kulturno -politično glasilo * v X STAVBENO IN X POHIŠTVENO MIZARSTVO HERMAN KUSCHEJ PLIBERK — BLEIBURG KOSCHATSTR. 8 (sedaj v lastnih prostorih) Izvršuje vsa mizarska dela. Zeli vesele božične praznike in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem. Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XV./ŠTEVILKA 51/52 CELOVEC, DNE 19. DECEMBRA 1963 CENA 2.— ŠILINGA Božtč rii sumu lepa pesem. Ko zopet slišiš peti »Sveta noč, blažena noč!* se ob tej mehko božajoči melodiji zaziblješ v sladka čustva. To ni Božič. Božič ni romantika. Posebno razpoloženje te prevzame, ko ob svitu zvezd s svojci in prijatelji greš k polnočnici in ti pod nogami škriplje zmrznjeni sneg. Saj druge praznike sveto mašo dostikrat rad opustiš. Toda v sveti noči iti v cerkev, to je doživetje, ki se mu ne bi hotel odreči. Pa vendar to še ni Božič. Božič ni božično drevo, prepredeno z zlato nitjo, polno drobnih lučk in raznih obeskov. Božično drevo sploh ni krščanski simbol. Tudi jaslice še niso Božič. Tvoji otroci in sosedje jih občudujejo. In tebi se dobro zdi, da se ti je to delo tako posrečilo. Prava umetnina so vaše jaslice. Pa vendar tudi to še ni Božič. Najmanj pa je Božič v lepih darovih, ki jih prejmeš od svojih znancev, in v bogato obloženi mizi, h kateri se tvoja družina usede na božični dan. 8 Božič je velika skrivnost božje ljubezni. To pove že ime tega praznika. Božič — praznik malega Boga, Boga — otroka. Na Božič se spominjamo tistega velikega dogodka, ko je Beseda meso postala in je začela med nami prebivati. To je bilo že skoraj pred dva tisoč leti. Bog je prišel na zemljo. Cernu? Prišel je izgubljenega človeka iskat. V srcu, ki hrepeni po sreči, je človek čutil, da je ustvarjen za Boga. Rad bi se skozi zmote poganstva dokopal do njega. A poti k njemu ni več našel. Tedaj se je Bog človeka usmilil in ga je prišel sam iskat na zemljo. »Sin človekov je prišel iskat, kar je izgubljenega* (Lk 19, 10). Ali je tebe že našel? Ko bo tudi tebe kot izgubljeno ovco zopet vzel v svoje naročje, takrat bo tvoj Bo-Hč. čemu je Bog še prišel? * Prišel je člotieku pokazat pravo pot, da se ne bi več zgubil. Pokazal mu j0 je z besedo in zgledom. Učil je *n sam delal, kar je učil. Zahteval le, da ga ljudje poshišajo in mu sledijo. »Eden je vaš Učenik ... eden ie vaš vodnik, Kristus* (M,t 23, 8, 10). Ali ti poslušaš Kristusa? Ali hodiš za 11 jim? Z zgledom te uči že v jaslicah. Ali ni °včja staja, v kateri se je rodil, in slama, Tla kateri je ležal, največja obsodba našega materialističnega duha, našega nenasitnega hlepenja po udobnosti in užitkih? e čemu je Bog še prišel na svet? Prišel je, da bi človek postal deležen h°žjega življenja. »Jaz sem prišel, da bi lmeli življenje in ga imeli v izobilju* (Jan 10). Kristus nam božje življenje v naj-večji meri posreduje po zakramentih. Če Zakramentalnega življenja ne živiš, če za JCu j pomeni tekil Božič nisi opravil spovedi in Kristusa nisi prejel v svetem obhajilu, potem je za tebe zastonj prišel na svet. Čemu je Bog še prišel na svet? Prišel je, da bi človek tudi sam Boga iskal, ne Bog samo njega. Bog, nevidni Duh, si je privzel človeško telo, da bi človek mogel Boga s svojimi očmi gledati, s svojimi ušesi poslušati, s svojimi rokami otipati. Odkar je Beseda meso postala, človek ne more več trditi, da ni Boga, češ, saj ga še nihče nikoli ni videl. PD c;;. ., i c,--,- .. t Kristusovo rojstvo (Indijska umetnost) JEZUŠČEK IN RAZBOJNIK Ko sta sv. Jožef in Marija z malim Je-zuščkom pobegnila v Egipt, je poslal kralj Herod za njimi svoje vojake, da ga umore. Vojaki so begunce že skoraj došli in sv. Jožef in Marija sta klicala z milim glasom Boga na pomoč. V tistem kraju je imel hud razbojnik svoj brlog. Razbojnik je zaslišal kričanje in prišel gledat. Mali Jezušček se mu smili, da bi moral umreti tako mlad, lep in nedolžen. Brž pripelje iz brloga konje, enega zase, enega za sv. Jožefa in enega za Marijo in Jczuščka. Dobri konji odneso svete j)o-potnike vojakom izpred oči in jih rešijo. Razbojnik poljubi Jezuščka in ga vpraša dobrovoljno, kaj mu bo dal za plačilo. Jezušček izpregovori prvikrat in veli razbojniku: »To, kar bom sam imel.