock. List je obsodil ravnanje guvernerja te države Faubusa, ker je s silo preprečil študentom črne polti vstop na ameriško visoko šolo; hoteli so študirati skupno z belimi visokošol-ci. Ta slika, ki kaže ameriškega vojaka, ko zapira pot črnki na visoko šolo, je šla v svet, piše omenjeni list, In dela sramoto Američanom. Toda v nekaj dneh je predsednik Ei-senhovver s svojim odločnim nastopom proti guvernerju Faubusu zbrisal ta a-meriški madež pred zunanjim svetom. Guverner Faubus mu je moral obljubiti, da se bo pokoril razsodbi zveznega ustavnega sodišča, ki je proglasilo popolno enakopravnost črncev v šoli; črnci ne bodo v šolah in drugod v javnosti več ločeni od belcev. 2e župan mesta Little Rock Woodrow Wilson Mann je obsodil ravnanje guvernerja Faubusa In ga označil za »nesrečno politično neumnost«. V Južni Afriki se je pričel hkrati tako imenovani »aperheid«, to je vladna politika, ki gre za tem, da se domača plemena popolnoma ločijo od priseljenih Evropejcev ter postavijo na raven drugorazrednih državljanov. Minister za odnose z domačini dr. Venvoerd je pripravil zakon, s katerim bi ne samo v šolah, temveč sploh v javnosti ločili Evropejce od domačinov. Med Evropejcem in domačinom ne bi smelo biti nikakšnih stikov razen odnosa med gospodarjem in služabnikom. Celo v cerkvah bi bilo treba izvesti takšno ločitev. Toda minister je doživel prvi poraz. Zveza učiteljev in profesorjev Južne Afrike se je na svojem zborovanju uprla nameram ministra Vervvoerda In v svoji resoluciji poudarila, da morajo Evropejci iskati stike z domačim prebivalstvom, da bi ga bolje spoznali. Evropejci so zdaj polni predsodkov proti domačinom, namesto da bi študirali njihove jezike v svojih šolah. Tudi na zborovanju kmečke zveze so sprejeli podobno resolucijo. Celo ravnatelj informacijskega urada Meiring je izjavil, da si morajo Evropejci prizadevati, da bi bolje spoznali domačine. Vodja holandskega protestantskega semenišča se je tudi upri ministru Vervvoeurdu ter izjavil, da morajo Evropejci zlasti na verskem področju iskati stike z domačini. Nastop ameriške in jušnoafriške javnosti proti ljudem, ki bi hoteli ločiti človeštvo po plemenih In narodnostih ter mu deliti pravico po tem ključu, napoveduje boljše čase tudi pripadnikom manjših narodnostnih skupin. Trgovina med Italijo in Jugoslavijo v ugodnem ozračju I' etsk »GOSPODARSTVO« na zagrebškem velesejmu To številko smo posvetili zagrebškemu velesejmu. Izšla je dva dni poprej, da jo bodo lahko pravočasno razdelili med razstavljalce. Uredništvo KAJ BODO PRINESLE NOVE PARLAMENTARNE VOLITVE V ITALIJI. Turinska »La Stampa« ne napoveduje ugodnega izida bodočih parlamentarnih volitev v Italiji za krščansko demokratsko stranko. Mnenja je, da ne smejo biti demokščanski demokrati preveliki optimisti ter ne smejo pozabiti, da se vsaka stranka po .dolgem vladanju precej obrabi. Gledišče glavnega tajnika stranke Fanfanija, da bo treba iskati sporazum s socialisti po volitvah, je zgrešeno. Sporazumeti bi se bilo treba z njimi poprej. JUGOSLAVIJA PRIZNAVA SEDANJE POLJSKE MEJE. Med obiskom glavne-, ga tajnika poljske delavske stranke Go-mulke v Jugoslaviji je predsednik Tito izjavil, da je treba sedanjo poljsko-nemško mejo na Odri in Nisi imeti za dokončno. Nemce je to gledišče maršala Tita iznenadilo. Predstavnik zahod-nonemškega zunanjega ministrstva je jugoslovanskemu poslaniku v Bonnu izjavil, da je Titova izjava presenetila nemško vlado; sicer hoče nemška vlada ostati v dohrih stikih z Jugoslavijo. Med Gomulko in Titom so bila posvetovanja tudi na Brionih. Na poti iz Ljubljane na Brione se je Gomulka u-stavil tudi nad črnim kalom blizu Socerba, odkoder je lep pogled na Trst. Z Gomulko je bil tudi predsednik poljske vlade Cyrankiewizs (Cirankijevič). ZVEZA MED JUGOSLAVIJO IN POLJSKO. Po posvetovanjih med Titom in Gomulko na Brionih je bilo objavljeno poročilo, da se bosta obe vladi v primeru nevarnosti vzajemno posvetovali. Ta sklep pomeni velik korak v odnosih med Poljsko in Jugoslavijo. ZA BOLJŠE STIKE MED NEMČIJO IN POLJSKO. Glasnik zahodnonemške-ga zunanjega ministrstva je izjavil, da je vlada naročila svojim diplomatskim predstavnikom v tujini, naj se ne izogibljejo razgovorom s poljskimi diplomati in državniki. Povod za to izjavo je dal sestanek med nemškim poslanikom v Beogradu Pfleidererjem in poljskim zunanjim ministrom Rapackim na sprejemu, ki ga je priredil maršal Tito poljskemu odposlanstvu v času Gomul-kovega obiska. ADENAUERJEVA ZMAGA. Pri volitvah v državni zbor (parlament), ki so bile v nedeljo v Zah. Nemčiji je zmagala z veliko večino krščansko demokratska stranka pod vodstvom kanclerja Adenauerja. Za to stranko je glasovalo 14,998.754 volivcev, za socialne demokrate, ki jih vodi Ollenhauer pa 9 milijonov 490.726 volivcev. Tretja najmočnejša stranka liberalno demokratska je zbrala 2,304.846 glasov, begunska stranka 1,372.822, nemška stranka pa 1,006.350. Krščanski demokrati bodo imeli 270 poslancev, se pravi 21 mest več kakor znaša večina. Tako bodo popolni gospodarji v parlamentu. Socialni demokrati bodo imeli 169^poslancev, liberalni demokrati 41, nemška stranka 17. Adenauer si je zagotovil ta uspeh predvsem zaradi uspešne gospodarske politike, ki jo vodi prof. Eberhard, deloma pa tudi zaradi nemškega nasprotovanja proti ruski zunanji politiki. VMEŠAL SE JE TUDI OTON HABSBURŠKI. Nadvojvoda Oton Habsburški je v španskem listu »Ya« objavil članek proti italijanski politiki na Južnem Tirolskem. Navedel je tudi, da je italijanska vlada odbila sporazum, ki so ga predlagali južnotirolski odposlanci. Otonu Habsburškemu je odgovoril bivši italijanski poslanik Carandini, ki je prisostvoval razgovorom za sklenitev sporazuma med De Gasperijem in Gruberjem o tirolskih Nemcih. Carandim trdi, da se doslej niti eden južnotirolski poslanec ni upal javno nastopiti rimskem parlamentu in obsoditi italijansko politiko. SPOR MED DEMOKRISTJANI IN NEMŠKO LJUDSKO STRANKO V BRI- XENU. Pri upravi občine Brixen na Južnem Tirolskem so doslej sodelovali pripadniki demokrščanske stranke in Južnotirolske stranke. V občinskem svetu so bili sedeži razdeljeni takole: 15 svetovalcev južnotirolske ljudske stranke, 5 drage nemške skupine in 10 pripadnikov italijanskih strank. Sodelovanje med demokristjani in pripadniki južnotirolske stranke se je razdrlo, ker ni prišlo do sporazuma glede delitve referentskih mest v občinski upravi. POLITIKI SE VRAČAJO NA MADŽARSKO. Poslanec madžarske kmečke stranke Miklos Szabo se je z Dunaja vrnil v Budimpešto. Njegovem zgledu je sledil tudi njegov prijatelj dr. Sagi. Ti politiki pripadajo desničarskim skupinam. RAZGOVORI O CIPRU. Angleška vlada bi rada rešila vprašanje Cipra na pogajanjih med Anglijo, Grčijo in Turčijo. Toda Grki se takšnim pogajanjem upirajo, ker vedo, da je Turčija na strani Anglije. Želijo, da bi pogajanjem prisostvovali tudi predstavniki arabskih držav. Nadškof Makarios je poslal v New York posebno odposlanstvo, ki naj bi v Ameriki agitiralo za grško stvar. Imel je to za potrebno, ker bodo o zadevi razpravljali pred Organizacijo združenih narodov. Mednarodna nagraditev vin v Ljubljani Ljubljana, v septembru Izmed sejmov, ki jih prireja Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, ima svoj posebni pomen letos, že tretjič- prirejeni mednarodni vinski sejem. Saj je vprav Slovenija v veliki meri dežela vinske trte, kjer raste vino najrazličnejših vrst. Pa tudi ostale jugoslovanske pokrajine ne zaostajajo v tem, kar nam nazorno predoči prav ta razstava. Na prvih dveh mednarodnih vinskih razstavah leta 1955 in 1956 in na jugoslovanski razstavi vin leta 1953, je sodelovalo 398 razstavljalcev, med njimi razstavljalo iz Severne in Južne Afrike, Avstralije, Amerike, Čila i. dr. Na teh razstavah je bilo zaključenih za okrog 5 milijard dinarjev trgovinskih poslov. Tri 941 razstavljenih vinskih vrstah je mednarodna komisija podelila 60 zlatih, 410 srebrnih in 227 bronastih medalj z diplomami. Te sejme je obiskalo 300 tisoč interesentov, med njimi visoko število resnih kupcev. V istem času sta bila v Ljubljani dva kongresa in več konferenc in posvetovanj vinskih strokovnjakov. Le-ti so tudi obiskali vinorodne kraje Slovenije. Kot nekak uvod v razstavo se je sestala v Ljubljani 29. avgusta mednarod na komisija za ocenjevanje vin. Poteg jugoslovanskih izvedencev so bili v komisiji tudi izvedenci iz Italije, Anglije (nam že znani mister Richard Telt-scher), Francije, Belgije, Zapadne Nemčije, Avstrije, Sovj. zveze in Romunije. Sovjetska zveza se je prijavila šele kratko pred otvoritvijo s 55 vzorci, razstavila pa jih je samo 45. Letalo, ki je prenašalo vzorce v Ljubljano, je namreč zajel nad Karpati hudo neurje; zato so morali odvreči 10 zabojev specialnih steklenic vinskih vzorcev. Rezultat ocenjevanja je naslednji: DRŽAVA Priznanih medalj zlatih srebr. bron. Alžir — 1 — Avstrija — 8 — Avstralija — 3 2 Ciper 3 4 2 Čile — 1 — Francija 3 21 — Grčija 3 — — Italija 2 13 2 Jugoslavija 34 169 49 Južna Afrika 1 — — Kanada — 2 — IKEIV1IMLIJE na italijanskem trgu Jožef Metševani GORICA, Corso Italia 24,Tel, 26-43 TRST, Ulica Coroneo 45 I IVI PO RT EXPO RT Izvozi razni biciklistički materijal, bicikle, bicikl motore, sve vrste guma za bicikle, motore I automobile, radio aparate, šivače mašine i razne druge predmete za široku potrošnju. Oglejte si naš stand v italijanskem paviljonu na zagrebškem sejmul Malta Nizozemska Portugalska Romunija Španija Zah. Nemčija Urugvaj Vel. Britanija ZSSR 3 8 10 7 1 25 1 1 3 22 2 4 4 5 30 MILAN. Ko smo pred dvema mesecema ob nastopu počitnic ugotovili počasno razvijanje poslov v trgovini s kemikalijami, je izjema veljala za topila. Takrat smo opozorili na primanjkovanje butilnega alkohola, katerega cena se je sredi julija sukala med 280 in 290 lirami za kg. Kljub temu, da so bile cene večine surovin in končnih proizvodov kemijske industrije od takrat pa do danes v glavnem stalne oziroma izmenoma lahno težile navzgor ali pa navzdol, so pa topila in mehčala kvotirala čvrsto. Butilni alkohol je na primer konec avgusta že veljal 290 do 300 lir za kg. Sedaj pa je njegova cena močno poskočila in z lahkoto dosežejo prodajalci za 1 kg butilnega alkohola ceno 315 pa tudi 325 lir! Butilni alkohol se je podražil na to visoko ce-predvsem zato, ker še vedno pri- Izmed jugoslovanskih republik je dobila Slovenija 30 zlatih, 82 srebrnih in 9 bronastih medalj. Ko že govorimo o mednarodni komisiji za ocenjevanje vin, naj na kratko omenimo, kaj je »Mednarodni urad za vino« (Office intemational du vin), po podatkih njegovega predsednika. Ta u-rad je bil ustanovljen na pobudo Edvarda Barthua, velikega pobudnika in zagovornika mednarodnega sodelovanja leta 1924. Takrat so sporazum o ustanovitvi podpisale: Francija, Italija, Portugalska, Španija, Luksemburg, Grčija, Madžarska in Tunis. Pozneje so pristopile kot članice tudi drage države, \ novejšem času pa še Argentina, Čile, Urugvaj, prijavile pa so svoj pristop tudi Brazilija, Sov. zveza z Ukrajino in Romunija. Združeni narodi so priznali Mednarodnemu uradu za vino pri stojnost v vsem, kar zadeva vinsko trto in vino. V začetku svojega delovanja se je ukvarjal ta urad v prvi vrsti z gospodarskimi vprašanji. Pred petimi leti pa se je pričel pečati tudi z znanstvenim proučevanjem vinogradništva in vinarstva. Urad je dosegel, da je prišlo do mednarodnega sporazuma o poenotenju metod za analize; nadalje zbira urad statistične podatke in pojasnila z vsega sveta. Vsako tretje lete ima urad svoj kongres in izda naslednje leto vse kongresno gradivo v posebnih knjigah. Urad si je zastavil nalogo, da bo izdal mednarodni zemljevid vinogradništva in vina in mednarodni leksikon v šestih jezikih. Vendar pa izvedencev za vino ne določa ta u-rad; te določajo vlade držav, članice tega urada. Dne 4. septembra so na ljubljanskem magistratu svečano odprli 27. plenarno zasedanje Mednarodnega urada za vino. ki so mu prisostvovali odposlanci 21. držav. Zastopane so bile naslednje države: Argentina, Avstrija, Bolgarija, Čile, Francija, Alžir, Grčija, Italija, Jugoslavija,, Luksemburg, Madžarska, Maroko, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Švica, Tunis, Turčija, Sov, zrve-za, Ukrajina in Urugvaj. Nečlanice u-rada Egipt, Izrael in Poljska so poslale opazovalce. Ob tej priliki je na občinskem poslopju viselo kar 22 zastav držav, članic tega urada. Na III. mednarodnem vinskem sejmu (od 4. do 15. sept.), so bile razstavljene »dobre kapljice« iz 20 držav. V ličnih paviljonih so obiskovalci, posebno poznavalci vina, lahko pokušali razne vrste vina in vsak po svojem okusu ocenjeval razne sorte. Slovenija, ki se je pri ocenjevanju vin tako odlično odrezala, je zares v prvi vrsti poklicana, da se v njeni metropoli vrše vinski sejmi na mednarodni podlagi. Razvoj trgovinske bilance Po podatkih, ki jih je- pravkar objavil Centralni statistični zavod, kaže italijanska trgovinska bilanca za prvih 7 mesecev tekočega leta primanjkljaj 425 milijard 400 milijonov lir, t. j. 3,2% več kot v istem razdobju lanskega leta. Uvoz je v navedenem času znašal 1.330 milijard in 500 milijonov lir, kar pomeni povečanje za 14,9% proti istemu razdobju lanskega leta. Izvoz se je povzpel na 905 milijard in 100 milijonov lir, t. j. 21,4% več kot v ustrezajočem razdobju lanskega leta. Iz območja države OEEC je uvoz znašal 601 milijardo in 200 milijonov lir (5,7% več kot v ustrezajočem razdobju lanskega leta), izvoz pa je dosegel 503 milijarde in 700 milijonov lir, t. j. 22,9% več kot v prvih sedmih mesecih lanskega leta. Iz območja funta šterlin-ga je Italija uvozila v omenjenem razdobju 68.100 milijonov (napram. 