* Razbojnik se je vrnil v svoj brlog in je še mnogo let 7iapadal ljudi in grabil tuje blago. Potem pa so ga ujeli in križali. Visel je na Golgoti, na Kristusovi desni strani in Bog mil je podelil milost, da je spoznal svoje grehe in se zanje pokesal. Kristus pa mu je izpolnil svojo obljubo in mu dal to, kar je imel sam — svoj raj in večno življenje. »To vam bo znamenje: Našli boste Dete, v plenice povito in v jasli položeno* (Lk 2, 12). Božje Dete v jaslicah je znamenje, da je Bog ljubezen sama. »Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil* (Jan 3, 16). Božje Dete nam hoče odvzeti strah, da bi se Boga več ne bali, ampak se mu z zaupanjem bližali. »Razodela se je dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega Odrešenika* (Tit 3, 4), beremo v berilu druge božične maše. e Zato človek lahko najde Boga, če ga iskati hoče. Tudi meni in tebi je Dete v jaslicah znamenje. »Pojdimo v Betlehem!* so rekli pastirji. Pojdiva tudi midva z njimi v Betlehem, da vidiva čudo, ki se je tam zgodilo: Boga v jaslicah, ki je človek postal — zaradi nas! BOŽJI ANGEL Svetli angel hodi, hodi prav počasi od soseda, do soseda. Nosi zvezdice v posodi, da se vse svetli po vasi? Zdaj skoz okno k nam že gleda in prav zvonko nas pozdravi, v naši govorici pravi: »Bratje, bodite mi zdravi!* Še nas ljubeznivo vpraša: »Smem li tu pri vas vstopiti, z vami se pogovoriti?* »Ze so ti odprta vrata! Sprejmemo te kakor brata. Vendar ti, naš božji znanec, ti božični odposlanec, v naši hišici je borno, vedemo se vsi okorno luči ni in je hladno. Gost visoki, kaj je v roki tvoji tak’ svetlo? Ta svetloba že ogreva nas gorkč .. .!* »Luč prinašam vam iz raja!* — angel de; nato nas vpraša: »Kolika družina vaša? Sam preštel vas bom od kraja: Očka, mamka, stara mati, dedek, strina, dece pet. Vseh vas torej je deset! Da, deset vam src ogrejem, zvezdic vam deset odštejem. Naj gorijo vam vse dni v novem letu — v milosti!* Šel zdaj s svetlim je pogledom angel z zvezdami k sosedom ... Vzeli niso zvezd povsod —! Vsem tem temna bo pač pot —! Milka Hartman Kujmo sedanjost, da bo bodočnost naša Zaupniki Narodnega sveta so zborovali - Priprava občinskih volitev V četrtek, 12. decembra 1963, se je sestalo v prosvetni dvorani Mohorjevega doma v Celovcu nad 90 zaupnikov, ki so se udeležili kot naši krajevni zastopniki zborovanja Narodnega sveta koroških Slovencev, da jim poda vodstvo naše narodnoobrambne organizacije v odborovem imenu obračun dela v preteklem letu. Zaupniki so v celoti odobrili odborove ukrepe, hkrati pa skupno izdelali smernice za prihodnje četrtletje, ki bo v znamenju priprav in izvedbe občinskih volitev. Zborovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se je udeležila tudi vrsta gostov, med njimi predsednik Družbe sv. Mohorja, župnik Filip Millonig, predsednik Krščanske kulturne zveze, prof. dr. Pavle Za-blatnik, ravnatelj dijaških domov Mohorjeve družbe župnik Franc Brumnik, dolgoletni glavni urednik „Našega tednika - Kronike dipl. inž. Lambert Muri, tajnik Krščanske kulturne zveze Hanzej Gabriel ter predsednik Koroške dijaške zveze Matevž Grilc z vrsto odbornikov. Zborovanje je pričel s pozdravom gostov predsednik Narodnega sveta dr. Valentin Inzko. V svojih izvajanjih se je najprej dotaknil za Avstrijo glavnih političnih dogodkov preteklega leta, in sicer državnozborskih volitev ter volitev državnega predsednika in utemeljil naše zadržanje pri volitvah s svetovnonazornimi, gospodarskimi in političnimi argumenti. Potem je nadaljeval: „Dolžnost nas vseh je, da se zavzamemo za osebno in gospodarsko svobodo ter za uveljavitev krščanskih načel v javnem življenju. Gospodarsko blagostanje v naši državi, katerega smo sodeležni, je produkt neovirane osebne iniciative, ki je z demokratično urejenim političnim sistemom vsakemu posamezniku zagotovljena. V svesti si svoje tozadevne soodgovornosti za ohranitev političnih prilik v državi, ki so zagotovile v povojni dobi Avstriji tako uspešen napredek, smo oddali svojo glasovnico stranki, katera kot vodilna državna stranka zagovarja politični in gospodarski program, v avstrijskem merilu gledano, na podlagi načel svobodnega demokratičnega sveta.“ Nato je obdelal dr. Inzko vprašanje realizacije člena 7 državne pogodbe ter prešel na razgovore zunanjega ministra dr. Krei-skega s predstavniki koroških Slovencev. Ponovno je bilo pri teh razgovorih obširno nakazano naše vprašanje, ki pa čaka še slej ko prej na rešitev. »Vsekakor pa nikakor nočemo omalovaževati, kar je bilo v preteklih letih tozadevno doseženo," je dejal dr. Inzko, »ampak hočemo videti tudi v tem dokaz avstrijskih vladnih krogov za reševanja manjšinskega vprašanja na podlagi upoštevanja predlogov koroških Slovencev z namenom, da dosežemo na ta način urejene manjšinske prilike ter resnično sožitje obeh narodnosti v deželi. Po vprašanjih, ki zadevajo državne obla- sti, je prešel dr. Inzko na cerkveno območje ter v zvezi s tem na učni jezik pri verouku za šole dvojezičnega ozemlja. Zgovoren dokaz za našo pripravljenost do stvarne rešitve tega vprašanja je vloga slovenskih izobražencev, naslovljena na cerkveno oblast ter vrsta drugih korakov koroških Slovencev pri celovškem ordinariatu. Tudi podpisna akcija s 4500 podpisi sodi tu sem. Če je manjšina v celoti prepričana, da so njene pravice glede učnega jezika pri verouku okrnjene, potem bi moral biti ordinariat tudi iz dušnopastirskih vzrokov v resni skrbi za zaupanje manjšine do cerkvene oblasti. Tu bo treba novega začetka! Po predavanju, v okviru katerega je poročal dr. Inzko tudi o požrtvovalnem delu slovenskih akademikov na Dunaju, je sledila razgibana diskusija, ki je dokazala živo zanimanje navzočih za vsa vprašanja našega narodnega življenja. Vedno znova je bila poudarjena tudi potreba po molitvi glede veroučnih zadev. Ob koncu razgovora so zaupniki izrekli odboru Narodnega sveta zahvalo za njegovo delo, ki ga je vršil po navodilih zadnjega zbora tako vztrajno in vestno. Nato je tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev prof. dr. Reginald Vospernik obdelal spričo bližajočih se občinskih volitev na podlagi občinskega zakona podrobno vse, kar je potrebno za uspešen izid volitev, ki bodo na Koroškem 1. marca prihodnjega leta. Dr. Vospernik se je bavil z vprašanji v zvezi z aktivno in pasivno volilno pravico, z volilnim predlogom, volilnimi komisijami in pričami, nazivi predloženih list, posameznimi termini, podrobno pripravo volitev v vseh vaseh občine, in sicer od osebe do osebe ter poudaril važnost temeljite priprave volitev, saj gre končno za odločitve, ki nas v občinah direktno prizadenejo. »Tajništvo Narodnega sveta," je dejal dr. Vospernik, »bo izdelalo na podlagi navodil zborovanja pismeno vse, na kar bi se bilo treba pri našem delu v prihodnjih tednih ozirati." V diskusiji so poudarjali naši zaupniki potrebo po čim uspešnejši izvedbi volitev. Številna organizatorna vprašanja so bila predmet razgovora, kateri je pokazal velike izkušnje naših sedaj v občinskih odborih zastopanih mandatarjev. Ob koncu mogočnega zborovanja, ki ga je označil eden naših najodličnejših narodnih delavcev iz Podjune za najlepše in najbolj uspelo po letu 1945, je izrekel dr. Inzko zahvalo vsem zaupnikom za njih požrtvovalno delo ter prosil v imenu odbora vse, naj za izvedbo sklepov zborovalcev prispevajo vsak po svojih močeh. »Zavedajmo se," je dejal dr. Inzko, »da bomo Imeli le toliko narodnih pravic, kolikor si jih bomo znali priboriti s svojim delom!" Zaključil je: »Kujmo sedanjost, da naša bo bodočnost!" Uspešno delo na rožanskih cestah V okviru gradnje cest, sta bila preteklo soboto slavnostno predana prometu dva cestna odseka. Dopoldne so se zbrali na slavnosti pred gasilnim domom v Borovljah številni gostje in mnogo meščanov. Navzoči so bili med drugimi: okrajni glavar dr. Marko, dvorni svetnik dipl. ing. Walcher, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev profesor dr. Valentin Inzko, župan iz Borovnice z Občinskimi svetniki in drugi. Višji gradbeni svetnik dipl. ing. Erich Schleicher je pozdravil navzoče dn podal kratek pregled cestnih del. Z deli so pričeli oktobra 1961. Stara cesta skozi mesto je bila preozka, imela je preveč ovinkov in brez pločnikov. Nova cesta je široka 6 metrov. Uredili so tudi prostor za parkiranje avtov in veliko postajo za avtobuse. Skupni stroški znašajo 10 milij. šil. Od tega je prispevala zveza 6,6 milij. šil., dežela 2,5 milij. šil. in občina 900.000 šilingov. Zupan ravnatelj Thomas Sorgo se je zahvalil v imenu občine pristojnim krogom za gradnjo prevoza, ter za hitro in uspešno izvrševanje del. V svojem nagovoru je poudaril namestnik deželnega glavarja ing. Thomas Truppe, da je bila cesta preje končana, kot je bilo predvideno. Prvotno je bila v načrtu gradnja ceste, ki bi obšla Borovlje. Toda odločili smo se za sedanji načrt, kar je za Borovlje izredne važnosti radi prometa. Zahvalil se je gradbenim podjetjem za hitro in skrbno delo. V spomin na sobotni dogodek, je izročil namestnik deželnega glavarja županu Sorgu lopato, katero so prvič zasadili v zemljo. Popoldne istega dne pa je namestnik