64.723 milijonom v istem razdobju lanskega leta), v to območje pa je izvozila blaga za 52.205 milijonov lir (47.948 milijonov lir v prvih sedmih mesecih lanskega leta). Iz Francije je uvoz znašal 71.200 milijonov lir, izvoz v Francijo pa 70.200 milijonov lir; uvoz se je torej povečal za 21,5%, izvoz pa za 29,5%. Uvoz iz Nemčije je znašal 164 milijard lir (16,1 odst. več kot v ustrezajočem razdobju lanskega leta, izvoz v Nemčijo pa 121 tisoč 200 milijonov lir (28,3% več kot v prvih sedmih mesecih leta 1956). V blagovni izmenjavi z deželami izven OEEC je Italija v prvih sedmih mesecih teta 1956 uvozila blaga za 728.700 milijonov lir (588.362 milijonov v istem času lanskega leta, t. j. ha 23,8% v izvozila pa v te dežele v istem razdobju za 392.400 milijonov lir blaga (324.820 milijonov lir v istem razdobju leta 1956, kar pomeni 20,8% več). Iz ZDA je uvoz znašal 259.900 milijonov lir (za 38,5% več kot v istem razdobju lan); izvoz iz Italije v ZDA pa je znašal v navedenem času 86 milijard lir (za 33,1 več kot v istem času lani). V teh sedmih mesecih se je blagovna izmenjava med Italijo in dražvami vzhodne Evrope poboljšala: italijanski uvoz je znašal 43.680 milijonov lir (v istem času lani le 28.710 milijonov lir), izvoz v te dežele pa 40.218 milijonov lir (v istem času leta 1956 le 21.696 milijonov lir). Zagrebški velesejem FRANCOSKI AVTOMOBILI CENEJŠI Zaradi razvrednotenja franka so se francoski avtomobili na nemškem trgu precej pocenili. Avtomobili Fordove tovarne na Francoskem so mnogo cenejši ; tako je bila znižana cena vozilu »Versailles« za 1150 nemških mark in stane zdaj 8.500 mark. (1 marka velja okoli 148 lir). Avtomobil »Regence« je za 1310 mark cenejši in stane 9.830 D Nemški listi pripominjajo, da je postala konkurenca francoskih izdelkov tudi zaradi tega, ker so bile nemške carine znižane. TOVARNA »STIL« V KOPRU JE TE DNI PROSLAVILA 10-letnico svojega obstanka. V njej je zaposlenih 160 delavcev. Letos bo vrednost izdelanega pohištva dosegla 120 milijonov (Nadaljevanje s 1. strani) predsednik Italijansko - jugoslovanske zbornice v Beogradu Kneževič, ki ga zaradi bolezni zastopa ing. Rakovic. Predsednik Marič je v svojem govoru podčrtal uspešno delo mešanih trgovinskih zbornic, ki se posebno odraža v olajšanju in povečanju trgovinske blagovne izmenjave in v uspešnem poteku nedavnih pogajanj v Rimu. Izrazil je zatem prepričanje, da se bodo v prijateljskem duhu uspešno rešila tudi doslej še nerešena vprašanja; kajti Jugoslavija teži za vzdrževanjem in razvijanjem prijateljskih gospodarskih stikov z vsemi deželami na' svetu na podlagi ravnopravnosti, a to velja prav posebej za njene sosede. Zato si Jugoslavija želi posebno dobrih odnosov z Italijo, katere visoko razvito gospodarstvo se skladno ujema z jugoslovanskim. Končno je predsednik Marič dal izraza svojemu prepričanju, da bo poslovni del zasedanja omogočil ostvantev predloga za rešitev doslej nerešenih vprašanj. sov z dajanjem obojestranskih obvestil, sodelovanjem na vseh meddržavnih pogajanjih Italije in Jugoslavije in ustvarjanjem možnosti za rešitev konkretnih vprašanj. Povečanje blagovne izmenjave je vidno iz naslednjih številk: obseg blagovne izmenjave je dosegel v prvem polletju vrednost 55 milijonov dolarjev, od česar odpade na jugoslovanski izvoz 26,6 milijonov, na uvoz pa 28,4 milijonov dolarjev. V istem pazdob-ju lanskega leta je dosegla blagovna izmenjava vrednost 41,7 milijonov dolarjev, leta 1955 pa 38 milijonov dolarjev; to pomeni, da se je izmenjava v prvih šestih mesecih leta 1957 povečala nasproti letu 1956 za 31,8%, a nasproti letu 1955 celo za 45%. Brez dvoma obstaja možnost za še širši razvoj, h kateremu bo doprinesel novi plačilni spora zum, zaključen v Rimu v avgustu. Nov način plačevanja z zamenljivo liro, bo razširil sortimente jugoslovanskega izvoza, ter bo hkrati povzročil znižanje italijanskih cen in tesnejše sodelovanje, posebno na področju hidroelek-trične energije in turizma. M. V. GOVOR ITALIJANSKEGA MINISTRA Nato je povzel besedo italijanski minister za zunanjo trgovino g. Guido Carli, ki je izrazil svoje zadoščenje, ker se je mogel sestati na prisrčnem sestanku s predsednikom komiteja za zunanjo trgovino Hasanom Brkičem. To bo doprineslo k nadaljnjemu dobremu razvoju jugoslovansko-italijanske blagovne izmenjave. Podčrtal je, da je 72% jugoslovanskega blaga uvoženega v Italijo brez licence in brez kontingentov, kar dokazuje solidnost uporabe sporazuma med obema državama. V mejah kontingentov'se uvaža 12,1% z licenco, a 10%' brez licence, medtem ko je 5,4% blaga uvoženo z vizumom Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino. Jugoslovanski izvozniki se pritožujejo zaradi velikega frakcioniranja uvoza in zaradi velikega števila italijanskih podjetij. Glede na to misli minister, da bo novi trgovinski režim znatno ublažil to stanje. Dalje je rekel dr. Carli, da ni Italija nasproti Jugoslaviji tako liberalna kot nasproti državam OEEC, vendar je mnogo liberalnejša kot nasproti ostalim državam. Razen tega je Italija dala bankam kredite za financiranje zunanje trgovine, kar bo omogočilo bolj gibčno poslovanje in širše možnosti. Prijateljski duh, ki vlada med obema državama, jamči, da se bodo izmenjave in gospodarski odnosi razvijali še uspešneje in še koristneje za obe strani. TRŽAŠKA DELEGACIJA NA ZAGREBŠKIH SESTANKIH Posvetovanja Italijansko - jugoslovanske in Jugoslovansko-italijanske zbornice so se udeležili tudi predstavniki Tržaške trgovinske zbornice in tržaške delegacije Italijansko - jugoslovanske zbornice v Milanu. Prvo sta predstavljala podpredsednik Grioni in glavni tajnik dr. Addobbati, tržaško delegacijo pa dr. Spinotti, M. Kocijančič (ravnatelj Finančne družbe) in g. Košuta (Impexport); sestankom je prisostvoval tudi kooptirani član g. Čebulec (Adria-impex). Med predstavniki zagrebškega gospodarstva je bil tudi ing. Feliks Vr-banac, bivši načelnik trgovinskega oddelka gospodarske delegacije v Trstu. Na dnevnem redu so bila naslednja poročila: 1. Nameni »Jugelexporta«. Poročali so g. Brelih (iz Beograda), ing. Korošec (Ljubljana) in ing. Horvat (Beograd). 2. Razčlemba uspehov fi-nančno-trgovinskih pogajanj v Rimu (ing. M. Vehovar, glavni tajnik Trgovinske zbornice za Slovenijo) in 3. Razčlemba izmenjave med Italijo in Jugoslavijo v prvem polletju 1957. Posvetovanja so potekla prav prisrčno. Sejem si je ogledhl tudi gen. konzul v Trstu Mitja Vošnjak. MOČAN VZPON BLAGOVNE IZMENJAVE MED ITALIJO IN JUGOSL. Nemec o jugoslovanski industriji Na začetku zasedanja upravnih odborov mešanih trgovinskih zbornic iz Milana in Beograda je namesto obolelega predsednika Jugoslovansko - italijanske zbornice ing. Kneževiča pozdravil prisotne ing. Prvoslav Kneževič, glavni direktor »Rdeče zastave«. Podčrtal je delo obeh zbornic, ki sta pripomogli k uspešnemu razvoju medsebojnih odno- manjkuje na-tržišču; vse kaže, da bo še v tem mesecu nastopilo normalno stanje. Dvignile so se tudi cene acetatov. Butilni acetat 98%, ki je konec avgusta kvotiral 275-290 lir za kg, stane danes 290 lir in za male količine tudi 305 lir kg. Etilni acetat 99% se je v ceni od 185-195 lir kg dvignil na 195-205 lir. Metilni acetat pa se je pri kilogramu podražil za 20 lir in stane sedaj 180 do 190 lir. Zelo veliko je povpraševanje po ben-colu. Tehnični bencol 90%, ki je še ves avgust šel v prodajo za ceno 85-87 lir, stane sedaj 90400 lir kg. Danes tudi ni več na razpolago toliko bencola kakor nekdaj. Bencol TP 99,9% pa je od 100 do 105 lir za kg poskočil na 115-120 lir. Cena ftalnega anhidrida je od 220 do 230 lir narastla na 230-240 lir za kg, butilni glikol pa stane danes 425435 lir, dočim je še pred tednom veljal 410 do 420 lir. Podražili so se tudi kazein, sul-fumo olivno olje, mastno mleko v prahu 24% (od 470480 lir na 470-510 lir kg), loj in beli trikrezil fosfat. Malenkostno se je pocenil amonijev klorid v kvadrih. Precej pa je izgubil na ceni montanski vosek Riebeck. Dočim so ga konec avgusta prodajali še po 630-650 lir za kg, doseže sedaj ceno 560 in v nekaterih primerih tudi 600 lir za kg. Nadalje se je pocenila kolofoni-ja FGH, in sicer za 10-15 lir pri kg. Dočim je kopalni gumij LAS le lahno izgubil na ceni, pa je nav. tragant gumi zdrknil od 1100-1200 lir za kg na 1000 do 1050 lir, tragrant gumi Perzija I. pa od najvišje cene preteklega tedna 2000 lir na 1750-1850 lir. Malenkostno se je nadalje pocenilo kitajsko lesno olje. Velik padec cene pa smo opazili pri surovem sojinem olju. Konec avgusta so surovo sojino olje prodajali po 290-295 lir, a sedaj dosežejo zanj le še 210-220 lir za kg. CICLI C0TTUR Dvokolesa - motorna kolesa in nadomestni deli TRIESTE, VIA CRISPI 8 9 TELEFONO 93 982 X V U" Znano ime in znana znamka = garancija skrajno konkurenčne cene - posebni popusti za izvoz. KALIJEVE SPOJINE Cene veljajo za 1 kg franko skladišče prodajalca, a kot najmanjša količina je mišljena vreča oziroma sod i dr. Kalijev bikromat krist. 325-335 lir, kalijev ferricianid (rdeča krvolužna sol) 505-555 lir, kalijev ferrocianid( rumena krvolužna sol) 275-285, kalijev hidroksid 52-54, ulit 150-160, kalijev karbonat 96 do 98% 165-170; kalijev karbonat 98 do 100% 175-185, kalijev metabisulfit 185-205 lir in kalijev nitrat 105-115 lir. Sim ®Ue izdeluje: rt© ,u© »V'' ,\tec specialno orodje J, T MARIBOR telefon 30-04, 35-04 brzojav: Avtoma-Maribor je viden zlasti na beograjskem sef tehničnih pridobitev. Nato opisuje cl‘ kar podrobneje razvoj jugoslovanske dustrije ter omenja, da vstaja nov8 dustrija tudi izven Slovenije in HO 'ftj ske, kjer je bila prej osredotočena.; goslovani spretno izkoriščajo tuje l‘c ce — italijanske, nemške, nizozCiT itd. Dopisnik je tudi opazil, da je grajsko prebivalstvo mnogo bolje ceno kakor pred nekaj leti, le cent katerih izdelkov so še previsoke. oi tatts List »Deutsche Zeitung und Wirt-schaftszeitung« je v eni izmed zadnjih številk priobčil vtise svojega dopisnika iz Beograda o beograjskem velesejmu. Dopisnik pravi, da je beograjski sejem izredno uspel ter ugotavlja, da opazi tujec, ki se po nekaj letih vrne v Jugoslavijo, takoj viden napredek jugoslovanske industrije. Ta izreden napredek „ P ^ teoc h A. Dcma^iO’ TRIESTE Ubtancmljenci leta l(Jli avt aijei kai efai e4ež Od IMPORT-EXPORT tevj] Us ttien Lfacli 0o° 'šov Us Oiei S; 2alaga Maya %a žitnike in motike oliieke in podlog °i% stat uta: «stt o°o iva it attk 'Uto U i: TRST - Rl V A TRE NOVEMBRE 9 TEL. 24-863 TELEGRAMI: DONAGGIO CHIESAGRECI TRIESTE Vozni red autobusof za Jugoslavijo ' "»Sl, »a lis, d 5 Proga: Trst - Postojna - Ljubljan* Od L maja do 30. septembra dne'jSn0 Od 1. oktobra do 30. aprila vsako do, soboto in nedelio. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - Ljubljajesn Od 1. maja do 30. septembra dne'5 Od L oktobra do 30. aprila vsak tol četrtek in nedeljo. Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBLJANE ob 16.20 (S-1 Proga: Ljubljana - Postojna - GoS] XI ain % »m Vsako soboto do 15. junija. Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 13.50 (SAP) Vsak četrtek. Odhod: iz LJUBLJANE ob 17.00 Odhod: iz GORICE ob 7.00 (RIBIlika, tej; Proga: Trst - Opatija - Reka Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 7.15 in 16.00 Odhod: iz REKE ob 7.15 in 16.00 (AUTOTRA-' ts] Proga: Trst - Herpelje - Kočna Vsako sredo in soboto. Odhod: iz TRSTA ob 7.00 Odhod: iz KOZINE ob 9.00 (AUTOVIE CARSlCb Sc sUo ova Sv 'Ofli s "a ate Pta »m vei n hn Hi !šo ali; Pst f-K Od Tr S. A. T. AVTOBUSNA PROGA TRST — LJUBLJANA Obratuje ob torkih, četrtkih in neddl ^ L Odhod 7.30 8.35 8.50 9.25 10.30 Pril1' tc [4 ed: Pl lev TRST SEŽANA SENOŽEČE POSTOJNA LJUBLJANA Prevažajo se samo potniki, ki pot" jo preko meje. Dnevna proga od 1. $ .j ja do 30. septembra 1957. Nadaljevat do Bleda od 16. junija do 15. septe bra. Ust b£ Ul: »AUTOVIE CARSICHE« — TRS? AVTOBUSNA PROGA TRST — HERPELJE KOZINA 7.00 odhod TRST prihod 1® 8.15 prih. HERPELJE KOZINA odh-! Vozi vsako sredo in soboto. tre 'šk P® ;»tki Proga: Trst — Opčine — SežaH* V veljavi od 7. aprila 1957 Odhod iz Trsta vsak petek in vst -soboto ob 7. in 15.30 (SAT/SA^t — vsak ponedeljek in vsako nede rša ob 9.30 in ob 19. uri. (SLAVN" ,'4 Odhod iz Sežane vsak petek in v to ob 9.30 in 18.30 (SAT/S4 j — vsak ponedeljek in vsako ned® adt ob 14.30 (SLAVNI1 res PROGA TRST — FERNEčE Odhodi s Trga Liberta Ob delavnikih: ob 7.30, 10.15, I-15, 18.55. Ob praznikih: ob 7.25, 8.30, 10.11, S 13.10, 13.50, 14.30, 15.15, 15.30, 16, lf 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 2l Odhodi s Femeč Ob delavnikih: ob 8.20, 10.50, 15.40, 18.55. Ob praznikih: ob 8, 9.10, 10.50, 13.20, 14, 14.20, 15.15, 15.30, 15.50, r a; 16.50, 17.35, 18, 18.50, 19.20, 19.50, ^ ^ 20.50, 21.45, 23.10. — URIM IN ZLATARNA ____/ tvt Iflikolj: Raiel - TRST Čampo S. Giacomo 3 - tel. 95-801 Ure najboljših znamk, velika izbira zlatih okraskov za vsa prilik6 ^ {h .VIST A TRST, Ul. Carducci 15, tel. 29-65* Bogata izbira naočnikov, daljni' gledov, šestil, računal in pl' b trebšiin za višje šole, toplomeri’1 te in fotografskega materiala. R:r' GOSTILNA FlIRL, ASI REPENTABOR DOMAČA KUHINJA IN PRISTNA VINA — CENE UGODNE I Za morebitna naročila in rezervacij6: kličite telefonsko celico Repentab°r; e 1 fac| sej' je čl' iške .0va Ht' :n3' el* zeifl5 iej je 0‘ ene Med Italijo in tujino ^ehanograpski center ministrstvu za zunanjo TRGOVINO Ene E oktobra bo začel poslovati pri vu za zunanjo trgovino »me- /I . ____________ ^graiski center« z nalogo, da vodi i zunanjetrgovinskih operacij la .ovanju s podobnima ustanova-deviznem uradu (Cambital) in >a h Za zunanj° trgovino (I.C.E.). “o center laže deloval, bo vsake-r trgovskemu podjetju, ki se redno aij' z zunanjetrgovinskimi posli, do-posebna, sestavljena številka, Bval-i '30Sta Prvi tlve številki ozna- !aež! logi pokrajino, kjer ima podjetje bi. omenjenega dne dalje se bo vtC Podjetje sklicevati na dodeljeno in jo navesti v vseh prošnjah ^stinah, ki jih bo predložilo bodisi fjftjohemu ministrstvu, deviznemu [„ u (Cambital), zavodu za zunanjo i nVi110 ali pa kateri koli drugi urad-^tanovi ali tudi banki. Številke se br,,iei° na Prošnjo po posebnem ov *cu- ki jo je treba vložiti pri tr-n(jnski zbornici, v katerem območju .. Podjetje sedež. Izvzete so samo Jehove in ^etrgo vinske ^ zvezi s temi odredbami ministr-: za zunanjo trgovino je izdal tu- Jtlj;ali)anski devizni urad navodila ilk ani’ na-' navedejo omenjeno šte-^0 ha vseh deviznih obrazcih, ki v, 12®tavijo, kakor na bančnih overi-'oenestare bancario) in pod., in Pazijo, da se bodo tudi podjetja ravnala po novih predpisih. Številka se napiše neposredno pred imenom firme, ki opravi trgovinski posel. PREDSTAVNIKI TUJIH FIRM IN I. G. E. Rimsko kasacijsko sodišče je v nekem konkretnem primeru razsodilo, da niso podvržene plačilu davka I.G.E. provizije, ki jih prejmejo trgovski posredniki za račun inozemskih firm kot odmeno za mednarodne usluge. Glede na odločbo kasacijskega sodišča sodijo, da so deležne omenjene oprostitve: a) provizije, ki gredo komisio-narjem tujih firm za nakup blaga, ki je predmet izvoza; b) provizije, ki jih plačajo tuje firme svojim agentom in predstavnikom v Italiji za prodajo svojih proizvodov; c) vsa plačila za delo in posle, ki so neposredno povezani z operacijami mednarodne trgovine, kakor n. pr. za stroške telefonskih pogovorov, obvestil, ležarin itd. VRNITEV POMOTOMA I. G. E. PLAČANE zasebniki, ki opravljajo posle samo prilož- Po posebnem odloku, ki ga je izdalo ministrstvo letos meseca maja, še more zahtevati vrnitev pomotoma plačanega davka I. G. E. v rednem zastarelem roku desetih let; vendar je zahtevek prekludiran, če se prošnja ne vloži v enem letu po izvršenem vplačilu, Pogoj za zahtevo je, da se je plačilo izvršilo v tekočem načunu ali v gotovini; ne more se pa zahtevati vrnitev, če je bilo plačilo opravljeno z ustreznimi kolki. jan« Ine'1 si ko s ‘a: (S j Goi i. bP) 10 0 RA> 1CH ev^ epk 'AcEtek pouka na slovenskih OSNOVNIH ŠOLAH °isko nadzofništvo za slovenske ^ 0vne šole v Trstu obvešča starše 0v Mihove namestnike, da bodo vpl-0,arije. popravni izpiti in začetek ^ega leta 1957-1958 na slovenskih šolah Tržaškega ozemlja po |faednjem razporedu: Od 16. septem-j)js vključno 24. septembra t. 1. Ivanje in popravni izpiti vsak dan blj^srv do 12- Dne 30- sePtembra slo-jnev; Sva otvoritev novega šolskega leta to^aCpt Dne 1. oktobra, v torek, rednega pouka ob 8.30. Vsa h s?kna pojasnila in navodila najde-tarši oziroma njihovi namestniki at glasni deski pri didaktičnih rav-\t pr Jptvih ali pa na šoli pri učitelju- JC'AJ ZA SLOVENŠČINO. Sindi-it a organizacija ENALC je pri pod-Djjj »Beltrame« (izdelava oblek v 5e ekciji) organizirala tečaj za po-taabje nemškega in slovenskega je-i6,; Tečaja se udeležuje okoli 15 na-o^bcev tega podjetja pač z name-v : da bi se na svojem mestu bolj i javili; saj prihaja v trgovino tu-ainogo Slovencev. Obmejni promet aša tržaškim trgovinam vedno več ‘Užka. Mlajši rod s Krasa, ki je bil jOjen v povojnem času, ne obvlada ‘Janščine: zato ga hočejo trgovci treči v njegovem lastnem jeziku. ^pRES ZA ORGANIZACIJO M-AME V TRSTU 28. septembra do 1. oktobra bo e *tu kongres za organizacijo rekla-.• katerega se bodo udeležili izveden-. o«-,'86 Italije. Na kongresu bodo na ;de) Ui govorniki z raznimi predavanji 'it' ,e ,e stroke. Tako bo predaval tudi : preC*n^ Tržaške trgovinske zbortii-i ved ' Luzzatto Fegiz, in sicer o »po-i iev °Varliu ° javnem mnenju in pro-t anIu trga«. Ameriški urad za pro-1 ao USIS bo ob tej priložnosti pri-pot« (ek |udi posebno razstavo pod geslom 1-1 -jj. b®116 metode velikega ameriškega —o kinšča The Deleware river port«. j^MOKRščANSKA STRANKA V SV. b. V nedeljo so v Sv. Križu od- d 1» Ih.