deželnega glavarja ing. Truppe uradno predal svojemu namenu 1,8 km dolgo cesto, ki obide Svetno ves. Tudi tu so se zbrali številni gostje na čelu z županom Juchom in občinskimi svčtniki. V svojem govoru je namestnik deželnega glavarja poudaril, da je dobila Svetna ves in Rož s tem obvozom hkrati tudi novo počivališče. Višji gradbeni svetnik dipl. ing. Erich Schleicher je podal tehnična pojasnila in je omenil pri tem, da so se pričela dela 6 metrov široke ceste in nasada s prostornim počivališčem v bližini kapelice junija preteklega leta. Skupni stroški so znašali 2,8 milij. šilingov. S prisrčnimi besedami se je zahvalil župan Juch za končano delo, nakar je namestnik deželnega glavarja ing. Truppe prerezal čez cesto viseči trak. Obe prometni predaji je polepšala boroveljska pihalna godba „Stahlklang“ pod dirigentovo taktirko Jožeta Nageleta. M a cSlcumiei iz (Haža, Podjune in ŠŽiLe! H i a i j m Vsem rojakom doma in po 'sirnem svetu blagoslovljen BOŽIČ in srečno NOVO LETO 19 64 8 I ES NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV Podelitev Nobelovih nagrad Nobelovo nagrado za mir za 1962. in 1963. leto so 10. decembra podelili ameriškemu znanstveniku Linusu Paulingu in mednarodni organizaciji Rdečega križa. Nagrade so izročili na tradicionalni slovesnosti na univerzi v Oslu. Hkrati je bila to tudi spominska slovesnost ob 67-letniei smrti švedskega znanstvenika Alfreda Nob61 a, ustanovitelja te znamenite ustanove. Ob izročitvi nagrade znanstveniku Paulingu je predsednik norveškega Nobelovega odbora Gunnar Jahn poudaril pomembne zasluge tega velikega borca za mir, ki je pogumno nastopal v mednarodni javnosti proti atomskim poskusom in se zavzemal za prepoved teh poskusov in za splošno razorožitev. Pripomnil je, da je Pauling s svojim osebnim in brezkompromisnim zavzemanjem prispeval k temu, da nastane „nova kvaliteta v odnosih med znanstveniki in človeštvom". Ko je Linus Pauling sprejel nagrado za mir, je poudaril, da ta nagrada ni priznanje samo njegovemu delu, ampak tudi priznanje delu mnogih drugih, ki se borijo za mir. Profesor Pauling je izrazil optimizem glede prihodnosti sveta, rekoč, da se je človeštvo začelo bližati svetovnemu miru in razorožitvi. Naglasil je, da so prišle velike svetovne države v položaj, ko lahko v hipu uničijo druga drugo. Vendar pa je on mnenja, da je »svet brez vojne na obzorju". Nagrado za mir, podeljeno mednarodnemu odboru Rdečega križa, sta v njegovem imenu sprejela švicarski profesor Leopold Boissier in Kanadčan John Mac Cloy. Ostali nagrajenci Na tradicionalni slovesnosti v Stockholmu je švedski kralj Gustav Adolf izročil Nobelove nagrade za znanost in literaturo letošnjim nagrajencem. Visoko znanstveno priznanje za raziskave na področju fizike so skupno prejeli ameriška znanstvenika madžarskega in poljskega rodu Eugen Wigner in Maria G6port-Meyer ter zaho-dnonemški fizik Hans Jensen. — Nobelovo nagrado za kemijo sta dobila zahodnonem-ški znanstvenik Karl Ziegler in italijanski znanstvenik Giulio Natta, za fiziologijo oziroma medicino pa avstralski znanstvenik John Eccles in britanska znanstvenika Alan Hodgkin in Andrey Huxley. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel grški pesnik Giorgios Serefis. Prof. Tiselius, predsednik švedskega Nobelovega odbora, je izrazil zadovoljstvo švedske akademije, da je delo sodobnega grškega pesnika lahko opozorilo svetovno kulturno javnost na u-metnost sodobne Grčije, ki izvira neposredno iz antične kulture. Zahodna Nemčija žaluje... ZA PREDSEDNIKOM HEUSSOM ... V četrtek, dne 12. decembra, je umrl v Stuttgartu bivši predsednik Nemške zvezne republike profesor Theodor HeuB v 80. letu starosti. Na vseh javnih poslopjih v Zahodni Nemčiji so izobesili zastave v znak žalosti na pol droga. številni državni poglavarji so poslali sedanjemu predsedniku Lubkeju in sinu umrlega prof. Heussa sožalne brzojavke, v katerih poudarjajo delovanje pokojnika kot predsednika. Prof. Heuss je bil namreč prvi predsednik Zvezne republike, ki je imel največ zaslug pri izdelavi nove zvezne ustave. Sožalni brzojavki sta poslala tudi avstrijski predsednik dr. Scharf in kancler dr. Gorbach. ... IN ZA OLLENHAUERJEM V soboto, 14. decembra, je umrl v Bonnu v 62. letu starosti vodja zapadnonemške socialnodemokratske stranke Erich Ollenhauer. B-olehal je za embolijo pljuč in je zadnja dva meseca preživel v bolnišnici. Pokojni predsednik socialnodemokratske