* v tinskega taborišča. Poleg uradov ■a ujem tudi dvorana. Demokrščan-trestranka organizira priseljence iz iAj’ na katere se tudi drugod po tr-" občini močno naslanja. .fTEKU TEDEN SE JE V TRSTU alnQC^ Mednarodni sestanek za so- 'rurlon^mai tukajšnji higienski urad. V ih Sesa se Je udeležilo poleg števil-sd i , ..ravnikov iz vse države tudi mno-SAll j bRh znanstvenikov. Posebno števil-ied«l adnC. 1)*10 jugoslovansko odposlanstvo. 7jg]ltesnje dni so v Trst prispeli na kon-^ tudi poljski in ruski odposlanci. ftEL se je pouk na glasbe- euj ^TI- Dne 16. septembra so na Glas-an. S°li že pričeli s poukom. Vpiso-:it)b Je *etos trajalo od 1. do 12. sep-ra- Priglasilo se je dosti slovenskih 13 . P j >Iiornat«) zamenjala z novej-i0' pkušnja Splošne plovbe uči, da tadje na premog več ekonomič-'ho m°§ j® izpodrinila nafta. Poln V Času spitanega padanja vo-'tornm ^ PPkazalo, da je uporaba ladii neprimerno bolj pri-Jlva kakor uporaba parnikov na titi g Premog, ki ga morajo ladje s.seboj, zavzema mnogo večjo hlno na ladji kakor nafta, na otrok, precej zamudnikov pa se bo še vpisalo. Glasbena šola ima svoje podružnice tudi v Nabrežini, Boljuncu in Trebčah. IZUM DOMAČINA. Alojz Kumar, rojak iz Gorice, je izgotovil napravo, s katero so opremili že mnoge avtomobile. Izumil je vijak, ki ga namestijo med vplinjačem in cilindrom, tako da prihaja v cilinder mešanica zraka in bencinskih hlapov bolj enakomerno porazdeljena. Motor deluje mnogo bolje in porabi manj goriva. NOVE ZNAMKE. Od 16. t. m. sta v prometu dve novi znamki po 25 oziroma 60 lir. Znamki pripadata seriji »Evropa«. Na njih so natiskane črka E (Evropa) in zastave držav Evropske skupnosti. Znamka za 25 lir ima modro, znamka za 60 lir pa belo ozadje. V veljavi bosta ostali do konca 1. 1958. V ČAST BAZOVIŠKIH ŽRTEV. V nedeljo, 8. septembra je bila na Bazovici svečana spominska proslava bazoviških junakov. Proslavo je odprl vaščan Leo Kralj. Za njim sta govorila dr. Dekleva v slovenščini in Arturo Calabria v italijanščini. Pevski zbor »Lipa« iz Bazovice je zapel nekaj žalostink. Na koncu je bila še recitacija Kajuhove pesmi »Materi padlega partizana«. NOVE STAVBE. Minister za delo in socialno skrbstvo Luigi Gui se je te dni mudil v Trstu in se udeležil več svečanosti. Med drugim je odprl nov stanovanjski blok pri Sv. Soboti in novo palačo zavoda za zavarovanje proti nezgodam na delu INAIL v ulici Teatro Romano. LJUBLJANSKI TISKARJI V TRSTU. Okoli 80 nameščencev in tiskarjev ljubljanske tiskarne T. Tomšič je te dni napravilo izlet v Trst in Benetke. Izlet je organiziral Sap-biro. Nekateri izletniki so obiskali tudi svoje stanovske tovariše v tiskarni »Graphis«. TRST BQ SEDEŽ novoustanovljenega Društva italijanskih knjigarnarjev. Za predsednika društva jte bil izvoljen g. Emilio Cappelli, lastnik istoimenske knjigarne. Društvo naj bi branilo interese vseh italijanskih knjigarnarjev. Z DVIGALOM SO DVIGNILI LADJO. V ladjedelnici »Fratelli Pipa« v starem pristanišču so z velikim žerjavom »Ur-sus« dvignili z gredlja 184-tonsko motorno ladjo »Birba« in jo postavili v morje. Ladja je bila zgrajena za tržaško družbo »Temavi« in bo vozila na progi Trst-Rdeče morje. NOVO 10.000 TONSKO LADJO, ki je dobila ime »Petka«, so splovili v splitski ladjedelnici. Ladja pripada Atlantski plovidbi v Dubrovniku. Že Martin Slomšek je zapisal: »Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš«. Ne pozabite tega starši, ko gre za to, v katero šolo naj vpišete svojega otroka. V slovenski šoii se bo vaš otrok naučil vašega jezika, a hkrati tudi italijanščine. ^Splošne plovbe drugi strani je oskrba z nafto mnogo lažja, ker so bunkerji s premogom bolj redko posejani na mednarodni prometni mreži. Po treh letih, odkar je začela poslovati Splošna plovba, se je tonaža njenega ladjevja dvignila na 48.149 brutoregistriranih ton, nosilnost njenega ladjevja pa se je povzpela na 76.106 ton. Brodovje obsega osem prekooceanskih ladij in dve manjši. (»Gorenjska«, ki je prav te dni na manjšem popravilu v Piranski ladjedelnici ter se je vrnila z drugega potovanja v Burmo; druga manjša ladja je »Martin Krpan«), Nekaj ladij se bavi s prevozom raznih rudnin po Sredozemlju, druge vozijo zlasti boksit v Holandijo in Nemčijo. Ena plove že delj časa med Kazablanko in Anglijo na podlagi »time — charterja«. Druge zopet se spuščajo še dalje v smeri proti severnim evropskim pristaniščem. Za zveze z angleškim poslovnim svetom in brodarstvom skrbi mešana agencija »Anglo-Yugoslav Shipping Comp.« v Londonu; v Trstu je prevzela zastopstvo Splošne plovbe »Agenzia Marit-tima Mediterranea«. Splošna plovba ima na Reki lastno agencijo. Ladjevje Splošne plovbe krmarijo izkušeni jugoslovanski pomorščaki. Za naraščaj, oficirskega kadra skrbi piranska pomorska Sola, ki je vzgojila že vrsto spretnih m smelih pomorščakov. Slovenski fantje so v kratkem vzljubili morje in se z veseljem posvetili nelahkemu poklicu in burne- Portorož zadovoljen s turistično sezono Portorož, 19. sept. Krasni sončni dnevi poznega poletja skušajo popraviti neugodne vtise, ki jih je letošnji avgust, sicer najbolj vroči mesec v letu, zapustil v spominu mnogoštevilnih domačih in tujih gostov. Modrina neba'se zrcali zopet v prostrani sinji morski gladini, prijetna toplota je v vsem ozračju, kristalno čista voda vabi na kopanje, toda prejšnjega vrveža ni več. Glavna turistična sezona se bliža svojemu zaključku. Dosedanji letošnji turistični promet v Portorožu je bil znatno močnejši kot v vseh prejšnjih letih. Vsi hoteli so bili skoraj ves čas polno zasedeni, vrtne restavracije zvečer do zadnjega sedeža, zabavna in plesna glasba je polnila ozračje do pozne noči. Ne glede na vreme, ki letos res ni bilo vedno ugodno, je pa gostom v Portorožu tudi letos bilo prijetno. Bili so iz Jugoslavije in skoraj iz vseh dežel Zapadne Evrope, iz Francije, Avstrije, Švedske, Švice in Zapadne Nemčije, a tudi iz Italije, Anglije, Belgije in Amerike. V hotelu »Palače« je bilo nastanjenih največ Francozov, v hotelu »Central« pa največ Nemcev. Prišli so v Portorož v turističnih skupinah, pa tudi kot posamezniki. Teh turistov posameznikov je bilo letos mnogo več kot prejšnja leta. Tujim gostom je Portorož všeč. Izražajo se pohvalno o hrani in nastanitvi, večinoma tudi o postrežbi. Omenjajo pa tudi nedostatke. Informacijsko službo potovalnih uradov je treba še bolj izpopolniti, potniških zvez po morju ni, glasbene zabave bi v poznih večernih urah morale biti bolj diskretne, ker hreščeči zvočniki le predolgo motijo nočni mir ter domačinom in mnogokrat tudi tujim gostom zaželeni počitek. Vedno več je namreč gostov, ki v Portorož ne prihajajo zaradi plesa in zabave, marveč zaradi zdravja in počitka. Sezona še ni zaključena. Hotelska vodstva računajo z dobro zasedbo za ves september in vsaj ša za prvo polovico oktobra. Nekateri letošnji inozemski gostje so si celo že zagotovili nastanitev v poletni sezoni prihodnjega leta. Napoveduje se namreč še večji porast tujskega prometa in Portorož se že pripravlja na nove rekordne številke kopaliških gostov. Pomol, ki naj zopet omogoči redni potniški promet po morju, bo v krat- kem, tako se nam vsaj obeta, dokončno izgrajen v vsej svoji dolžini. Dobili bomo tudi razkošno razsvetljavo glavne ceste od skladišč piranskih solin do ovinka pri »Vesni«, kjer je pomanjkanje primerne cestne razsvetljave doslej brez dvoma neugodno vplivalo na frekvenco gostov. Informacijska služba se bo izboljšala in rezerviranje avtobusnih vozovnic ne bo več povzročalo takega navala in dolgotrajnega čakanja pred potovalnim uradom. Avtobusno podjetje »Slavnik« je že odprlo posebno poslovalnico v Piranu in portoroški potovalni urad bo z njo želo razbremenjen, kajti v bodoče bosta oba potovalna urada prodajala avtobusne vozovnice in rezervirala sedeže. Dobili bomo pa končno, če pojde vse po sreči, tudi — letališče, ki naj omogoči prihajanje domačih in inozemskih gostov iz daljnjih krajev v Portorož po zračni poti. V razpravi je namreč in morda se bo prav kmalu tudFže pričel izvajati načrt za gradnjo letališča v Sečovljah, le nekaj kilometrov daleč od našega letovišča. Ce se ta načrt izvrši, bo Portorož morda že prihodnje leto zopet povezan s širokim svetom po kopnem, po morju in po zračnih poteh. Dr. O. TRŽAČANI RADI ZAHAJAJO V PORTOROŽ Vrtna restavracija »Jadran« v Portorožu, ki je v preteklih letih postopoma bila povečana in je že zdaj brez dvoma najlepša vrtna restavracija ob obalah vsega Tržaškega zaliva, bo za prihodnje leto še bolj razširjena in po umetniških vidikih lepo preurejena. Vedno bolj jr ta restavracija v zadnjem času, posebno ob sobotah in nedeljah, postala cii tržaških izletnikov in gotovo je, da se bo njena privlačnost z nameravanimi preureditvami še znatno povečala. Tudi restavracija hotela »Central« na terasi ob morju privablja vedno več izletnikov iz Trsta. Obe restavraciji bosta sčasoma postali resnična atrakcija za Tržačane, saj nimajo ti nikjer drugje v bližini večjih restavracij ob sami morski obali, kjer bi v večernih urah v prijetnem hladu morskega zraka mogli kaj zaužiti. Poskrbeti bo pa treba za primerne večje prostore v bližini restavracij za parkiranje avtomobilov. Cene rabljenih avtomobilov Na italijanskem trgu veljajo povprečno naslednje cene za stara vozila: Alfa Romeo: Giulietta 850.000 do 1 milijona. FIAT: Balilla 1936 40.000, Fiat 500 A 60-70.000, Fiat 500 B 80-90.000; Fiat B Giardinetta 100.000, Fiat 500 C 150-280 tisoč, Fiat C Giardinetta 140.000, Bel-vedere 250-350.000, Fiat 600 400-470.000, Fiat 600 Multipla 530-580.000, Multipla taksi 830.000, Fiat 1100 A 80-100.000, 1100 B 140-180.000, 1100 E 200-250.000, 1100 I 600-650.000, H00/103 400-670.000, Fiat 1400 240-500.000, Fiat 1400 Diesel 620-730.000, Fiat 1500 60-80.000, Fiat 1900 520-600.000. Lancia: Ardea 1938 60.000, Ardea 1950 24.000, Appia 1953 480.000, Appia 1956 950 tisoč, Aprilia 1950 60.000, Aurelia 1950 220.000, Aurelia 1954 850.000. TUJI AVTOMOBILI Francija: Citroen 600-700,000 Peugeot 750.000- 1,200.000, Renault 380-650.000, Sim-ca 950-1,600.000 lir. Nemčija: Borgward 780-800.000, Gog-gomobil 450.000, Porsche 1,500.000 do 1.800.000, Volkswagen 900.000 do 1,850.000 različno po tipih. Anglija: Morris 400-800.000 po tipih, Singer 700-800.000 lir. USA: Kaiser 1,600.000, Willys 1,100.000 do 1,650.000 lir. INDUSTRIJSKA VOZILA Alfa Romeo: Romeo 430 1946/47 nosilnost 35 stotov 450-500.000, Romeo 450 1949/51, nosilnost 45 q 1,150.000-1,350.000, Alfa Romeo 800 nosilnost 75 q 1945/46 550.000, 1949/51 1,100.000, Alfa Romeo 900 nosilnost .81 q 2,050.000. Bianchi. Mediolanum 650.000, Bianchi 615 N tovornik 1,000.000, kamion tipa N 108 450.000, kamion 682 1953 2,400.000 lir. Lancia: 800 1949/50 350.000, 3 RO 464 500-700.000, Beta Diesel 1953/54 1,000.000, Esatau cil. 1,700.000. Mačehi: avtobus 4,500.000 do 6,000.000. O.M.: Leoncino 25 N 1,200.000, Leon-cino 25 NA 1,300.000-2,800.000, Taurus 1.050.000- 1,550.000, Orione 1,900.000 do 2,800.000 lir. MOTORNI TRICIKLI Aermacchi 220-650.000, Benelli 200.000, Bianchi 500 250.000, Gilera 500 400.000, Ape 125 96.000 lir. MOTORNA KOLESA Guzzi: 73 ccm 125.000, 192 ccm 200.000, 250 ccm 300.000, 500 ccm 320-350.000 lir. Gilera: 150 ccm 130.000, 150 ccm Spori 160-170.000, 250 ccm Nettuno 230.000, 500 ccm Saturno 300.000 lir. Bianchi 125 ccm 85.000, 174 ccm 180 tisoč; Benelli 125 ccm 160.000; Comet u v Piranu mu življenju na morju. Radio Ljubljana je organiziral posebno uro za pomorščake (vsak petek , ob 21.15), da bi seznanjal domaCo javnost s pomorskimi vprašanji, a hkrati tudi vzdrževal zveze med domovino in mornarji po svetu. Slovenski pomorščaki lahko ujamejo vesti ljubljanskega radia na ladjah do Anglije. Splošna plovba skrbi tudi za družine pomorščakov ter je doslej zanje uredila v Piranu že trideset sodobnih stanovanj. Kmalu bo dograjen tudi »Dom pomorščaka«, ki ga gradi Splošna plovba ob piranski obali. Te dni je podjetje v Piranu uredilo tudi okusno menzo za delavce in nameščence. • IZPOPOLNITEV PIRANSKE LADJEDELNICE Pri Splošni plovbi je v celoti zaposlenih okoli tisoč ljudi, od tega okoli 400 v piranski ladjedelnici, ki jo je Splošna plovba prevzela lansko leto. V piranski ladjedelnici gradijo sedaj tudi železne ladje; tako bodo te dni splovili petrolejski tank za »Du-navski Lloyd« (Beograd), ki je dolg 72 metrov in prevzame lahko okoli 1.500 ton petroleja. Tudi bager SPe-ter Klepec«, s katerim poglabljajo obalo pri Kopru, je delo piranske ladjedelnice. v ladjedelnici gradijo pomol, ob katerem bi lahko pristajale večje ladje. NA POMORSKI ŠOLI V Piranu so letos uvedli »ladijski oddelek« (pouk o ladjedelstvu). 175 ccm 215-225.000; Ducati 80-160.000; Innocenti Lambretta 125 ccm 65-110.000; ISO 125 ccm 110.000; Laverda 100-115 tisoč; Aermacchi 80-120.000-; Motom 70 tisoč. Motom 160 ccm 1956 175.000; MV 125 ccm 118.000, 175 ccm 210.000; Mori-ni 260-300.000; Parilla 49 ccm 60.000, 150 ccm 150.000; Piaggio Vespa 125 ccm 48 do 80.000; Rumi 125 ccm 120.000 lir. Te cene veljajo v glavnem za Milan ali Turin, medtem ko so v manjših središčih, ki so bolj oddaljeni od avtomobilskih tovarn cene precej višje. NOVO EKONOMIČNO VOZILO V ITALIJI Avtomobilska tovarna »Auto-Bianchi« bo verjetno že konec tega meseca postavila na trg novo ekonomično vozilo pod imenom »500 Bianchina«. Ta tovarna sodeluje z veliko tovarno FIAT v Turinu, ki je nedavno dala v prodajo ekonomično vozilo »FIAT 500« s štirimi sedeži. FIAT 500 je nekoliko manjši kakor FIAT 600, ki ga montirajo tudi v Jugoslaviji (v tovarni »Crvena zastava« v Kragujevcu). Bianchina 500 ima dva sedeža; za sedeži pa ostaja precej prostora za prtljago. Bianchina tehta 480 kg. Poleg dveh oseb lahko vozi še 70 kg prtljage. Doseže lahko hitrost 85 km na uro ter porabi približno 4,5 litra goriva na vsakih 100 km. vi obrati Suia Viscosa v Trstu Konec julija je naše mesto obiskal Franco Marinotti, predsednik Snie Vi-scose, ki je eno največjih italijanskih industrijskih podjetij. Tedaj se je predsednik Snie Viscose sestal z vladnim komisarjem Palamaro, predsednikom industrijcev dr. Dorio, podpredsednikom ustanove »Industrijsko pristanišče« ter predsednikom rotacijskega sklada prof. Martinellijem. Kot gost »Centra za industrijski razvoj« je g. Marinotti na licu mesta proučil možnosti izgradnje velikega industrijskega kompleksa na področju industrijskega pristanišča v Zavljah. Po odhodu g. Marinottija smo zvedeli, da si je Snia Viscosa zagotovila veliko zemljišče cb plovnem kanalu, in sicer nasproti podjetjem »Italce-'jnenti« in »Montecatini«. Zemljišče, na katerem naj bi »Snia Viscosa« postavila svoje obrate meji z »Aquilo« ter cesto, ki vodi v Zavije. Na tem pro-stranerii prostoru je zapuščena stavba trvdke »Gasilni« ter manjše podjetje »CITECI«, ki je v stečaju. V primeru, da bi »Snia Viscosa« potrebovala vse to zemljišče, bi Gaslinijevo parcelo razlastili, »OITECI« pa bi svoj obrat, ki je trenutno v najemu, preselili na drug prostor. »Snia Viscosa« naj bi v svojem tržaškem obratu izdelovala sintetična tekstilna vlakna. Mogoče bo delovni krog celo obsegal vse proizvodne stopnje od izdelovanja sintetičnih vlaken do tkanin. Ob tej priliki naj omenimo, da je »Snia Viscosa« v svojih znanstvenih laboratorijih izdelala postopek za industrijsko proizvodnjo trpežnega papirja in sintetičnih vlaken »Lilion«. Ni znano ali namerava (podjetje tudi v Trstu izdelovati ta svojevrsten papir. Poleg novih tovarniških poslopij, ki jih »Snia Viscosa« namerava zgraditi v industrijskem pristanišču, bo nadalje povečala objekte že obstoječe predilnice in tkalnice. Ti dve podjetji namreč tudi pripadata koncernu »Snia Viscosa«. Končno naj še omenimo, da bo predvideno industrijsko podjetje družbe »Snia Viscosa« prvi obrat v Trstu, ki bo deloval v okviru evropske gospodarske skupnosti. Upamo, da bo pri namestitvi novih delovnih moči imelo prednost domače delavstvo. VELIKA STAVKA. V soboto so stavkali delavci ladjedelnice GRDA v Miljah in Tržaškega arzenala, Tovarne strojev in ladjedelnice Sv. Roka. Stavko sta proglasili sindikalni organizaciji zaradi komisarjeve odločbe, naj bi o zahtevah delavcev razpravljali v Rimu namesto v Trstu. Stavka je trajala še vso nedeljo. Gra za okoli 7000 delavcev, ki zahtevajo boljše plače. Multmva in življenje JURČIČEV »JURIJ KOZJAK« V NEMŠKEM PREVODU. Priljubljena zgodovinska povest iz turških časov na Slovenskem »Jurij Kozjak« je letos prišla tudi v roke nemških bralcev. Ko jo je Jurčič videl prvič tiskano, mu še ni bilo dvajset let. Gotovo se mu ni sanjalo, da bo to njegovo pripovedno delo prodrlo tako daleč v svet. In vendar lahko rečemo, da se edinole Cankarjeva povest »Hlapec Jernej in njegova pravica« :ahko meri z »Jurijem Kozjakom«, kar zadeva število prevodov v tuje jezike. Pri Cankarju je odločala socialistična tendenca, pri Jurčiču pa krščanska, a posebnost je tukaj še ena: vse prevode ilillllli ■!:illll!llll!llllllllllllllllllll!lllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllll!lll!ll!llllllllll!lll Zastoj v gradnji na posojila Zakon, ki omogoča na Tržaškem ozemlju podeljevanje posojil za gradnjo stanovanjskih hišic ali v kondominiju v večjih stavbah, in sicer proti 4% obrestim, zapade prihodnje leto. Ni znano, ali bodo podaljšali njegovo veljavnost. Vsekakor je vidno zavlačevanje pri reševanju prošenj za posojila. Kredit 360 milijonov lir. ki je bil določen v ta namen za leto 1957. je bil izčrpan, novega denarja iz proračuna pa ni. Generalni vladni komisar bi lahko našel rešitev drugje. Pravila »Rotacijskega sklada« namreč predvidevajo tudi možnost, da ta sklad prispeva k pospeševanju gradbene dejavnosti na Tržaškem. V tem pogledu bi bilo treba nekaj storiti, da bi se reševanje prošenj za posojila ne zavlačevale v nepogled. Nerešenih je okoli 1000 prošenj, in sicer prav zaradi tega, ker ni na razpolago denarja. Odkar je bil uveljavljen zakon o državnih posojilih za graditev stanovanjskih hiš, je bilo na Tržaškem vloženih okoli 4.800 prošenj, nerešenih je ostalo še tisoč. Odziv za to akcijo je bil na Tržaškem neprimerno večji kakor v Italiji, kjer se -javnost ni posebno zanimala za ta način graditve stanovanj, v Trstu je bilo odobrenih za okoli 4 milijarde lir posojil. Nabava posojila za graditev stanovanjskih hiš je izven tega zakona precej težavna, ker so pogoji mnogo manj ugodni; z druge strani je samo Tržaška posojilnica (»Cassa di Rl-sparmio«) pooblaščena, da daje posojila za graditev hiš ha daljši rok. Dru--ge banke smejo dajati posojila na krajše roke. Tržaška posojilnica podeljuje posojila (izven Aldisijevega zakona) proti obrestim 7,5%, in sicer na 10 let. Drugi stroški, kakor vknjižba itd., znašajo okoli 1%. Posojilo lahko (foseže vrednost ene tretjine. Kakor smo že poročali je Tržaška posojilnica tudi edina, ki podeljuje posojila za graditev hiš v smislu Aldisijevega zakona. TUJI TURISTI V ITALIJI. Lansko lato so inozemski turisti potrošili v Milji 260 milijard Ur, to je 12,8%' več kakor v letu 1955. Italijanski sta-tiisffičnl urad ja (mnenja da naraste omenjena vsota na 300 milijard, ako) dodamo še stroške za razne spominčke. Turisti iso se mudili v Italiji povprečno 4, 8 dni (leta 1955 4, 7 dni); v tem pogledu je bil torej lanski obiski boljši od predlanskega. Turizem pa se balljj In bolj samoosivaja zaradi uporabe šotorov, lastnih prenočišč na avtor mobilih Itd. Ta pojav odkriva tudi razlika med poviškom števila turistov (17,4%) in povečanjem potrošnega blaga. CARINSKI KRUZEIRO. Brazilski finančni minister je določil, naj brazilske carinarnice obračunavajo carine na podlagi tečaja 70 kruzeirov za 1 ameriški dolar. BENEČANI V TRSTU. Brodar Ar-naldo Bennati iz Benetk, ki je kupil tovarno Kraftmetal v žaveljskem industrijskem pristanišču, je zagotovil, da bo podjetje ponovno začelo obratovati prve dni oktobra. S tem bo olajšan po ložaj 150 delavcev, ki so ob zaprtju pc jetja ostali brez posla. je oskrbel slovenski duhovnik Ferdinand Kolednik. On je tudi našel založnika, kjer je bilo le mogoče. »Jurij Kozjak« je izšel tiskan že v 12 jezikih, preveden pa je v nič manj kot 26 jezikov. Nemški prevod ima naslov »Jo-sef Jurčič — Zigeuner Janitscharen und Georg Kozjaku — Historischer Roman aus der 15. Jahrhundert«, izšel pa je pri Jožefu Habbelu v Regensburgu na Bavarskem. Knjiga je po opremi zelo prikupna; ima barvni ovitek, tiskana je na najboljšem papirju in obsega 180 strani. V polplat-no vezana stane šest mark in pol (900 lir). Kolednik je napisal 3 strani dolg predgovor o Jurčiču in njegovi klasični povesti, na koncu pa je nakrat-ko spregovoril o cistercijanskem samostanu v Stični. Ta knjiga bo nemškemu beročemu občinstvu odkrila košček neznanega sveta — Slovenijo v krčih srednjeveških stisk. Prevod je jasen in tekoč, tudi verzi na začetku poglavij so skrbno in pojoče preliti v nemščino. Marljivi in neutrudni g. Kolednik, zasluži vse priznanje, zakaj ime Slovencev in Slovenije bo malokdo tako zanesel v svet kakor on. ANDREJ HIENG je v povojnem pisateljskem rodu v Sloveniji gotovo najbolj zapletena osebnost. Zdaj mu je mariborska Založba »Obzorja« izdala novelsko zbirko »Usodni- rob«. Hieng piše zelo krčevito, orje po največjih globinah človeške duše in tehta človeška dejanja glede na njih moralno vrednost. Išče resnico v človeku, kadar ga preskušata ljubezen in smrt. Nekateri bralci Hienga občudujejo, drugim pa je pretežak in pre-mračen. Ob »Usodnem robu« se bo morala temeljiteje pomuditi kritika in o pisatelju izreči sodbo. ITALIJANSKI ZGODOVINAR GAE-TANO SALVEiMINI je 6. septembra, tik pred 84. rojstnim dnevom, umrl v Sorrentu. V svojem dolgem življenju je opravil zelo pomembno znanstveno delo. Ni bil zgodovinar, ki bi ga mika-,la edinole siva davnina, temveč tudi zvest in pazljiv spremljevalec svoje sodobnosti. Dolga leta je predaval na univerzi v Florenci, kjer je bil med slušatelji izredno priljubljen. Salve-mini je bil izrazita osebnost, saj je vse dogodke svojega časa presojal odločno in neustrašeno — tako kot sta mu narekovala spoznanje in vest. človeško je, da je šel kdaj tudi predaleč, posebno kakor se je dal voditi neizprosnemu čutu za poštenje in je pri tem premalo upošteval stvarnost. Fašizmu se Salvemini ni uklonil: na sprotno, z vsemi silami se mu je postavil porobu. Pred nasiljem se je umakpil v Združene države, od koder se je po vojni spet vrnil v Italijo in nadaljeval predavanja na florenški univerzi. Salvemini je uravnaval 'svoje življenje' po idealih svobode in demokracije. Slovanom je bil naklonjen, z dušo in telesom pa je bil zoper avstroogrško monarhijo. Spoštovan zaradi svojega premočrtnega'življenja in slaven kot zgodovinar je Gaetano Salvemini v čast italijanski kulturi. (v. b.) RAZSTAVE SLOVENSKIH UMETNIKOV. Za drugimi slovenskimi umetniki bo v Kopru te dni razstavljal tudi tržaški akvarelist Robert Hlavaty, za njim pa še Saksida. Lojze Spacal bo v kratkem razstavljal v Miinchenu svoje grafike. Povabilu v Miinchen se je odzval tudi slovenski slikar Mušič. No vembra meseca bo Lojze Spacal raz- stavljal tudi v Bruslju, in sicer dela (olja in plastike), ki jih je razstavljal že v Parizti. OSEMNAJSTI FILMSKI FESTIVAL V BENETKAH se je zaključil v nedeljo 8. septembra zvečer. Tedaj je sedem razsodnikov izreklo svojo sodbo in podelilo nagrade. Ti so bili naslednji: dva Italijana (režiser E. Gianni ni in kritik V. Bonicelli), Francoz Rene Clair, predsednik razsodišča in izreden estet, nadalje Angležinja srednjih let Penelopa Houston, ki je nenavadno razgledana v kinematografiji, Spanec M. Ferrero, filmski kritik madridskega lista ABC, Američan Knight, ki opravlja podoben poklic kot Ferrero, in nazadnje Rus Pirjev, znan režiser ,ki je s svojimi tovariši govoril potom tolmača. To razsodišče je podelilo 1. nagrado (»Zlatega leva«) indijanskemu filmu »Nepremagan«, 2. nagrado (»Srebrnega leva«) pa italijanskemu filmu »Bele noči« (scenarij mu je dala istoimenska povest Dostojevskega). Za najboljšega igralca je bil razglašen Antony Fran-ciosa v ameriškem filmu »Poln klobuk dežja«, za najboljšo igralko pa Rusinja (pravzaprav Litvanka) Zidra Ritenbergs v ruskem filmu »Malva«. Filmski kritiki pravijo, da jg bila odločitev razsodišča zelo modra. Indijski film »Nepremagan« odlikuje predvsem poezija in je na gledalce napravil mogočen vtis. Zmagala je lirika nad vsebino, zmagal je čisti in preprosti Vzhod nad tehniko Zahoda. Mednarodni urad za katoliški film je postavil na prvo mesto »Poln klobuk dežja« (film imamo tudi že v Trstu). Isto mnenje so izrekli tudi ital. filmski kritiki. Nasplošno je 18. festival v Benetkah pokazal nekoliko bledo sliko sodobne filmske umetnosti. Tudi italijanska kritika se je pohvalno izrekla o novem jugoslovanskem filmu »Samo ljudje«, ki so ga vrteli v Benetkah. (v. b.J PODJETNOST PARIŠKEGA SLOVENCA Te dni se je mudil v Trstu g. Dore Ogrizek, znani pariški založnik turističnih vodičev. Za kratek čas je bil tudi na oddihu v Portorožu. Culi smo, da pripravlja izdajo obširnega vodiča, ki bo obsegal šest držav, ki pripa dajo Zahodni evropski skupnosti. Vodič bodo tiskali v veliki nakladi enega milijona izvodov. Pravijo, da se g. Ogrizek namerava posvetiti tudi filmu; v ta namen že delj časa prouču je konjunkturo na tem področju. Stopil je tudi v stik s slovenskim filmskim podjetjem »Triglav« ter se z njim dogovarjal zaradi kooperacije. »GOSPODARSTVO” izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubija na, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Ž-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu T B K D K i PSTaMO»l.JB»A IHTA I8B3 — Janotišeh TRST - BARKOVLJE - TELEFON 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz : eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov; eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih izdelkov ; - esenc za izdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov LI\COL\ IT ALI AN A grlartcačl asa p ar Ret e mirnim LJUBLJANA — BEETHOVNOVA 17 Naj večje slovensko podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov -iš*. Izvažamo: -----SEP- Mehak in trd žagan les — Gozdne proizvode — Celul zni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel ploši Stole iz upognjenega lesa — Zaboje — Oglje — Furnir Pakete — Lesene hiše — Lesno galanterijo - Les vinske plošče —- Pisarniško in stanovanjsko pohišti Serijsko in luksuzno pohištvo znamke «0 P E X TRŽNI PREGLED Tržaški trcj KAVA TRST. Cene brazilske kave težijo navzdol, čeprav jih vlada skuša umetno ohraniti visoke. Negotove so razmete na trgu s srednjeameriško kavo. Velika razpoložljivost novega pridelka, zlasti v Guatemali in Kostariki bo gotovo prisilila proizvajalce k znižanju cen. Indonezijska kava se dobro prodaja zlasti evropskim potrošnikom in ameriški industriji. Na tržaškem tranzitnem trgu se je. povečalo zanimanje avstrijskih prekupčevalcev s kavo. Navajamo cene kave na viru proizvodnje: brazilska kava, v lirah za 1 kg fob.: Rio N.Y. 5 540, Rio N.Y. 3 570; Victoria 5 good to large bean 510; Santos extra prime good to large bean 735; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg fob.: Ecuador extra superior naravna 43; Haiti naravna XXX 54; Salvador 62; Kostarika 69; arabska kava, v šilingih za 50 kg cif. 338; Moka Hodei-dah 1 440; indonezijska kava, v holandskih florintih za 100 kg cif. ponovno pretehtana: Bali Robusta 10-12% nečistoče 270; afriška kava, v šilingih za c\vt. cif.: Uganda oprana in prečiščena 275; Malesia AP-1 273; Malesia AP-2 232 šil. Povprečne cene ocarinjene kave od uvoznika do grosista fco. skladišče prodajalca, v lirah za kg neto ponovno pretehtano: Rio N.Y. 5 1400; Rio N.Y. 3 1435; Victoria 5 good to large bean 1375; Santos extra prime good to large bean 1670; Ecuador extra superior naravna 1485; Haiti naravna XXX 1620; San Salvador 1730; Kostarika 1840; Gim-ma 1425; Moka Hodeidah 1 1650; Uganda oprana in prečiščena 1310; Malesia AP-1 1315; Malesia AP-2 1230; Bali Robusta 10-12% nečistoče 1270. SLADKOR TRST. Angleški rafinirani sladkor po nujajo po 54/5 funtov šterlingov za tono cif. Trst proti vkrcanju v oktobru, 51/5 proti vkrcanju v novembru-decem-bru in 50/9 proti vkrcanju v januarju. Francoski sladkor ponujajo fco. Moda-ne 89 lir kg in 87 lir fco. Ventimigla. Belgijski sladkor prodajajo po 700 belgijskih frankov stot cif. Trst in holandski po 54 funtov šterlingov za tono cif. Trst. POPER TRST. Cene popra na viru proizvodnje za tržaški trg: Sarawak special črni 180 šilingov za cwt. cif. Trst, proti vkrcanju v septembru-oktobru; Sara-wak beli 260; Tellicherry 212/6 proti vkrcanju v septembru in 210 proti vkrcanju v oktobru; Malabar 198/6. IfalijarisRI trgi Na Italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki se je število sklenjenih kupčij v preteklem tednu nekoliko omejilo, vendar se cene niso bistveno spremenile. Povpraševanje po mehki pšenici je popustilo, ker so mlini že napolnili svoje zaloge. Cene so ostale neizpreme-njene, z izjemo nekaterih tržišč v Severni Italiji, na katerih so se dvignile za 50-100 lir pri stotu. Ustaljene so kvo-tacije trde pšenice. Največ povprašujejo po boljših vrstah. Malo zanimanja je za koruzo lanske proizvodnje. Na trg prihajajo že prve količine novega pridelka. Mimo je na trgu z rižem. Trg s krmo je neaktiven. Na trgu s klavno živino prevladuje ponudba. Na nekaterih tržiščih so cene popustile za približno 10-15 lir pri kg. Očividno je, da živinorejci hočejo zmanjšati število glav v hlevih, ker se bliža zima in ker so cene krme precej visoke. Cene masla, ki so se že nekaj časa dvigale so se ustalile na doseženih kvo-tacijah zaradi konkurence uvoženega masla. Sir, ‘ zlasti trdi, se dobro prodaja. Olivno olje ne gre od rok hi se je na nekaterih trgih še pocenilo. Prekupčevalci z vinom so zelo previdni pri sklepanju večjih kupčij, ker je razvoj trga še nejasen. Cene svežega sadja so visoke. Precejšnje je povpraševanje tudi po sezonski povrtnini. Tudi suho sadje se je nekoliko podražilo. PERUTNINA MILAN. Živi piščanci estra 850; prvovrstni piščanci 680-730, II. 650-680; zaklani piščanci extra 780-800, prvovrstni 700-770, II. 600-690; inozemski zmrznjeni piščanci: madžarski 560, danski 650; žive kokoši 530-550, zaklane 700-750; inozemske kokoši zaklane v Italiji 650-720; mozemske zmrznjene kokoši 500-650; živi kopuni 730, zaklani 1000; žive pegatke 730-750, zaklane 950-1000; mladi golobi 750; golobi 800-950; žive pure 570-630, zaklane 800-825; inozemske zaklane pure 500-550; zaklani purani 550-600; inozemski zmrznjeni purani 450-530; žive race. 420480, zaklane 450-600; race za VALUTE V MILANU 5-9-57 16-9-57 Dinar (100) 88.— 88.- Funt šter. 6425,— 6475.— Napoleon 4950.— 5050,— Dolar 626,75 627,25 Franc. fr. (100) 137,— 135,50 Švicarski fr. 146,26 146,— Funt št. papir 1600,— 1610,— Avstrijski šil. 23 5/8 23 5/8 ZJato (gram) 712,— 715.