istranike Zvezne republike Nemčije je delal v straniki že od leta 1916, ko se je kot mlad delavec vpisal v organizacijo nemške socialistične mladine. Leta 1921 je bil izvoljen za tajnika mladinske socialistične internacio- nale. Septembra letos pa je postal tudi predsednik socialistične internationale. Zadnja leta od sprejema tako imenovanega igodesberškega programa socialnodemokratske stranke je Ollenhauer poosebljal povezanost s tradicijo stranke in delal za kompromis med temi tradicijami in reformami-Okrepljeni vpliv reformatorjev je pripeljal socialnodemokratsko stranko na sedanjo linijo konstruktivne opozicije, to je do sodelovanja z vlado v temeljnih vprašanjih zunanje politike in kritike njenih notranje političnih potez. Katastrofa v Kaliforniji Baldwin Hillis, luksuzno predmestje Lo« Amglesa, se je tako rekoč potopilo v soboto 14. decembra, v vodi, ko je počil jez zbiralnika za pitno vodo. V 213 m širokem in 30 m visokem jezo zbiralnika za pitno vodo se je pojavila razpoka, nakar so pričeli takoj črpati vodo iz rezervoarja. Za to delo bi potrebovali 24 ur-Toda že po treh urah je počil jez v širini 1^ metrov. Oblasti so takoj opozorile prebivalce, naj takoj bežijo. Milijo#: ton vode je z bliskovito naglic0 preplavilo Baldvvin Hills. Blatni veletok je dosegel v trenutku širino 180 metrov. Na svoji poti so vodne mase porušile 20 luksuznih vil, 2000 stanovanjskih hiš pa je bil0 močno poškodovanih. Proces v Milanu proti Južnim Tirolcem V Milanu se je pred dnevi začel eden največjih procesov v kriminalni zgodovini Italije. Na zatožni klopi se je znašlo 68 Južnih Tirolcev, 6 Avstrijcev in 1 Nemec. Obtoženim očitajo, da so poleti in jeseni 1961 sodelovali pri razstreljevanju javnih objektov in električnih drogov, da so sodelovali pri večjem številu umorov, da so sodelovali v politični zaroti in da so ogrožali ozemeljsko nedotakljivost Italije. »Eksplozivni proces" se je pričel v ozračju napetega pričakovanja. Sodno poslopje so z ostrimi varnostnimi ukrepi spremenili v pravcato trdnjavo, kajti italijanske oblasti se bojijo serije novih atentatov. V italijanskih pravosodnih krogih menijo, da bo proces trajal nekaj tednov. Obtožence brani 37 advokatov, med katerimi sta tudi južnotirolski senator dr-Sand in znani italijanski pravnik prof. D0' MtaJa. V imenu branilcev je dr. Sand prvi dan razprave izrazil upanje, da se bo „ta proces zaključil z vsestransko pravično razsodbo in zlasti s človeškim razumevanjei*1 za to človeško žaloigro". Svojo izjavo je zaključil z besedami: »Z zaupanjem zremo v ta sodni dvor ih želimo, da bi milanski sodniki izrekli objektivno in nepristransko razsodbo, četudi z vseh strani prihaja v sodno dvorano p 1 i t d k a, upamo, da zato ne bo uhajala skozi akna dvorane pravica." „ v naslednjih letnikih »Vere in doma*, dokler se ni življenje mladih odločilo za lastno literarno glasilo »Mladje*. Pet številk je medtem izšlo. Flori Lipuš, ki je zbudil kot sotrudnik »Vere in doma* veliko pozornost s svojimi črticami, je postal njegov glavni urednik; drugi zvesti sodelavec našega mesečnika Valentin Polan-šek pa je pred kratkim izdal svojo prvo pesniško zbirko »Grape in sonce*. Ob samostojnem literarnem glasilu mladih ter razveseljivih pojavih načrtovanja lastnih pesniških zbirk in pripovednih del — marsikaj je tozadevno v pripravi — je »Vera in dom* kot družinski list tiho nadaljevala svoje poslanstvo, ki nikakor ni prenehalo. Saj more le iz zdravih družin rasti zdravo narodno delo. Zato velja slej ko prej vsa skrb duhovni poglobitvi na- Valentin Polanšek: Literarno zainteresiram ikoroški Slovenec je imel v zadnjih tednih vzrok za veselje db izidu okusno opremljene zbirke PolanSkovih pesmi »Grape in sonce. Valentin Polanšek, ki je šolslki upravitelj na Gbirskem, stopa prvič s celo zbirko pesmi pred slovensko javnost, im e dre jn ko se je prej že poskusil v prozi. Janko Messner, ki je knjigi dal na pot spremne 'besede, poudarja, da je rasla pesniška beseda pri Polanšku pretežno niz težkih življenjskih prilik ter iz socialne bede. V uvodnih stihih »Kdo sem* se nam pesnik predstavi: »Iz zamolčenih pričakovanj sem bil spočet: Dninarska dekle — moja mati — je zaupala kmečkemu sinu — mojemu očetu.