— BANKOVCI V r CURIHU 16. septembra 1957 ZDA (1 dol.) 4,28 Anglija (1 f. št.) 10,80 Francija (100 fr.) 0,92 Italija (100 lir) 0,67 Avstrija (100 šil.) 16,31 ČSR (100 kr.) 9,— Nemčija (100 DM) Belgija (100 fr.) 100,90 8,44 Nizozemska (100 flor.) 109,25 Švedska (100 kr.) 79,— Izrael (1 f. šter.) 1,40 Španija (100 pezet) 7,83 Argentina (100 pezov) 9,15 Egipt (1 f. šter.) 7,40 Jugoslavija (100 din) 0,69 rejo 330 lir komad; žive gosi 420 lir kg; zaklane 460480; gosi za rejo .850-1250 lir po teži; živi zajci 330-350, zaklani s kožo 380470, zaklani brez kože 410450. Sveža prvovrstna jajca 33-35 lir komad, navadna 31,70-32,80; inozemska sveža jajca 22-23. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 770-780, maslo II. 670-680, III. 660-670, IV. 650-660; sbrinz svež 450460, 3 mesece stdr 560-600; provolone svež 460490, 3 mesece star 580-590, grana svež 450-460, zimski proizv. 1956-57 600-620, majski proizv. 1956 620-630, zimski proizv. 1955-56 680-690; emmenthal svež 480-520, 3 mesece star 550-580; italico svež 400-410; taleg-gio svež 350-360. OLJE FIRENZE. Olivno olje do največ 1% kisi. 650-690, do največ 1,50% kisi. 630-650, do največ 2,50% kisi. 530-630, do največ 4% kisi. 510-530; dvakrat rafinirano tipa »A« 545-550, tipa »B« 475-485; prvovrstno semensko olje 360-365; olje iz zemeljskih lešnikov 380-385. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 180-210 lir kg; korenje 70-95; ohrovt 30-33; čebula .36-38; nov fižol 75-100; gobe 900-1030; cikorija 50-95; solata endivija 50-70;- melan-cane 60-80; krompir 30-36; zelena paprika 30-50; rumena paprika 65-90; paradižniki 30-75; peteršilj 50-70; zelena 55-65; bučice 50-80; buče 3545. Lubenice 2040; smokve 50-90; jabolka navadna mešana 70-115; jabolka De-Hcious 115-200; hruške navadne mešane 57-90; William 145-180; breskve 90-220; belo namizno grozdje 100-150; črno grozdje Isabella 115-140; limone 165 do 230 lir kg. VINO TURIN. Navadna piemontska vina 11-12 stop. 4400-5200 lir stot; Barbera 13,5 slop. 8500-9500, 14-15 stop. 10-11.000; Frei-sa 10.600-11.600; Sladko vino 12-13 stop. 9100-10.500; Nebbiolo 12-14/00; moškat 12.100-14.500;. vermut bel in črn 290-300 lir steklenica. PAPIR FIRENZE. Cene fco skladišče: beli tiskovni papir 165-175 lir kg; pisarniški papir srednje vrste 170-185, fin 190-330; barvan za lepake 180-215; tiskovni barvani srednje vrste 180-20; ovojni navaden 135-160, boljše vrste 175-220; siva lepenka 65-80. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Cement tipa »500« 805 lir stot, tipa »350« 685; gašeno apno 410-480; živo apno 4800-5500 lir kubični meter; pesek in gramoz 800-850. Polna opeka tipa »UNI« formata 26x13x6 cm 9500 do 9650 lir 1000 komadov; dvoprekatni votlaki 26x13x6 cm 8500-8750; šestpre-katni votlaki 26x13x8 cm 9500-9650; strešniki marsejskega tipa 15 komadov na kv. meter 3 kg težki 19-20 lir komad, id. 14 komadov na kv. meter 20-21 lir komad; votlaki za zunanje stene 26x26x13 cm 30-30.500 lir 1000 kom. ŽITARICE VERONA. Pšenica fina proizv. 1957 6800-6900, dobra 6700-6750, navadna 6500- V preteklem tednu je v začetku cena elektrolitičnega bakra padla na doslej najnižjo raven, vendar se je proti koncu tedna zopet nekoliko utrdila. Po dolgem času so zopet padle cene pšenici in koruzi. Nazadovala je tudi cena kave. Tudi cena bombaža je bila šibkejša. ŽITARICE Po več mesecih napredovanja je cena pšenice v Chicagu prejšnji teden popustila. V tednu do 13. septembra je padla od 218 1/2 na 214 3/8 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v septembru. Koruza je nazadovala od 125 1/2 na 123 stotink dolarja za bušel. Padanje cen spravljajo v zvezo z uradno a-meriško cenitvijo, ki je 1. septembra napovedala za 8,3 milijona bušlov več pšenice in 129 milijonov več koruze kakor prejšnja cenitev. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je v New Yorku v tednu do 13. septembra napredovala od 4,52 na 4,70 stotinke dolarja za funt. Kava je v New Yorku popustila v pogodbi »M« od 62,23 na 61,50 stotinke dolarja za funt. Ameriška podjetja so znižala ceno za 3 stotinke dolarja pri funtu. V New Yorku je kakao napredoval od 32,65 na 33,07 stotinke dolarja za funt. VLAKNA Kaže, da bo letošnji pridelek bombaža v Ameriki vendar večji, kakor so ga napovedovale prejšnje cenitve. Cenitev ameriškega ministrstva za kmetijstvo z dne 1. septembra predvideva, da bo dosegel 12,713.000 bal, to je 816 tisoč več, kakor so napovedali v prejšnjem mesecu. Ta napoved je seveda vplivala na ceno, ki je v New Yorku v tednu do 13. septembra padla od 35 na 34,65 stotinke dolarja za funt. Cena volne precej niha na mednarodnih trgih, ne kaže pa težnje navzgor. V New Yorku je ostala neizpremenjena pri 152 stotinkah za funt proti takojšnji izročitvi. V Londonu je nekoliko nazado- 6600; oves 4500-5000; inozemski oves 4100 do 4200; rž 6000-6500; inozemska rž 4050 do 4150; inozemski neoluščeni ječmen 3700-4150; koruza marano 5350-5450; inozemska koruza 46004800; moka iz trde pšenice tipa »0« 9200-9400; moka iz mehke pšenice tipa »00« 8700-9200, tipa »0« 8400-8700, tipa »1« 8000-8300, tipa »2« 7500 do 7600; pšenični otrobi 3800-3900; ko-*ruzna moka fina 6200-6700, srednje vrste 5700-6200, navadna 5300-5600. CAS. MONFERRATO.'Neoluščeni riž: Roncarolo ■ 6240-6640; Pierrot 6170-6600; Ardizzone 6790-7100, navaden 5830-6000; Maratelli 7150-7350; Rizzotto 7340-7650; Allorio 5180-6000; Arborio 6750-7320; Raz-za 77 7450-7880; R. B. 7950-8560; Balillo-ne 6340-6670; Sesia 7230-7450. Oluščeni riž: Pierrot 11.750-12.100 lir stot, navaden 9980-10.260; Ardizzone 12 tisoč 650-13.150; Maratelli 12.980-13.480; Balillone 12.600-14.150; Rizzotto 14.540-15.430; R. B. 14.350-14.850; Arborio 14.000 do 14.750; Roncarolo 11.850-12.650; Raz-za 77 14.750-15.150. ŽIVINA LUGO. Živina za rejo: krave 280460 tisoč lir par; breje krave 400-500.000 lir par; krave s teletom 420-650.000 lir par; voli 400-600.000 lir par; junci in junice 2-3 leta 5 stotov težki 360-390.000 lir par; breje krave prvesnice 190.000 Dr glava; molzne krave 130-200.000 glava. Klavna živina; voli 6 stotov težki I. 310-360 lir kg, II. 240-270; krave 6 stotov težke I. 300-360, II. 230-255; junci 5 stotov težki I. 340400, II. 290-310; telički 1.'550-570, II. 450-460. Prašički za rejo 370410 lir kg; suhi prašiči 330-370; debeli prašiči 100-150 kg 310-320, nad 150 kg 320-330. Vprežni konji I. 200-220.000 Dr glava, II. 100-130.000; konji za zakol I. 260-280 lir kg, II. 200-220; žrebeta za zakol 350-360 Dr kg; mezgi za vprego I. 90 do 100.000 lir glava, II. 60-70.000; mezgi za zakol I. 190-200 lir kg, II. 150-170; vprežni osli I. 80-90.000 glava, osli za zakol I. 180-200 lir kg, II. 140-150. KRMA ROVI GO. Seno iz detelje v razsutem stanju 1800-1900 lir stot, id. stlačeno, v balah 2400-2500 ;seno iz detelje majske proizvodnje v razsutem stanju 1400 do 1600, seno slabše vrste 1100-1200; pšenična slama v razsutem stanju 250-300, stlačena, v balah 450-500; slama iz ovsa in rži v razsutem stanju 400-450 lir stot. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga: v škatlah 5 kg proizvodnje 1956 225-235 lir kg, v škatlah % kg 250-260; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga: v škatlah 5 kg 245-255, v škatlah % kg 266-275; v tubah 200 g 75-78 lir tuba; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 130-150 lir škatla, v škatlah 500 g 75-80 škatla; grah v škatlah 1 kg 190-210 lir škatla, v škatlah % kg 200-220; fižol v škatlah 1500 g 200-220; gobe v kisu v škatlah 5 kg 1650-1700 lir kg; čebuUce v kisu v škatlah 5 kg 220-250; marmelada izbranih vrst v škatlah 5 kg 240-260 lir kg, v škatlah 500 g 270-280; mešana marmelada iz jabolk in sliv v sodih 170-180 ;v škatlah 5 kg 180-190. vala, in sicer vrsta česane volne 64's B od 130-132 na 131-133 penija za funt. V Franciji (Roubaix) je cena napredova la od 1265 na 1315 frankov za kg. KAVČUK Kavčuk je v New Yorku popustil od 30,55 na 29,65 stotinke dolarja za funt, v Londonu od 25 1/2'na 24 3/4 dolarja za funt. KOVINE V preteklem tednu je elektrolitičen baker v Londonu, in sicer v ponedeljek padel izpod ravni, na kateri je bil pred sedmimi leti (186 funtov za tono), to je na 183 funtov šterlingov. Do petka se je cena zopet dvignila, in sicer na 204 1/2 funta šterlinga za tono. Pri določanju cene ima glavno besedo družba Rhodesian Selection Trust, ki'je v začetku tedna znižala ceno na 190 funtov šterlingov, to je za 10 funtov šterlingov. Potek cen v Londonu je vplival na ceno v New Yorku. Po trenutnem nazadovanju se je cena v New Yorku dvignila od 24,10 na 25,10 stotinke dolarja za funt. Cena cina je nekoliko čvrstejša, v New Yorku je napredovala od 92,50 na 93,12 stotinke dolarja za funt. Pri svincu niso nastopile posebne spremembe. V New Yorku držijo ceno pri 14 stotinkah za funt. V avgustu so ameriške rafinerije proizvedle 84.166 ton cinka (julija 85.779 t). V ameriških rafinerijah je bilo konec avgusta 149.300 ton cinka (prejšnji mesec 146.180 ton). Lito železo je v New Yor-ku ostalo neizpremenjeno pri 66,40 dolarja za tono, Buffalo pri 66,50, staro železo je nazadovalo od 50,17 na 48,50, živo srebro neizpremenjeno pri 250-253 dolarjev za steklenico. Cene barvastih kovin v Zahodni Nemčiji dne 13. sept.: cin Duisburg 878-887 DM za 100 kg; svinec, osnova New York 129,82, osnpva London 103,21-123,50; cink osnova East Saint Louis 92,72, osnova London 85,06-86,25; elektroDtičen baker 220-230; svinec v kablih 100-110; aluminij 250-265 DM za 100 kg. V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 22. 8. 4.9. 16.9. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . BISVs 217 7* 21272 Koruza (stot. dol. za bušel) .... . . . . . 128- 123- 122.7s NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 26.12 26.30 23.50 Cin (stot. dol. za funt) . . 94.12 93.- 93.87 Svinec (stot. dol. za funt) . . 14.- 14,— 14,— Cink (stot. dol. za funt) . . 11.73 11.73 11.75 Aluminij (stot. dol. za funt) . . 28.10 28.10 28.10 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74.- 74 — 74.- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 33- 33.05 3460 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 252.- 231,— 250,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) - - 537* 32.50 52,— LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 209- 107.72 195- Cin (funt šter. za d. tono) . . 741 736- 742- Cink (funt šter. za d. tono) . . 74.7S 73 — 73. 7* Svinec (funt šter. za d. tono) - - 92.7* 90.7* 91.- SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) . . . . 471.90 478.90 480,- -----------------''Phar mm KMEČKE ZVEZE Grozdje mora dozoreti! IZREDNO OBILEN . PRIDELEK HMELJA, Lani so v Savinjski doj Lansko leto se vreme ni hotelo vstaliti, ko je nastopil čas trgatve. Deževnih in hladnih dnevov ni hotelo biti konca; to je povzročala nemale skrbi našim vinogradnikom. ki je jagod sa in Ijamo mehko, semena zrelih imajo rjavo barvo leso trda.Zrelost ugotav-tudi tako, da merimo ša. Primeri lepega zelja povedo, da se dajo tudi pri nas pridelati lepe glave. Najprej se morajo rastline (kapus, ohrovt, cvetači cvet) dobro Na sadnem drevju: Ce smo cepili sadno drevje, bomo kakšnih deset dni po cepljenju pregledali, če so se cepi prijeli. Pri očeslanju ugotovi- razrasti; šele nato moremo mg tako, da pogledamo, če sladkor s posebno pripravo (glukometrom). Kadar koli- Nekateri so kar med enim čina sladkorja v grozdnem so- in drugim dežjem potrgali grozdje, v bojazni, da bi slabo vreme utegnilo pokvariti ves pridelek so hoteli čimprej spraviti grozdje v .klet. Nato so ločili jagode od pecljev (reb-Ijanje, rebkanje, pecljanje) m Spravili jagode v vrelne kadi, jih pretlačili in pustili mošt, da bi pričel vreti. Tako je delal že njih oče in stari oče in vedno je bila pri hiši prav dobra kapljica. Muke so se začele šele potem, ko mošt nikakor ni hotel vreti. Zakaj pa noče vreti? Kako pomagati? Malo ga je in še ta se bo skisal, so govorili. Kaj pa letos? Ce hočemo, da se bo vrenje mošta začelo čimprej, moramo pripraviti pravilno vrelni prostor, grozdje mora biti zrelo, mošt mora imeti določeno toploto, posoda mora biti čista. VRELNI PROSTOR Prostor, v katerega spravimo mošt za časa vrenja, mora biti čist. V njem ne sme biti smrdljivih snovi, ker se vino zelo rado navzame slabih dišav. Snaga je in ostane prvi pogoj za vsako kletarjenje. Naši vinogradniki ne razpolagajo z velikimi vrelnimi in zo-ritvenimi kletmi. Vsi vemo, da kleti morajo biti hladne, ker je sicer shranjevanje vina v njih zelo tvegano. Vrelni prostori pa ne smejo biti hladni, ker se v hladnem prostoru vrenje ne razvije. Vrenje, to je proces v katerem se sladkor spreminja v alkohol, poteka najbolj pravilno pri toploti med 18» in 22« C. V vrel-nem prostoru moramo najprej nepredušno zapreti in prižgati v njem nekaj žvepla, da tako uničimo vse glive m plesni, ki bi moštu lahko škodovale. Po temeljitem žvepla-nju moramo prostor prezračiti, ker je v začetku vrenju nujno potreben zrak. Zračiti moramo podnevi, in sicer ob sončnih dneh, da bo ozračje doseglo zaželeno toploto. ku ne narašča več, je nastopil čas trgatve. Grozdje trgamo v poznejših jutranjih urah, ko na jagodah ni več rose. Pri deževnem vremenu počakamo, da se grozdje osuši. VPLIV TOPLOTE NA VRENJE MOŠTA Kakor rečeno, poteka vrenje najboljše, če znaša temperatura mošta 18°. Ce bomo grozdje trgali v toplih dneh in v opoldanskih urah, bo mošt imel zaželeno toploto. Ako trgamo v hladnih dneh, moramo premeriti toploto mošta, včasih zadostuje, da pokrijemo vrelno kad z slamnatim pokrivalom, da se pod tem mošt ogreje sam po sebi. Ce je mošt le prehladen, bomo morali del tega segreti in mešati s hladnim. Navadno segrejemo mošt na 60° C ali na 80» C. V sledeči preglednici navajam količine ki jih moramo doliti na vsakih 100 litrov hladnega mošta. Najprej je navedena toplota hladnega mošta; nato koliko mošta dolijemo, ako ima segreti mošt 60 stopinj, ali pa ako pričakovati lepe glave (pri cvetači cvet). V ta namen je potrebna dobro razgno-jena, rahla in plevela prosta zemlja. Vse rastline, ki jih gojimo zaradi listov (solata, ra-dič, kapusnice, detelje, trava in dr.) se morajo naglo razvijati in za to potrebujejo mnogo vlage in hrane, a od te razmeroma največ dušičnate. To jim preskrbimo z gnojnico, oziroma z dušičnatim umetnim gnojilom, (čilskim solitrom), ki ga lahko trosimo pod list. Kaže, da ni letos dosti »kapu-zarjev (metulj kapuzov belin), ki nastavlja svojo zalego (jajčka) na spodnjo stran listov in so njegove ličinke črvi pravcati požeruhi. Ce se pojavijo, jih je treba pravočasno zatreti. Vedno več gojimo krmsko peso, kar je hvalevredno. Ponekod je zelo lepa. Vsakdo se je že prepričal, da najbolje uspeva na dobro obdelani in dobro pognojeni zemlji. A če je pregosta, ne bo nikjer lepa. Skušajmo jo čimbolj razredčiti (na medsebojno razdaljo 30 cm) in ji zemljo zrahljati. se je posušil tisti del listnega peclja, ki je pri osnovi očes=. Ce je le ta suh, pomeni, da je cepljenje uspešno. Obenem prerežemo rafijo, da se ne zarije v lubje drevesa. Vse gnijoče sadje moramo pobrati m uničiti. Okoli češpljevih m češnjevih debel ovijemo lovilne pasove, v katere se bodo ujele gosenice raznih škodljivcev. pridelali 2138 ton hmelja-tos bo donos za 60-80 , večji kakor lani. Hmelj H tos prvovrsten. Jugoslavij* važa mnogo hmelja v AL ko. Amerikanci sami tudi, delujejo hmelj, toda oi1 letošnji pridelek je bil že prodan. Ameriški hmelj pujejo tudi evropske dn; Nemčija je na primer kupila okoli 1000 ton ai> škega hmelja. TVRDKA Mo V kleti: Te dni moramo pripraviti posodo, ki bomo rabili ob trgatvi. Opraviti in razkužiti moramo čebre, sode in stiskalnico. Stare zamaške moramo preprati in jih ne smemo ovijati v cunje, ki so mokre od vina, ker se na njih lahko razvijejo ocetne bakterije, ki lahko povzročijo skisanje vina. Preden vlijemo vino v sod, se moramo prepričati, da je sod čist. !IVlPORT.EXPORT ZASTOPSTVA IN KOMISUk^ ----- k Pošiljamo DARILNE PAKE?1 v Jugoslavijo in druge drža'1 Trst - Ul, Torrebianca T Tel. 37-839 P. 0. B. 38; Na vrtu,- Izkoristimo še zadnje dneve za setev in presajanje zimskih zelenjadnih rastlin. Razbijati moramo skorjo, ki se je napravila zaradi dežja, da ne bi le ta du- Takšna nega se dobro izplača, šila rastline. Zalivanje z raz- ima 80 stopinj. Hladen segreti mošt na 60 C na 80 C iitrov litrov 5» C 30,97 20,97 6» C 28,80 19,35 7» C 26,19 17,90 8» C 23,80 16,12 9» C 21,42 14,51 10» C 19,04 12,91 11« C 16,09 11,27 12» C 14,28 9,67 13« C 11,90 8,06 14» C 9,52- 6,45 15» C 7,14 4,85 Zaradi jasnosti navajamo ker je pesa odlična krma kravam — mlekaricam. Enako velja tudi sa korenje (mirne), važno okopavino za krmo in tudi hrano (korenček). Nekoč je ta rastlina močno nadomeščala krompir, nato so jo precej opustili, danes pa je na trgu radi svojega hranilnega in zdravilnega učinka zopet in vedno bolj cenjena. j- j- ■ZAKON O BOLNIŠKEM ZAVAROVANJU KMETOV NAJ SE UVELJAVI TUDI NA TRŽAŠKEM GROZDJE NAJ DOZORI! Grozdje mora dobro dozoreti. Mošt dozorelega grozdja je slajši in gostejši. Vrenje gostejšega mošta se začne kasneje. To naj nas ne skrbi, ker že visoka količina sladkorja preprečuje razvoj škodljivih drobnoživk. Ko se vrenje prične, poteka do popolne spremembe . sladkorja v alkohol, zato se tako vino teže kvari. Nedosorelo grozdje vsebuje malo sladkorja; iz takega mošta bomo dobili slabše vino, ki se zaradi nizke koli čine alkohola rado pokvari. Jagode dozorelega grozdja so prozorne in mehke. Z lahkoto se ločijo od peclja. Sok dozorelega grozdja ima sladek okus. Kožica pri zrelih jagodah se z lahkoto loči od mesa, ta-le primer; če imamo 400 1. mošta, ki ima 12» C toplote irf hočemo, da bo dosegel 18» C bomo vzeli 57,26 1. (14,28 x 4) na 60» C ali 38,5 1. (9,67 x 4) na 80» C segretega mošta in ga dolili v sod ki vsebuje 400 1. hladnega mošta. Mošt moramo segrevati v kotlu. Ce ne moremo segrevati mošta na ta način, ker nimamo posode, bomo dosegli, — sicer počasneje — isti učinek, če bomo segrevali prostor s pečjo. Pri tem bomo morali vedno paziti, da ne zastaja dim v prostoru, da se nam vino ne navzame duha po dimu. Višek doseže vrenje po šestih dneh- preneha pa po 46 dneh. Pri nižjih temperaturah se vrenje začne kasneje in škodljive drobnoživke nam lahko popolnoma pokvarijo vino. Pri višjih temperaturah se vrenje začne hitreje in ka zelo burno. Ker se pri burnem vrenju toplota prepočasi odvaja, se vrenje prekine, še preden prevre ves , sladkor. Tako vino ima sladek okus in se zelo rado kvari. Mja te vedno kliče bulave sneti, ki močno napada koruzo. Treba jo je odstraniti in zažgati . Nismo se še izhe-Pametna je beseda našega hili slabe navade prikrajševa-kmeta! »Zemlji je treba ne- nia steblovja pred zorevanjem pretrgano pridnih rok, ko po- koruze, češ, da to pospeši zo-čiva in še bolj, ko dela. Ko- renje in zviša pridelek. To po-liko pa jih je, ki menijo, da meni da vemo iz življenja ra- rastlin smo z avgustom svoja dela stlin zelo malo. Kaj bi bilo, če Nadaljujemo s pripravo zem-končali! Je res, da nas seda- bi tako postopali s trto, krom- Ije za jesensko setev. Sejemo nja kmečka opravila ne lovi- Pirjem in drugimi kulturami mešanice — in to čimprej — jo kot ona iz prve polovice le- >n jima odstranili liste? Listi stročnic in žit, da borno spota in niso tako pomembna, a 80 rastlini nujno potreben or- mladi imeli nekaj zelene kr-nam le morejo dvigniti pride- §an in njena dragocena fabri- me za 'živino. Zgodaj poseja-lek. O tem sem se temeljito ka. ni ječmen nam lahko služi Repu je naš cenjeni pride- kot priboljšek k zimskemu oblek, pa čeprav je le — repa. roku. Krmni ohrovt je znan Tudi ona potrebuje svoj živ- kot izvrsten izvor beljakovi-Ijenjski prostor, svojo dovolj obilno skledo, ki iz nje zajema svojo hrano. Pregosta ne more postati lepa. Razredčimo jo na okrog 25 cm, okopljimo in pripričal«. Zadnji dež je rastline spet oživil in založil zemljo z vlago, ki so jo nekaj časa močno pogrešale. Ajda si je. takoj opomogla in je v polnem cvetju. Okrog nje res ni več opravila in ji moremo le želeti to- rno tudi s jagoda se z plo in mirno vreme z zadostno razpleveiimo, da bosta mogla peclja, vsebuje sladek sok, se- vlago. Ne smemo pa prepustiti njeni usodi koruze. Se je ponekod pregosta; ne bo nobene »zgube, če pregosto izrujemo in pokrmimo. Za rahlo in plevela prosto zemljo, bo zelo hvaležna. Nekatere njive so okužene s trosmi v zemljo zrak in vlaga. Tudi popolnoma proti gosenicam je sredstvo, a treba ga je uporabiti pravočasno. Naše gospodinje bi si rade pripravile čim lepše zeljnate glave. Zelje je prepotrebna, okusna in zdrava hrana, ki je ne more pogrešati nobena hi- PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ KEMIČNIH PROIZVODOV. BEOGRAD, BULEVAR REVOLUCIJE 10 JUGOSLA VIJ A Telefoni: 31-981, 31-982, 31-983, 31-984 Poštni predal: 22 Telegram: HEMPRO Tekoči račun: Narodna banka v Beogradu, filiala 1033-T-84 Telex: krajevni 125, medkrajevni 01-125 IZVAŽA: vse proizvode jugoslovanske kemične industrije, zlasti: sodo, bakrov sulfat, vžigalice, solitrno kislino, nikotin, turško rdeče olje, kalcijev karbid, svinčeni minij, cinkoksid itd. UVAŽA: mastne tehnične surovine, surov kavčuk, vse proizvode surovih in laboratorijskih kemikalij, barve in vse proizvode za tekstilno in kožno industrijo, umetna gnojila in proizvode za zaščito rastlin, steklo, porcelan ter ke ramiko. topino apnenega no poživi rast. nitrata moč- j BufetPinc ..Pri Jožku11 TRST Ulica Ohega 51. Telef. 24-780 [V Prvovrstna istrska in bri& vina. Dober prigri ek l,\ pristna domača kuhinj^ Na Tržaškem še ne velja za kon o obveznem bolniškem zavarovanju neposrednih obdelovalcev zemlje in živinorejcev, ki je bil uveljavljen v Italiji novembra 1954. Sprejetje zakona pomeni zmago kmetov v njihovi dolgotrajni borbi za uveljavljanje socialnih pravic, ugotavlja Mirko Kos-hn~kren7m mina v »Primorskem dnevniku«. Zakon pa ni bil raztegnjen na Tržaško ozemlje, čeprav sta Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov že večkrat posredovali pri vlad nemu generalnemu komisarju dr. Palamari. Vladni komisar ni upošteval želje slovenskih kmetovalcev na Tržaškem, ki jih je 9.590; drugih kmetov je 590. Pisec izraža domnevo, da ni bil zakon o obveznem bolniškem zavarovanju kmetov razširjen na Tržaško ozemlje iz političnih razlogov. Velika večina kmetov, ki zahteva uveljavljenje tega zakona je politično napredno usmerjena. Vse kaže, da oblasti ne upoštevajo zahtev večine kmetov, pač pa so bolj naklonjene manjšini, ki je organizirana v drugi kmečki organizaciji ter je usmerjena konservativno. Kmet in vrtnar konec septembra Na njivi: .V drugi polovici tega meseca bomo začeli s spravljanjem koruze, če je dozorela. Odstranjevali bomo snetljave bule iz napadenih in jih bomo sežgali. nastih snovi. V vinogriadu: Opazujemo zor grozdja. Zrelost ugotovi- pokušnjo. Zrela lahkoto loči od menčice so rjave in trde. Ne smemo trgati prezgodaj. Dokler narašča količina sladkorja, mora grozdje"ostati na trti. Med časom, ko čakamo na trgatev,, očistimo vrelno klet in vse ostale prostore, v katerih bo vino. Snaga je prvi pogoj pravilnega kletarjenja. J TVGRtflCA LAKIH METALA .Boris Kidrič44 L Telefoni: Kučna centrala 358,» 417, 426; Glavni direktor 244 — Brzojavi: Laki-metal; Željeznička slanica Šibenik ŠUSSNTIK •fug; o si a vi j si ! izradjujemo VALJANE, PREŠANE I VUČENE PO LUFABRIKATE OD ALUMINIJA I NJEGOVIH LEGURA za arhitekturu, gra-devinarstvo, brodogradnju, vazduho-plovstvo, rudarstvo, industriju vagona i automobiia, prehrambenu industriju, ambalažu i za sve ostale potrošače. POLUFABRIKATE IZRADUJEMO PO PROPISIMA DIN I PO SPECIJALNIM ZAHTJEVIMA U SLIJEDEČIM DIMENZIJAMA I SASTAVU Usa hi op( LIMOVE debljine 0,20-0,50 u formatu 500x2000 mm; debljine 0,50 na više u formatu 1000x2000 mm; po želji i u specijalnim formatima do 2300 mm širine i do 8000 mm dužine — Limove glatke, rebraste, valovite i platirane u svim tvrdočama. b TRAKE debljine 0,25 mm na više, a širine do 1000 mm. FOLIJE debljine 0,008 mm pa na više i u širinama do 650 mm, bi jele i kaši-rane u lističima i koturima, po želji i sa desenima. RONDELE (šajbe) u debljinama od 0,20 mm pa na više, svih promjera do' 900 milimetara. ŠIPKE i sve vrste punih i šupljih profila unutar opisanog kruga do 350 mm. C1JEVI do 200 mm vanjskog promjera, svih oblika kao okrugle, ovalne, rebraste itd. ŠIPKE, CIJEVI I SVE PROFILE VUČENE U DUŽINAMA DO 7000 mm, PREŠANE I DO 10.000 mm DUŽINE SPLOŠA J* TRGOVSK/I U V O * IZTOK KOP (CAPODISTRIA) TELEFON 48 in 100 USB USLUGB M C.T0 AUT01M01MO Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Peči - trajno goreče na drva, premog ali nafto. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike. — PRODAJA TUDI NA OBROKE! — TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1866 Kerže TRST Piazza S. Giovanni i. Telefon 35-019 I EN LJA, d dO; el j 3' D-80 ;lj J( avij* / AJ tudi . nj> 1 že nelj di^ er i an ?T flisu1 iKET) drža«1 da 1' 3. 38; m—* Te C H IV A IIVlPORT-EXPORT TftST _ ULICA FABIO FILZI 17/1 ^ 35-907 - Teleg. TECHNALUIN RONKK (Gorica) drevored Serenissima, 18 ^APILLA MELILLO ALFREDO ^'ISTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 - 10, TEL. 96032 l1a‘orji ..PARILLA”, „WSD”, „MOTOBI” Bogata izbira koles in nadomestnih delov Specialne cene za izvoz ZASTOPNIK »MOTO GUZZI Mototecnica cremascoli • Trst, ulica Fabio Severo 18 — Telefon 38-903 A kmečka banka r. z. z o. j. li 0 B I E A Ulica lUorelli 14 Telefon 22-OG Ustanovljena lata 1900 lMPEXPORT TKST, ul. Cicerone 8 - Tel.: 38-136 37-725 Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE ^AŽA: IZVAŽA: ^akovrsten les, drva za tekstil, kolonialno blago 'urjaro, gradbeni material in raznovrstne stroje t>erira po tržaškem in gorlškem sporazumu SOCIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE ' 11 1 ■1 * o— Podjetje G. Vatovec Succ. TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 • elegram: Giacomo Vatovec - Trieste Uvaža in izvaža kolonialno blago In prehranjevalne artikle. Podjetje je specializirano za izvoz vseh vrst darilnih pošiljk 1 1 priznano mednarodno mtoprevozniJko podjetje t A GORIZI ANA G0RIZIA - VIA DUCA DAOSTAN. 88 - TEL. 28-45 - GORICA prevzemamo prevoz vsakovrstnega blaga pOsebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo ,TRANS - TRIESTE' a r. TRIESTE-TRST v, Donota 3 - Tel. 38-82?, 31 906,95-880 M^AŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. splošna plovba Sedež Piran Medmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,58 Hornercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23-147 Telex: 03185 Brzojav; PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana TUIUSTIČKI uked ^UTNIK - ZAGREB ^AGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turističke i saobračaj-ne informacije za pu to vanj a po Jugoslaviji. Želite-li upoznati Jugoslaviju? Za Vas priredjujemo velika kružna pu-tovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, Skoplja, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije! Največja svetovna proizvodnja motoskulerjev ORIGINALNI NADOMESTNI DELI PIAGGIO Posebni popusti za izvoz v Jugoslavijo. Zahtevajte ponudbe in prospekte pri agenciji: TRST UL,. S. F RANCE SCO 46, TEU. 3S84« »Sljerne« MESNA INDUSTRIJA SESVETE - JUGOSEAVI J A 1MP0RT - EXP0RT, Zagreb, Iliča 29/1 Pošt. prelinac 276 « 23-738, 33-132 Telegrami: S L J E M E ZAGREB IZVOZI Zaklanu ielad u koži i teleče meso, govedje meso, svinjsko meso sve vrste kobasičarskih proizvoda, sve vrste suhog mesa, slanine i pršut, sve vrste mesnih konzervi, naročilo konzerve šunke, hrenovke, šultera, gulaš, luncheonmeat,chopped porkitd. UVOZI Sav materijal za vlastite potrebe KURET MIMU UVOZ - IZVOZ Zaloga domačih in sortnih vin ter likerjev TRST, Ul. della Fabbrica, 4 Telefon 55-751 Poleg drugih vin Vam nudi pristna istrska in vipavska vina ter kraški teran po ugodnih cenah. IšIŠEe VOČE ZAGREB IZVOZIMO : Sve vrste voča, svežeg i suvog sočiva i njihovih proizvoda, naročite sveže pečurke, suve dalmatinske maraske, maraskin sok, suve šljive, mekčinu, mandorle, orahe. lešnike, med, rakiju (šljl-vovicu), šumske plodove, mekinje i drugu krmu UVOZIMO: Južno voče, kolonijalne 1 druge poljoprivredne proizvode Tuidhci SIE A JOŽEF UVOZ izvoz Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les. jamski les in za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-004 „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCCI 10 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRANO - TRIESTf PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJC Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Prosecco) s hlevi za počitek živih živali Kmetovalci in vrtnarji! | Po ugodnih cenah lahko nabavite se-menski grah »Holandski« in vse druge domače in uvožene vrste. Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedelske stroje in druge potrebščine. _____—___________-J Marinac Vladimir Strada Vecchia per ITslria Tel. 41 176 Reg. št. 46041 Trgovinske zbornice - Trst Lastnik: SUKLAN STANISLAV TELEFON 31-96i — 31-962 Telegr. INTENCOMIS TRST, Ul. XXX Ottobre 6 II IMPORT - EXPORT, komisije, reprezentance in kompenzacije UVOZ - IZVOZ (boi ea laihj.avo wt Vremec 11. Opčine • Narodna 78 Tolnf. 21-306 Prispele so prve pošiljke MIZARSKa PRODUKTIVNA ZaORlIGA SEVNICA - Slovenija • tel. 34 Izradjuje i dobavlja: STILSKI, LUKSUZNI I MODERNI NAMEŠTAJ Primd u rad potpunu opremu upravnih zgrada, hotela* klubova, vila i ostalih društvenih uredjaja. IZRADA PRVOKLASNAI Na Vašu zelju Vam je na usluga nas arhitekt sa savetima i crteiima. Golob Jvo GORICA - Trg E. DE AMICISl Telefon 21-38 Prodaja in izVaža nadomestne dele in pritikline za avtomobile, motorje in kolesa IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE TVRDKA £• /|c«n TRST - TRIESTE ULICA ROMA 20 (Hliehn hudi iue. vute. iita.ki.ldk italuik i dei.ektiA.ik uiua. i zeit&hik a,lltok&liA.ik tfiica,, TELEFON 35-108 6. M. COLOM & FIGLIO UVOZ - IZVOZ r^UTOVIETE in IZDEliKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0L1NTER - TRIESTE Urama in zlatarna JCuu'tf>nl! TRST LARGO SANTORIO 4 Zaloga prvovrstnih briških, vipavskih in domačih vin BRIC IVAN Gorica - Ul. Croce 4 Telefon piaarna 34-97 „ dom 20-70 jiulran IMPORT - EXP0RT IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU sažana, tdof. 4, 62, 66 AUTOMOTOR IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO *« nadomestne dele italijanskih, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov za DIESE L motorje, pumpe, injcktorje ter traktorje IRIESIE-IRSi, Via Udine 1 TELEFON 30-1957 -30-19B AUTOTEGN IGA Kooperativa Import Export h J II B h ,i l\ 11 Titova I!) Telet'. 