* In ta pesnik išče izhoda dz samote, ga najde v pesmi. Priče osebne izpovedi so pesmi prve skupine, kljub temu pa so po vsebini in po obliki zelo heterogene. So tu verzi, ki dclbivajo moč iz preprostega podajanja čustev, kakor n. pr. čudovita »Najina pomlad«. Pesniku se pozna, da je zelo povezan z naravo, ker se vsepovsod priroda harmonično prilagodi človeškemu stremljenju in obratno. »Piščal bi postal pastirja z Obirja«: ljubezen se vzbuja in razcveti v naravi. Poleg teh bolj preprostih verzov pa najdemo liriko z izrazito težko in včasih celo preobloženo metaforiko. V pesmi »Pri tebi« pravi: »Priplula si z jadri šepetanja v pramene teh žejnih pogledov, Iz življenja študentov na Dunaju Konec preteklega tedna je bil v življenju ®ažih dunajskih študentov razgiban. V če-htdk, dne 5. decembra 1963, je obiskal ‘Klub slovenskih študentov na Dunaju pred-Bedmiik Narodnega sveta koroških Slovencev ^r- Valentin Inzko, ki se je pripeljal na £b®iaj na skupne razgovore z zunanjim ministrom. V kikibskcm krogu je govoril o pripravah na dunajske razgovore in o njih Pomenu za nadaljnji razvoj koroškega vpra- šanja. Obdelal je tudi zadnje dogodke na Koroškem v zvezi s prizadevanjem koroških Slovencev do pravične ureditve učnega jezika pri Verouku. Nato se je razvila živahna in odkritosrčna diskusija. Po dobro uspelem Miklavževem večeru v Petek pa so obiskali študentje zadnjo soboto P°id vodstvom dr. Karla Piuka, lektorja za slovenščino na dunajski univerzi, najzna-roeni.tejše stavbe, ki sta jih zgradila pokojna slovenska arhitekta Jože Plečnik in Maks Fabiani na Dunaju. Občudovanja in vsega Priznanja vredno je delovanje obeh pionirjev •fiodeme arhitekture na Dunaju. Stavbe, ki *° bile zgrajene med leti 1897 in 1913, so boilj moderne kot prenekatere hiše iz poz-^ojših desetletij. Najvažnejša Fabianijeva dela na Dunaju s° »Artaria« na Kohlmarktu (iz 1 1901), trgovska hiša v Ungargasse 59 (iz 1. 1897) ter oprani a«, ki jo je dala zgradi ti dunajska ob-10a leta 1909 kot nekak 1 judsko-izobraževal-^ center ob Donavskem kanalu. Edon izmed najbolj značilnih Plečnikovih ePomenikov na Dunaju je tako zvana Zacher- lova hiša (Zaeherlhaus, v Rrandstatfe v prvem Okraju). V to stavbo, ki jo je dal zgraditi tovarnar Zaoherl leta 1905, je zlil Plečnik toliko originalnosti in genialnosti, da spada še danes med najmodernejše zgradbe tega mestnega predela. V tretjem okraju stoji v majhnem parku vodnjak, ki so ga postavili ^Dunajčani v spomin županu dr. Karlu Luegerju. Za ta vodnjak je napravil Plečnik arh it eikton.sk o zasnovo. V 16. okraju pa stoji prva železobetonska cerkev v Avstriji — tudi Plečnikova ustvaritev iz leta 1913. Ob tej preprosti, pa vendar zaradi svoje izvirnosti nadvse prikupni in še vedno moderni sakralni stavbi je rajni mojster tako rekoč izkrvavel. V gradbeništvu strašno konzervativni Dunaj ni bil najbolj idealno ustvarjalno področje zanj. Plečnikovi najslavnejši spomeniki stojijo v zlati Pragi in beli Ljubljani. Plečnik in Fabiani sta bila oba pristaša tako zvane »secesije«, ki je napravila ob prehodu v 20. stoletje na Dunaju pravo revolucijo v gradbenem delovanju. Omeniti moramo tudi grob dunajskega škofa Slatkonje, ki leiži pokopan v stolnici svetega Stefana. Slatkonja je bil Ljubljančan; na svoj nagrobni spomenik je dal zapisati, da je bil po rodu Slovenec (»natione Camus« — po rodu Kranjec; Kranjec je bil takrat v 15. stoletju in pozneje še splošni naziv za Slovenca). Ta škof ima tudi močne zasluge za dunajsko kulturno življenje; saj je on med drugim ustanovil tudi »Dunajske slavčke«* (Wiener Sangerknafoen). S temi obiski so se poklonili slovenski študentje spominu treh velikih Slovencev, ki so delovali na Dunaju. ših družin. Črpajo naj tudi v bodoče iz odločnega katoliškega in narodnega prepričanja, ki je in ostane porok narodnemu življenju vobče. V vrsti urednikov drulinskega mesečnika Mohorjeve družbe srečamo imena: dr. Vinko Zwitter, Alojzij Nemec, za Primorsko prof. Jože Peterlin, dr. Pavle Zablat-nik, dr. Valentin Inzko in Lovro Kašelj, župnik v Hodišah, ki urejuje »Vero in dom* od leta 1960 dalje: skrbno, vztrajno, z ljubeznijo in prepričanjem, da moramo storiti vse za naše družine, ako nočemo, da se vdajo vabam materialistično usmerjenega sveta ter po duhovni smrti umro tudi narodno. Veliko in važno je torej poslanstvo, ki ga vrši v našem narodnem življenju »Vera in dom*. Da bi se njenega pomena zavedali vsi ter jo vsled tega tudi podprli s svojim sodelovanjem in branjem, je želja onih koroških Slovencev, ki sta jim, slovenstvo in katolištvo vir neusahljive moči in volje do življenja! „Grape in sonce" z zlatim nakitom dehteče polti kipijo tvoje grudi.