21-033 \/ Izvaža in uvaža: mehak rezan les, trd rezan les, gozdne asortimente, finalne izdelke in izdelke domače obrti ter pinto in plutne proizvode. UPO EXPORT- IMPORT ZAGREB, Trg Republike 8 IZVOZI Riblje konzerve (sardine, filete, skuš', lunjevimi i dr.); sianu rlbu i sardelni! pastu. UVOZI Potrepštine za ribarsku Industriju. ZALOGA PAPIRJA PAPYR©S TRST, Ul. F. Severo, W Telefon 3B-4S3 Uvoz - Imvo* papirja ter grafičnih potrebščin JUGOLINIJA RUEKA - Poštni predal 379 Telsgcami ■ Telefoni JUGOLINIJA - BIJ ERA 2G-51, 2G-52, 26 33 Teleprinter < JUGULINE 62326 VZDRŽUJE REUNE BLAGOVNE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN —SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih 15 DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A D R I A„ Agenzia Maritttma di V. B0RT0LUZZ1 - Telegrami: ..NORD-ADRIA" Trieste - Tel.: 37-613,29-829 Oradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi št. 1 jA&hr&CuiliCi'-.. IMPORT - KJLPOKT Vaeb Tret lesa, trdili goriv In strojev za lesno industrijo TRST - Sedež : ul. Cicerone 8/H - Telefon: ni. Cicerone 30214 - Scalo Legnami 00716 Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510 Zastopnik FIAT IMPORT - EXPORT TRST, trg Oberdan 8 Telefon 35-430 Prodajamo nadomestne dele za avtomobile in tovornjake, električne stroje in tehnični material AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE A. POŽAR TRST - ULICA MORERI ST. 7 Tal. 28-373 Prevzemamo vsakovretne prevoze za tn in inozem-elvs. — Postrežba hitra. Cene ugodno l Izdelujemo VODNE TURBINE HIDROMEHANSKO OPREMO ČRPALKE DVIGALNE NAPRAVE REDUKTORJE STROJE ZA OPREMO rudnikov, metalurških podjetij in kemične industrije. ULITKE i/. sive, jeklene in manganske litine. PRE .VOZNA IN SPEDICIJSKA TVRDKA TITOVI ZAVODI Giorgio Vitturelli GORICA UL A Hitim, 17/A Telet. 5004/5404 TRST UL LAVAT0I0 2 Telelon, 24.001 ileliin fabrika kože ZEIMUAI nudi svojim potrueačimn proizvode: gov. juneči i tuleči boke črni i u boji, teleči velur črni i u boji, leleči nubuk beli i u knji, kenting urni i u buji Obaveštenja daje fabrika pmiiunu ili telafonebu na br. 37 1147 Kako se Francija bori proti alkoholizmu TuJa imena Francozi porabijo dvakrat več za pijačo kakor za vzgojo otrok Vsem je znano, da sodi Francija med največje proizvajalce in izvoznike vina, posebno finih vin in »šampanjca«. Manj znano je, da so Francozi tudi prav dobri potrošniki vina in da je potrošnja vina v Franciji tolikšna, da vzbuja tudi v zdravniških krogih velike skrbi. Alkoholizem je povsem navaden pojav. Vino, pivo in alkoholne pijače podajajo otrokom že v prvih letih življenja, da celo dojenčkom, kot se vidi iz poročil zdravnikov pred zdravniško akademijo. Ni torej čudno, ako v Franciji duševne bolezni po drugi svetovni vojni nenehoma naraščajo. L. 1945 je tam bilo 59.504 duševno bolnih; to število se je povzpelo na 105.036 v letu 1955. Kljub ponovnim svarilom in zahtevam francoskih zdravnikov ni bilo do slej storjeno ničesar takega, kar bi dejansko moglo omiliti ta položaj in omejiti potrošnjo vina in alkoholnih pijač ter zajeziti napredovanje alkoholizma. Odrasli Francoz popije povprečno 35 litrov čistega alkohola letno, Anglež pa, ki ga po krivici imamo za dobrega pivca, komaj 6 litrov, Nemec 5,5 litra, Šved 4,5 litra, Danec 8,5 litra, Norvežan 3 litre, Holandec pa samo 2 litra in pol. Francoska poraba vina dosega strahotne številke: 63,200.000 hektolitrov vina v letu 1955, kar s pijačami za tek (aperitivi) in z drugimi alkoholnimi pijačami predstavlja 9.400.00 hektolitrov čistega alkohola, ki so ga založili (Francozi omenjenega leta. To pomeni, da so 1. 1955 Francozi izdali za vino in pijače 1. 100 milijard frankov. To je dvakrat toliko, kolikor porabijo letno za najemnine! Kmetijstvo, industrija in trgovina imata seveda od tega dobiček. V Franciji je 400.000 točilnih alkoholnih pijač, toda samo 52.000 pekarn. Industrija alkohola zaposluje 500.000 delavcev. Vsaki osmi Francoz živi od alkohola; morda je bolje reči, da trpi od alkohola, kajti še nikoli ni alkohol povzročal toliko smrtnih primerov. Od treh Francozov, ki umrejo med 35. in 50. letom, alkohol ubije enega. V zadnjih štirih letih razsaja nadloga alkoholizma huje kot jetika: 1. 1955 je v Franciji umrlo od akutnega alkoholizma 17,400 oseb, od jetike pa samo 13.300. Umrljivost vsled alkoholizma je rasla kot sledi: 3.300 umrlih 1. 1946, 11.000 v letu 1951 in 15,300 leta 1953, leta 1955 pa že 17.400. V te številke niso všteti oni brezštevilni primeri smrti zaradi možganskega krvotoka, bolezni srca in jeter, ki jim je izvor in vzrok prav v čezmernem zauživa-nju alkohola. Zdravljenje vseh posledic alkoholizma stane francosko državo 215 milijard frankov letno. Dodajmo še 500 milijard, ki jih država daje kot pod- poro vinogradništvu, ter upoštevajmo okoli 6 milijonov delovnih dni, ki jih Francija letno izgubi zaradi alkohola, in videli bomo, da je alkoholizem postal za Francijo prava egiptovska nadloga. Zato nam bo tudi povsem ra--zumljivo, da je francoska zdravniška akademija določila količine vina, ki jih sme vsak odrasli Francoz popiti dnevno, ne da bi njegovo zdravje trpelo: 0,950 litra (okoli liter) za težkega delavca, 0,750 litra (tričetrt litra) za delavca, 0,500 (pol) litra za uradnika, za ženske pa eno tretjino manj. V zadnjih letih se vsak alkoholik lahko zdravi. V ta namen so francoske bolnice posebno opremljene in usposobljene. Ugotovljeno je namreč, da alkoholizem ni navadna slabost, temveč prava pravcata bolezen, ki jo je treba zdraviti s primernimi sredstvi. Glavni pomoček je tu disulfiram, znan tudi pod imenoma esperal ali T.T.D. Bolnik, ki ga zdravijo z disulfi-ramom, občuti celo vrsto bolečin, v vratu, glavi, po obrazu, utripanje predvsem pa gnus do pijače, ki ga postopoma privede do tega, da se je popolnoma odvadi. po nase Zdravljenje je dalo doslej prav dobre uspehe. V departmanu Seine je 1. 1955 delovalo 13 posvetovalnih uradov za alkoholike, ki so zdravili 1500 bolnikov. Od teh je polovica prišla na zdravljenje prostovoljno, 25% jih je ozdravelo, v bolnici za duševne bolezni »Vinatier« je od 594 sprejetih pivcev ozdravelo 239 (okoli 40%). Od 1. 1955 dalje vsak departman ima vsaj en antialkoholični dispenzarij. V departmanu Seine je 1. 1956 ozdravelo 7000 alkoholikov. Spričo velikega števila bolnikov je celotna antialkoholna zdravstvena služba nezadostna. Država kot občinstvo vodita še dalje borbo proti nadlogi, ki jo v Franciji po pravici imenujejo »nevarnost št. 1«. KOLIKO POTROŠIJO AMERICAN! ZA REKLAMO Revija »Adversiting Age« poroča, da so ameriška podjetja v lanskem letu potrošila za reklamo okoli 10 milijard dolarjev (okoli 6.250 milijard lir). Ta vsota je presegla vse stroške, ki so jih imeli Američani za reklamo kdajkoli prej. Od te skupne vsote, porabljene za reklamo, odpade samo na 100 močnih družb ena petina. Največ je v letu 1956 izdala za reklamo družba »General Motors«, čeprav je v svojem proračunu za leto 1956 skrčila postavko stroškov za reklamo v primerjavi z letom 1955. Ta družba je porabila lansko leto v ta namen 162,499.248 dolarjev (v letu 1955: 170,381.860 dolarjev). Sto najvažnejših ameriških družb je potrošilo za reklamo skupno 2 milijardi 79,623.400 dolarjev proti 1 milijardi 850,233.170 dolarjev v letu 1955. SpediUfako- pbdieift ttv it- \A- Kako izgovarjamo nekatera španska imena, smo že omenili. Naglasna pravila so v španščini kaj preprosta: Besedo, ki se končuje na samoglasnik, na »n« ali na »s«, poudarjamo na predzadnjem zlogu; besedo, ki se končuje na kateri koli drugi soglasnik, pa na zadnjem zlogu. Poudarek, ki se ne sklada s tem osnovnim pravilom, označujejo Španci vselej obvezno z ostrivcem na poudarjenem samoglasniku ali dif-tongu, »J«, kakor tudi »g« pred »e« in »i«, beremo v španščini za »h«; nekdaj so za »h« pisali tudi »x«. Zloge, ki se v izgovoru glasijo »ge« in »gi«, pišejo »gue« in »gui«. Naš Miha je po špansko »mi-ge’1«, kar pišejo Miguel. Za Mehiko so pisali svojčas Mexico, danes pa pišejo splošno Mejico. »Ch« je »č«; drugje se pisani »h« ne izgovarja. Dvojni »11« beremo »Ij«; za naš »nj« pišejo Španci »n« s cirkum-fleksom; »qu« se glasi samo »k«; »s« velja tudi med samoglasniki za »s«, in ne za »z«. Kogar zanima, naj ve, da imata »b« in »v« v španščini brez izjeme isti glasovni pomen; beremo ju v določeni poziciji za »b«, drugače pa za dvoustnič-ni »w«; v splošnem pa ne bomo hudo grešili, če bomo brali pisani »b« za »b«, pisani »v« pa za »w« ali »v«. Španski »z«, kakor tudi »c« pred »e« in »i«, se izgovarja pravilno kakor angleški »th« v besedi »thing«, v ameriškem španskem pogovornem jeziku pa po večini kot »s«; da ne bomo stvari zapletali, bomo ta glas označevali v naši transkripciji kot »s«. Tako bomo torej pravilno izgovarjali (izreka, kolikor ne gre samo za poudarek, je navedena v oklepaju): Zemljepisna imena: Tajo (taTio), Gua-dalquivir (guadalkiwi’r), Sevilla (sewi’-Ija), Valladoiid (waljadoli’d), Malaga, Jerez (here’s), Granada, Cordoba (ko’r-dowa), Caracas, La Paz (lapa's), Montevideo, Valparaiso, Honduras, Quere-taro (kerelaro), Cadiz (ka’dis), Bogota, Galapagos, Popocatepetl. Osebna imena: Cortes, Juarez (hua’-res), Boltvar, Garcia, Martinez, Jime-nez (hime’nes), Gomez, Perez/Fernan-dez, Murillo (muriljo), Velazquez (vve-la’skes), Sorolla (sorolja), Galdds, Valdes, Leon, Baroja (baroTia), Biasco Ibanez (blaško iwa’njes). De Falla (de-falja), Padilia (padilja), Pablo Casals (pavvlo kasals). Portugalsko pravorečje je težje od španskega; vendar bo za naše namene zadostovalo nekaj kratkih navodil, da ne bo prišlo do prehudih napak v izrekanju znanih imen portugalskega izvora. »C« pred »e« in »i« izgovarjamo »s«, »g« pred »e« in »i« pa kakor »ž« (vse torej tako kakor v francoščini). Tudi »que« in »qui« velja za naš »ke« in »ki«. »X« in »ch« beremo »š«, prav tako tudi »s« na koncu besede. »Z« beremo »s«, »nh« je naš »nj«, »Ih« pa naš »Ij«. »C« s sediljo beremo kot dvojni »ss« V diftongih (ao, ae, oe) srečujemo včasih cirkumfleks na prvem samoglasniku; to označuje nazalnost diftonga, ki ga beremo potem za »aung« »ajng, »ojng«. Nazalnost označuje tudi »m« na koncu besede. Pravilno bomo torej izgovarjali: Min-ho (minjo), Filho (filjo), Caixa (kajša), Rio de Janeiro (rio de žanejro), Sao Paulo (saung paulo), Recife (resiTe), Belem (bele’ng), Camoes (kamo’jngš), Magalhaes (magalja'jngš). dr. d. s. Zaostritev vinsKe Krize v Italiji Nemiri v Južni Italiji V nekaterih predelih v Južni Italiji bo letos slaba vinslka letina. Kmetje zahtevajo zaradi tega izredne ukrepe vjlaide, predvsem znižanje davkov. V mesltecih Salento, Veglie in Camiano je prišlo do demonstracij kmetov. V posameznih občinah se je demonstracij udeležilo tpo K)0o kmetov, ki so hoteli vdreti v občinjslklo hišo ali v davčni urad. Miiniister za kmetijstvo in gozdove je zahteval od ministrstva financ naj podaljša rok za destilacijo vina, po ugodnih davčnih pogojih, ki je zapadel 31. avgusta, do konca oktobra. ŽRTVE VINSKE KRIZE V vasi san Donaci so neredi, ki jih je povzročila vinska kriza, zavzeli ostrejši obseg, v ponedeljek, ko se je zvedelo, da je ministrski svet odločil, da ostane davek na grozdje in vino še dalje v veljavi, se je v omenjeni vasi zbralo kakih 300 vinogradnikov, ki so razdejali telefonske zveze, postavili cestne barikade in napadli policijske organe s kamenjem. Potem ko je bilo nekoliko varnostnih organov ranjenih, je policija uporabila strelno orožje. Trije kmeti so bili ubiti, nek drugi kmet in neka žena pa ranjena. kupovati vino po ugodnejših cenah. Zveza italijanskih kmečkih zadrug se je lotila odkupovanja starih zalog vina pri šibkejših kmetih. Ti niso imeli niti posode, da bi lahko spravili letošnjo trgatev, ker so v njej hranili staro vino. Nastop kmečkih zadrug je zagrozili, da bodo organizirali bojkot plačevanja davkov in da bodo sam' pričeli stavkati, ako jim osrednja vlada ne bo ugodila. Na njihovo stran se je postavila tudi krščansko-demo-kratska stranka v Tarantu. ZAKAJ SE JE ZAOSTRILA VINSKA KRIZA fč Ue-fra la&fazmznitL A> BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalijo TRST - UL. T ORREBIANOA 21/11 TELEFON 31-315 PROIZVODNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE V ITALIJI NARASTLA V prvem polletju tega leta se je proizvodnja električne energije v Italiji povečala za 6,30% v primerjavi z istim časom lani in je dosegla 20 milijard 454 milijonov kWh (leta 1956 19 milijard 232,1 milijona kWh). Hidroelektrarne so proizvedle namreč 15 milijard 361,6 milijona kWh (proti 14 milijardam 704,2 milijona v letu 1956); termoelektrična proizvodnja pa je znašala 5 milijard 92,3 milijona kWh (4 milijarde 522,8 milijona kWh v istem polletju 1956). Nekoliko velikih podjetij v Italiji je že uvedlo 45-urni delovni teden. Isto se je zgodilo tudi v Zapadni Nemčiji v številnih panogah, medtem ko se 45-urni delovni teden uvaja še dalje tudi v druge panoge industrije in gospodarstva. Nikjer pa še niso upoštevali dela gospodinj in hišnih pomočnic, tj. 20% prebivalstva. Na gospodinjski razstavi v Hannovru so objavili prve podatke poizvedovanja o ženskem delu v gospodinjstvih. Preiskavo so izvedli z znanstveno natančnostjo; številke, ki slede, so vznemirljive. Gospodinja ali hišna pomočnica, ki oskrbuje gospodinjstvo 4 oseb, dela mesečno povprečno 320 delovnih ur: za pripravljanje jedil 61 ur, pri pranju in spravljanju posode 21 ur, čiščenju stanovanja 41 ur, pranju perila 15 ur in pol, na nakupovanju skoraj 24 ur itd. Preiskava je ugotovila, da je povsem možno racionalizirati delo v gospodinjstvu in ženo osvoboditi nepotrebnega dela, ako se nepotrebno delo izloči in ako se stanovanja grade tako, da ustrezajo potrebam sodobnega gospodinjstva. Tako n. pr. porabi pomočnica samo za donašanje jedil na mizo in odnašanje z mize nad 30 minut dnevno. Ko bi rabila za to primeren voziček (kot za čaj), bi prihranila vsaj 25 minut. Isto se godi pri pranju posode. Tudi tu se da prihraniti precej minut, ko bi žene prešle na to, da ne pustp osušiti ostankov jedil, temveč takoj dajo krožnike in posodo močiti. Gre sicer za minute, toda mnogo minut da cele ure. Glavni pogoj sa skrajšanje delovnega časa Va je slejkoprej racionalno zgrajeno stanovanje, v katerem je vse pri roki, kjer ni treba tekati kilometre in kilometre vsakega dne; saj gre hišna pomočnica povprečno 140 krat mesečno gor in dol po stopnicah, v sodobnem stanovanju naj ne bo potrebno se vzpenjati v drugo, tretje ali četrto nadstropje, kajti to ustreza že težkemu in prav težkemu delu. v kolikor gradimo tri ali večnadstropne hiše, naj bodo opremljene z dvigalom tudi za blago in bremena. Italijansko vinogradništvo preživlja zopet eno izmed periodičnih kriz. Kriza se je zaostrila zaradi prenizkih odkupnih cen grozdja in vina letošnje trgatve, ki ne zadoščajo za kritje pridelovalnih stroškov in preživljanje vinogradnikov. v nekaterih predelih, zlasti na jugu, kakor na Siciliji in v Apuliji, je vinska kriza letos najbolj občutna. Kakor omenjeno, je prišlo v nekaterih krajih tudi do nemirov. Vinogradniki so obupani, ker so stroški za obdelovanje trte narastli, hkrati pa so cene grozdja in vina padle. S krizo v vinogradništvu je prizadet velik del italijanskega kmetijstva. Saj živi od vinarstva kar 10 milijonov Italijanov. že lansko leto so začele cene kmetijskemu pridelku nazadovati ter so padle za 2%. Kmetijski gospodarstveniki trdijo, da so dosedanji ukrepi rimske vlade neenotni in da ne upoštevajo celotnega položaja italijanskega kmetijstva. dvignil odkupno ceno grozdja od 2500 na 3200-3.00 lir za 100 kg; tudi cena vina se je dvignila od 320-400 lir za »hektograd« (za vsako stopinjo pri 1 hektolitru). Splošno so sedanje cene vina mnogo nižje kakor drugih pridelkov, ako jih primerjamo s predvojnimi. Današnja cena vina je povprečno samo 35-krat višja kakor pred vojno, medtem ko je delovna sila 80-90 krat dražja kakor pred vojno. Zveza kmečkih zadrug je zahtevala, naj vlada podaljša rok za destilacijo vina v alkohol po ugodnih davčnih pogojih, ki je zapadel konec avgusta; vinskemu alkoholu naj se zajamči ugodna cena in omogoči njegov izvoz; vinogradnikom je treba omogočiti nabavo posojil po ugodnih pogojih ■ zniža naj se trošarina na vino in vsi • davki zaradi katerih trpi vinogradništvo ter odpravi trošarina