* Povezanost z naravo, še več, bujna zaljubljenost v našo domačo prirodo pa pride predvsem do izraza v drugem delu zbirke. Pri , branju vsake teh pesmi si bravec zaželi pomladnega jutra in travnikov in njiv, vetra in uspavajočega brenčanja žuželk. Naj navedem nekaj naslovov: »Jutranji obrisi«, »V predpomladi«, »Rodna zemlja«, »Veter v travi« itd. Pomlad je za pesnika čas, ki vedno spet vstaja v pesmih. Toda tudi ostali letni časi so teme pesmi. Najbolj preproste, najbolj blizu ljudskemu tonu narodne pesmi so verzi tretje skupine, ki opevajo našo Koroško. V pesmi »Koroška« Polanšek Korošce označi takole: »Mi smo rod Miklove Zale, Kralj Matjaž pa čuva nas. Dol do Jadrana obale sega naše pesmi glas!* »Sosed pri sosedu« pa opominja nas in soseda v deželi k mirnemu in enakopravnemu sožitju: »Zato, sosed v skupni domovini, bodiva vrtnarja lepših skupnih bodočih dni — in ne drug drugemu grobarja! Vsakdo rad živi! Iiz pesmii četrte skupine hoče s silovito močjo na dan tisto hrepenenje po lepših dneh, po dneh brez vojne in sovraštva. Hkrati pa iz teh verzov izžareva tudi hrepenenje po pravičnejšem svetu tam onkraj smrti, saj še Bog zbeži pred ljudmi v nebo (»Komemoracija na vnebohod«). In tudi tu najdemo poželenje po kmečki, to se pravi, po naravni pristnosti: »Takšen želim biti, kot je vonj ajdovih žgancev in sopara zavretega mleka — tako pristno jutranji za ves dan! Takšen želim bili, kot zateglo žebranje in skupnosti kmečkega spanja — tako spojen s krvjo in zemljo!« # Spojene z našo 'koroško zemljo so pesmi Valentina Polanska. Tu in tam bi si še želeli formalne dovršenosti in vsebinske zaokroženosti. Vsekakor pa je bravec presenečen nad tem, kako globoko segajo verzi te 76 strani obsegajoče zbirke do srca — in to je končno znak prave umetnine. še več takšnih zbirk bi si želela izpod peres koroških pesnikov in v koroških založbah. Po zbirki Milke Hartmanove »Moje grede« (Mohorjeva založba) je to druga pesniška zbirka po vojni (Založba »Drava«). Zbirko, ki stane 25 šilingov, vsem toplo priporočamo. Dr. R. V. Gregor Riher, oče naše cekvene glasbe (Nadaljevanje in konec) Kako so takrat peli? Rihar je pa dal pravo obliko tudi našemu zborovskemu in ljudskemu cerkvenemu petju. Po mnenju Franceta Marolta je nastalo pri nas večglasno petje proti sredini 19. stoletja; torej v času Riharjevega delovanja v Senklavžu. Ravno v njegovi dobi so se razvili po naših cerkvah zbori. Takrat niso poznali pevskih zborov v tem smislu kot danes, ko imamo pri zboru včasih 20 ali več pevcev in pevk. Takrat je organist, ki je bil navadno učitelj, zbral štiri pevce, odnosno pevke: to je bil zbor. Tudi v najmanjši fari je bilo lahko dobiti štiri ljudi, ki so imeli posluh, lep in visok glas ter ljubezen do petja. Ce je imel učitelj le malo večjo družino, je lahko sestavil iz nje dober pevski zbor. Navadno je pel sam, njegova žena in dva ali trije otroci, pa je bil zbor. V Riharjevem zboru je pela njegova sestra, ki je imela neprekosljiv sopran, pri kateri ni bilo problema za visoke note. Iz teh razlogov so Riharjeve pesmi za izvajanje precej težke; sopran požene v take višine, da jih navadni zbori skoraj ne zmorejo. Isto velja za alt in tenor. Naši glasbeniki o Riharju Dr. Mantuani, priznani glasbeni zgodovi-nar, se je tako izrazil o Riharju, morda malo pretirano: „Rihar je obdržal svoj da-lekosežni vpliv nad 60 let. Vsaka nota njegovih spevov diha čisto, slovensko dušo in slovenski narodni okus, kakor se je vko-reninil v najširših plasteh slovenskega ljudstva izza pozno-baročne dobe. Riharjev slog kaže slovensko dušo glede glasbe v tako ostro zarisanih potezah, kakor do sedaj iše noben drugi ne.“ Objektivnejši je Stanko Premrl, ki piše, da se je Rihar „na eni strani oziral precej na značaj našega narodnega petja in po drugi strani ubiral melodije v zelo prikup-Ijivem tonu, odvisnem kolikor toliko od tedaj še močno gospodujočega lahkotnega laškega sloga.“ „Vendar pa,“ tako pravi dr. Dolinar, „je znal Rihar zadeti ono struno, ki je ganila naše ljudi tedaj v njegovem času in jih nič manj ne gane še dandanes.“ Prof. Matija Tomc pa pravi o Riharju: „To je eden najstarejših slovenskih sklada- teljev, vendar se njegove pesmi, ki so nekatere že nad 100 let stare, še vedno sveže glasijo z naših cerkvenih korov. Ob marsikaterih praznikih bi nečesa pogrešali, ako bi ne slišali Riharjevih pesmi. Z eno besedo: menda ni dobe v cerkvenem letu in ne cerkvene slovesnosti, da se ne bi glasila s kora ena ali druga Riharjeva pesem.