na vino, ki ga uporabi proizvajalec za svojo družino. UKREPI RIMSKE VLADE Pretekli petek je rimska vlada sprejela naslednje ukrepe za olajšavo vinske krize. Rok za destilacijo vina, ne da bi bilo treba industrijcem plačati davkov, se podaljša do 31. decembra tega leta. Doslej so destilirali okoli 1 milijon hektolitrov vina. Industrij-ci bodo plačali samo 10% davka, ki je sicer določen za destilacijo, ako bodo plačali vino vsaj po 360 lir za »hektograd«. To velja za kraje, ki jih bosta določila ministra za finance in kmetijstvo. Vinogradniki, ki prodajajo vino neposredno potrošnikom ne bodo plačevali prometnega davka (IGE> pavšalno. Vse vino, ki je namenjeno za potrošnjo v družini vinogradnika, bo prosto trošarine. Vinogradnikom bodo podeljevali posojila po nizkih obrestih za skupno predelavo grozdja- LETOS MALO VINA V FRANCIJI 300 SICILSKIH ŽUPANOV GROZI Z BOJKOTOM Okoli 300 županov sicilskih občin je ustanovilo odbor za obrambo vina. Ta zahteva odpravo trošarine na vino ter razne druge olajšave, župani so Vremenske neprilike so letos močno škodile trtam v Franciji. Tako bo letos po prvih uradnih cenitvah vinski pridelek dosegel le okoli 38 milijonov hektolitrov, medtem ko je lansko leto znašal 61 milijonov hektolitrov. Povprečni pridelek vina je v zadnjih desetih letih znašal 59 milijonov hektolitrov. Posebno so bile prizadete pokrajine Cham-pagne in Loire. V teh pokrajinah ne bo pridelek presegel 15-30% običajne proizvodnje. RIM JE POPIL 15 MILIJONOV LITROV UMETNEGA VINA ZEMLJA IN NJENO BOGASTVO Letos se je vinska kriza pojavila z vso silo, ker je ostal dobršen del lanskega pridelka, ki je bil zelo obilen, neprodan. Nenavadno velike stare zaloge so vplivale na trg in znižale cene novega pridelka. Toda vinograd ništvo ima še mnogo večjo škodo iz drugih razlogov. Izdelovanje umetnih vin, pravzaprav pokvarjenih vin, se čedalje bolj širi. Ta vina izpodrivajo pristno vino. Rimski listi poročajo, da so samo v Rimu lansko leto popili 15 milijonov litrov umetnega in ponarejenega vina. Po italijanskih cestah prevažajo v avtomobilskih cisternah ogromne količine ponarejenega vina. Glasilo demokrščanske stranke »11 Po-polo« obsoja popustljivost oblastev proti takemu početju in se vprašuje, zakaj se izdelovalci ponarejenega vina ne postavijo pred sodišče. V Man-duriji niso varnostni organi, ki so zalotili takšno avtomobilsko cisterno, polno ponarejenega vina, nastopili proti lastniku takšnega vina. Listi poročajo, da vstajajo prave tovarne v vinskih krajih za ponarejevanje vina. V enem samem mestecu so odkrili kar tri takšne ponarejevalnice. Vse to vpliva neugodno na pristno vinarstvo, čeprav je letošnji predelek grozdja za okoli 20% manjši kakor lanski, so pričeli odkupovati grozdje po izredno nizki ceni, to je po 2500-2800 lir za 100 kg. Prav ta okolnost je razburila vinogradnike. Posegle so vmes kmečke zadruge, da bi preprečile takšno izkoriščanje ter pričele od- Od oljke do drugih oljnic Italija in Španija sodita med največje proizvodnike olivnega olja na svetu; saj dasta vsaka približno po polovici dve tretjini svetovne proizvodnje, ki je znašala n. pr. leta 1939 okrogel milijon, leta 1951 pa celo 1,4 milijona ton. Na tretjem mestu je Grčija, na četrtem Portugalska. Italija olivno olje tudi izvaža; predlanskim ga je izvozila blizu 9.000 ton v vrednosti 4 milijard, lani pa nad 7.000 ton v vrednosti 4V2 milijarde lir. Kljub temu pa to njeno bogastvo na oljkah in drugih oljnih semenih še zdaleč ne krije potreb njenega prebivalstva in njene industrijske potrošnje. Tako je leta 1955 uvozila samega olivnega olja za prehrano 14.400 ton v vrednosti 4,8 leta 1958 pa celo nad 27.000 ton v vrednosti 14 milijard lir. Toda to še ni dovolj: uvozila je namreč leta 1955 tudi 145.000, preteklo leto pa 234.000 ton oljnih sadežev in semen v vrednosti 14 oziroma 26 milijard lir. V podobnem ali slabšem položaju so tudi druge evropske države. Domače, evropske oljnice so poleg oljk tudi sončnice, oljna repica, buče in še drugo semenje, eksotične pa kopra in sezam. Toda vsa njihova letina se ne more kosati s proizvodnjo, ki jo daje kultura množičnih oljnih semen, ki so bombaž, soja in arašis. Industrija olja iz bombaževega semena se je razvila posebno v ZDA. Domovina soje je na Kitajskem, Njeno kulturo so kitajski kolonisti zanesli v Mandžurijo, potem pa se je razširila na Korejo in Japonsko, v Indonezijo in ZDA; dandanes jo sadijo tudi v Južni Ameriki in celo v Evropi. Soji prijajo tla, kjer uspeva bombaž ali koruza. Leta 1939 je svetovna letina sojinega zrnja dosegla okrog l3 milijonov ton; od tega je dala sama Kitajska 5.650, Mandžurija blizu 4.100, Japonska s Korejo vred 850, Indonezija pa 290 tisoč ton. V ZDA je s sojo posejanih okrog 4 milijone hektarov zemlje, povprečna letina pa vrže tam kaka 2V2 milijona ton. Arašis, ki je pri Angležih in Nemcih poznan kot »zemeljski orešek« (groundnut, Erdnuss), pri nas in drugod pa tudi kot ameriški lešnik ali pistacija, je doma iz Afrike in Azije. Od svetovne proizvodnje, ki je leta 1943 vrgla brez Kitajske okrog 7.000.000 ton, je odpadla dobra polovica na Indijo, blizu 800.000 ton na ZDA, kjer so to oljnico tudi zasadili, okrog 770.000 ton na Francosko Zahodno Afriko (Senegal), 280.000 ton na Indonezijo, 250 tisoč ton pa na Nigerijo. Oljna semena uporabljajo za izdelovanje. jedilnega olja, margarine in za razne druge prehranjevalne in krmilne namene, pa tudi v proizvodnji plastičnih mas, mila, barv in lakov, kozmetičnih sredstev in drugih artiklov. NEVARNOST ATOMSKE DOBE Človek bo hiral tudi 25 let Glede nevarnosti, ki nam preti od atomskih eksplozij, je ameriška akademija znanosti izdala pomirljivo uradno izjavo. To je vzel za podlago tudi predsednik Eisenhower, ko je izrazil svoje prepričanje, da je nevarnost, ki za človeški rod izvira od atomskih eksplozij, bolj navidezna kot dejanska. Akademija je nekakšna poluradna ustnaova in jo sestavljajo najuglednejši znanstveniki ZDA. V svoji izjavi, je akademija zatrdila, »da je biološka škoda, izvirajoča iz mirno- ŽULEZARNA lESENKJE rj Izradjuje za potrebe masinogradnje: VALJANI ČELIK — VUČENI ČELIK — L1M (DEBELI, SREDNJI, TANKI) — HLADNO VALJANE TRAKE — VUČENU ŽIGU — ZAVARENE CIJEVI — ELEKTRODE — POLUPROIZVODE ZA DALJNU PRERADU. U SVIM VRSTAMA: ! GRAD JE VINSKE I KONSTRUKCIONE NELEGIRANE I LEGIRANE VRSTE ČELIKA PO DIN NORMAMA ZA OPČU MAŠINOGRADNJU — UGLJENIČNI I LEGIRANI ALATNI ČELIK ZA IZRADU RUČNOG I MAŠINSKOG ALATA ZA OBRADU METALA, DRVA I DRUGOG MATERIJALA — SPECIJALNE VRSTE ČELIKA ZA NAROČITE SVRHE. Detaljne piodatke o vrstama, osobinama pojedinih vrsta Čelika, načinu termič-ke ohrade, dimenzijama, toleranci jam a i načinu isporuke pruža Vam Katalog proizvoda Železarne Jesenice dobne delavnosti (tu so vključeni tu di poskusi z atomskimi in vodikovimi bombami), bila v svojem bistvu neznatna«. Najbolj znan nasprotnik atomskih bombnih poskusov je med ameriškimi učenjaki Dr. Linus Pauling, imetnik Nobelove nagrade za kemijo. Znan je predvsem po svoji neustrašenosti. Pred nekaj leti mu niso hoteli dati potnega lista, ker je bil v zvezi z organizacijami. ki jih je ameriška vlada imela kot prevratniške. Pauling je izjavil, da je širom sveta 10.000 oseb že umrlo ali še umira zaradi levkemije, (krvne bolezni), ki so jo povzročile atomske ali vodikove bombe. Dalje trdi Pauling, da bo vsak človeški rod imel dodatno še 200.000 otrok z raznimi hibami, ako se bodo atomski poskusi nadaljevali v sedanjem tempu. Paulingu se je pridružilo okoli 2000 ameriških znanstvenikov in podpisalo spomenico, s katero je zahteval Pauling, da se preneha s poskusi z vodikovo bombo. Videli smo, da mnogo učenjakov trdi eno, mnogo drugih pa nasprotno. Ni čudnega torej, če je svet popolnoma zmeden glede te zadeve. V tej zmedi je ameriški kongres odredil preiskavo, ki sicer ni rešila vprašanja, ali je nevarnost pred radioaktivnimi padavinami kot posledice atomskih poskusov res tolikšna, kot jo opisuje del učenjakov, a je vendarle vnesla nekoliko reda v to zmedo in privedla do treh nadvse važnih zaključkov. Ti so: 1. Razprava med zagovorniki komisije za atomsko energijo in njihovimi nasprotniki je postala javna, medtem ko sta doslej oba tabora vodila neko vrsto gverile. 2. Pristaši obeh mnenj so v svojih izjavah in dokazovanjih obelodanili celo vrsto specifičnih dejstev, ki so bila doslej neznana ali pa napačno ra-zumevana. Tako je n. pr. Merril Ei-senbud, član komisije za atomsko energijo, predložil podatke o količini stroncija 90, ki je doslej padel na zemljo (okoli 1 megacurie). Po njegovem je na ozemlje ZDA (Združenih ameriških držav) padlo več stroncija 90 kot kamorkoli na svetu, vštev-ši celo Japonsko, kjer so padavine radioaktivnih snovi bile znatno nižje-Nek drugi znanstvenik, Dr. Lewis, je pobil nekatere prejšnje trditve komisije za atomsko energijo in dokazal, da je med radijskim izžarevanjem in levkemijo (bolezen, ki povzroča nesorazmerno pomnožitev belih krvnih telesc na škodo 'rdečih, pri istočasnem otekanju vranice odnos, ki se da natančno izmeriti, ter napovedal porast levkemije širom sveta za 5 do 10%, ako bi količina stroncija 90 v ljudeh dosegla mejo, ki jo je komisija za atomsko energijo označila kot »neškodljivo«. 3. Tretji značajni uspeh preiskave je v tem, da sta se nasprotna tabora vendarle zedinila glede meje, preko katere postajajo padavine- radioaktivnih snovi človeštvu nevarne. Ta meja znaša 10 megaton letno. Toda samo ZDA so v zadnjih 5 letih preizkusile toliko atomskih bomb, da je njihova povprečna eksplozivna moč znašala nad 10 megaton letno. Preiskava pa je zanemarila dejstvo, ki ga celo marsikateri znanstvenik ni mogel dojeti: bistvo razprave ni zadevalo vprašanje, ali obstaja nevarnost od radioaktivnih padavin, tem več potrebe praktičnih ukrepov, ki naj bi to nevarnost skrčili na najmanjšo možno mero. Zagovorniki nadaljevanja atomskih poskusov trde, da mora Za-pad izpopolniti svoje zaloge atomskega orožja vse dotlej, dokler se ne doseže mednarodni sporazum glede nad-zorništva nad tem orožjem, v nasorot-nem primeru — tako zaključujejo prejšnjo svojo trditev — utegne postati pretnja, da Rusi nadvladajo svet bolj'nevarna kot nevarnost zaradi radioaktivnih padavin. Pri tem pa je tudi vprašanje kontrole nad proizvodnjo in uporabo jedrske energije zelo težavno, v zadnjih časih so razvili celo vrsto novih tipov manjših in malih bomb. Za Rusijo bi bila igrača imet? na svojem prostranem ozemlju tajno zalogo tekih bomb, ako ne pride do sporazuma, ki bo predvideval nadzorstvo, ki se bo raztezalo na ves svet »CISTA« BOMBA IN RADIOAKTIVNE PADAVINE Nedavno so trije ameriški učenjaki, med katerem! je tudi slavni Edward Teller, sporočili, da so odkrili načelo za izdelovanje atomskih bomb, s katerim se da izločiti 90 do 100% padavin radioaktivnih snovi. Za dosego te takoimenovane »čiste« bombe pa bodo potrebni še novi poskusi in še mnogo časa. Kolikor je doslej znano, mora imeti vodikova bomba atomsko bombo, manjšega obsega, ki deluje kot »petelin« pri puški, oziroma kot »vžigalnik« pri granati in sproži vodikovo bombo. Zanimivo je, da je prav to sproženje, tj. razkroj atomske bombe proizvajalec stroncija 90. Skupno s prahom, ki ga eksplozija vsrka in na pravi radioaktivnega, se stroncij 90 in drugi proizvodi atomske bombe spro-ste delno v atmosfero, delno pa tudi v troposfero in celo v stratosfero. Padanje teh snovi proti zemlji je zelo počasno; dognali'so namreč, da ostanejo nekateri delci v zgornji atmosferi včasih tudi več kot sedem let. Na zemljo jih prinese navadno dež. Razlika med fisijo (razbijanjem) in fuzijo pride do izraza tudi pri atomski energiji, ki jo uporabljajo pri atomskih centralah. Reaktorji teh elektrarn uporabljajo rajši fisijo kot fuzijo in s tem proizvajajo radioaktivne ostanke. Lansko leto je bilo v poročilu angleškega odbora za zdravniška raziskovanja, ki ga je med drugimi podpisal tudi sir John Coekcroft, šef angleškega atomskega programa, tudi sledeče svarilo: »Nevarnosti za zdravje so kakovostno ene in iste če prihajajo od jedrskega orožja, ali pa od uporabe jonizirajočega izžarevanja v mirnodobne namene. Razlika je edinole v stopnji in intenzivnosti.« Cas vseobčne, široke uporabe atomske energije v miroljubne namene je bližji, kot misli večina ljudi. Belgija n 2ve2 Llr‘je S ^stu — C *S,rc >1 ^ta, l(> se SžE tar Goli . razi 'siih et s Hsta Trsl V v ^Ti Or \ j > S] je kupila pri Westinghouse Electric Corp. malo atomsko elektrarno 10.000 Kw; razne druge ameriške družbe (General Electric, North American Avia-ton, Alco, Babcock & Wilson) ponujajo atomske reaktorje. Razen podmornic grade tudi že trgovske ladje na atomski pogon. Prav tako so nekatere družbe že na delu okoli atomskih letal. Elektrarne, ki bodo izkoriščale jedrsko energijo, utegnejo biti zgrajene prej na področjih, ki uvažajo premog in nafto, kot pa v ZDA, kjer imajo začasno dovolj premoga, tekočega goriva in naravnih plinov. Sirjenje uporabe jedrske energije v vojaške in mirnodobne namene samo še veča važnost spora o radioaktivnih padavinah, ki točasno pretresa svet. Zaradi tega ne bo škodilo, ako tu navedemo, kar mora vsakdo vedeti o radijskem izžarevanju, o njegovih učinkih in o načinu postopka z njim. «38 ! '530 : >9$i; 1952; 1953 : 1954 1 •955 : 1936 ; (Po to n ‘fžaši ^in SMRTONOSNA OBOLENJA ZARADI ŽARKOV Doslej so ugotovili nad 1000 radioaktivnih izotopov. Nekateri so milijenkrat (pa tudi več) bolj smrtonosni kot kateri koli drugi znani strup-Njihovih izžarevanj ne moremo zaznavati z nobenim čutilom; ne vidimo jih, ne slišimo, ne čutimo, ne okusimo in ne vohamo. Toda vse to nas ne sme prestrašiti: te tvarine izžarevajo vse skupaj samo tri vrste žarkov, medtem ko proizvaja fisija (razbijanje) atomskega jedra še četrto vrsto. To so: žarki alta, žarki beta, žarki gama in nevtroni. žarki alfa so zelo kratki in je zaradi tega obramba pred njimi precej lahka. Par gumijastih rokavic daje dovolj no zaščito proti njim, v kolikor delci, ki jih izžarevajo, ne lete ali ne vise v zraku. Vse, kar ni porozno (luknjičasto) bo varno zadržalo (toda ne tudi nevtraliziralo) žarke alfa. Ti žarki so najbolj nevarni okostju; kajti največji del teh žarkov, ki jih je telo vsrkalo, se naseli v kosteh, kjer počasi — leta in leta — izžarevajo snov, ki povzroča rakasta oboljenja. Včasih traja 25 let, preden prav znatna količina vsrkanih žarkov alfa ubije človeka. Plutonij je tipičen izvor žarkov alfa. Domnevajo, da sprejme lahko človek vase kvečjemu pol mikrograma plutonija brez neposredna nevarnosti za življenje. Zastrupitev s plutonijem zdravijo z injekcijami edathamila, ki znatno pospešuje izločevanje plutonija. Na žalost je proti škodi, ki jo je izžarevanje že povzročilo, tudi to sredstvo brezuspešno. žarki beta so prav tako kratki (od par cm do i m v zrak). Izžarevajo jih snovi kot fosfor 32, ogljik 14 in že znani stroncij 90. Ako se izžarevanje žarkov beta močno osredotoči na majhnem delu kože, se tu kmalu pojavijo čudne, komaj zaznavne opekline, ki pa so zelo boleče in se težko celijo-Koža najprej pordeči, nato se na njej napravi mehur, ki se pretvori v rano in začenja izločati odmrlo tkivo. Ta bolezenski proces traja dva do tri mesece, nakar se začne celitev. Take opekline zdravijo na dva načina: 1. 5 plastično kirurgijo (ožgano kožo odrežejo in jo nadomeste z novo kožo, vzeto na drugem mestu) in 2. z encimi-ki pospešujejo uničenje obolelega tkiva, nakar šele nastopi celitev. (Se nadaljuje) t Tud fUi Se l>0tf6 talit "iim lf‘ko »e k love, tao, N ta j V ?foij s51a ter i talij V > ta 3 tu talij taožl kn "t Sl tat seči 1T