“ Kako je vodil petje in orglal? Kot pevovodja je bil silno natančen. Nikdar ni pohvalil svojih pevcev. Če so mu še tako lepo peli, je le z ramami migal, češ: lahko bi bilo še boljše... Pri poučevanju mu je včasih zmanjkalo potrpežljivosti, ker je bil hude krvi, čeravno na zunaj krotak in ponižen, če pa je v naglici rekel žal besedo, je navadno takoj prosil odpuščanja. V orglanju je bil pravi mojster. Se ko mu je v zadnjih letih življenja revmatizem tako skrčil prste, da jih je bilo na rokah samo kakih pet ali šest še uporabnih, je (Konec na 8. strani) Slikar Valentin Oman nagrajen Pod predsedstvom župana Aussenvinkler-ja in prof. Silberbauerja iz Gradca je odločalo 11. decembra 13-člansko razsodišče o osnutkih za dokončno ureditev nove bla-goslovitvene dvorane in mrliške veže na celovškem pokopališču v Annabichlu. Namen tekmovanja, ki so se ga lahko udeležili vsi na Koroškem rojeni in živeči slikarji in kiparji, je bil, dobiti osnutke za poslikanje sten in steklenih površin v teh prostorih. Glede poslikanja sten je razsodišče priznalo prvo nagrado za osnutek našega koroškega rojaka Valentina Omana iz Steb-na pri Maloščah. Štiri nadaljnje osnutke in sicer Heinza Glawitschniga, Othmarja Jaindla, Ernesta Graefa in prof. Egona Wuchererja, bodo odkupili. Od osnutkov za poslikanje steklenih sten pa je bil' izbran za najboljšega osnutek Giselberta Hokeja. Tudi tukaj bodo odkupili štiri nadaljnje osnutke: Hansa Bischofshausena, Ernesta Cerjaka, Kornelija Kollika in prof. Egona Wucherja. Našemu koroškemu rojaku iskreno čestitamo. KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO Šmihel pri Pliberku bo uprizorilo na Štefanovo, dne 26. dec., ob pol 3. uri popoldne ljudsko igro RAZVALINE ŽIVLJENJA pri Šercerju v Šmihelu. Lepo vabljeni! n nas m roškem Občni zbor Združenja staršev Slovenske gimnazije GLOBASNICA (Proces proti „Unterkarntner Nachrichte n“) Kakor smo svojčas poročali, je prinesel v Wolfsbergu izhajajoči tednik „Unter-karntner Nachrichten“ z dne 22. marca 1963 pod naslovom „Das ist kein Heimatbevvuflt-sein. Ein bedauerlicherVorfall in Globasnitz, der nur Unruhe stiftet“ v zvezi z zaključno prireditvijo globaškega šivalnega tečaja, pri kateri je govoril prof. dr. Pavle Zablat-nik, napad na govornika, češ da je „Hetz-apostel“ in da propagira „Transkarawan-kengeist“. Članek se je skliceval na pismo V soboto, 14. decembra, dopoldne je bil v modri dvorani Doma glasbe v Celovcu občni zbor Združenja staršev Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence. Zborovanje pri polni dvorani je otvoril predsednik Združenja dipl. trg. Janko Urank. Pozdravil je navzoče in nakazal potek zborovanja. Nato je spregovoril višji študijski svetnik ravnatelj dr. Joško Tisch-ler. Podal je sliko zavoda, ki letos obsega že 12 razredov s 322 učenci. Od teh je 205 fantov in 117 deklet. Deljeni so vsi nižji danih na razpolago 17 ur v telovadnici. Gneča v poslopju nastane zlasti opoldne, ko prihaja in odhaja v poslopje realke nad 1300 ljudi. Iz ravnateljevih izvajanj je bilo razvide-ti, s kakšno skrbjo in ljubeznijo vodi našo gimnazijo. Nato je sledilo tehtno in izčrpno predavanje prof. Franca Inzka. Govoril je o razvojnih problemih naše mladine. Nakazal je nevarnosti, v katerih živi današnja mladina, in poudaril predvsem poslanstvo dobre družine. Otroci potrebujejo toploto doma. Zanje moramo imeti tudi čas. Kako hvaležni so, če se starši ukvarjajo z njimi! Pri vsakem vzgojnem delu pa je potrebna tudi milost božja. Z veliko pozornostjo in odobravanjem so sledili predavanju. n DA NEBOSTE ZAMUDILI! V petek, dne 3. januarja, bo v vseh prostorih celovškega Doma umetnikov (Kiinstlerhaus) Ples slovenskih akademikov Ob 20. uri bo naša mladina zaplesala polonezo, ki jo je naštudirala plesna šola Tachler, potem pa se boste prijetno zabavali ob zvokih celovške godbe ter »Veselih Plajberžanov“. Zbor »Rožanskih fantov" pa bo skrbel za izbran pevski program. Vstopnice dobite po 20 šilingov v predprodaji od 27. decembra naprej od 8. do 17. ure v pisarni Krščanske kulturne zveze v Mohorjevi hiši, Vik-tringer Ring 26. Obenem lahko rezervirate tudi mize. Vstopnice pa dobite tudi po telefonskem naročilu (0 42 22/43 58) ali pri večerni blagajni. Vsi ste prisrčno vabljeni, da se spoznamo ob prijetni zabavi. Ravnatelj dr. Joško Tischler je nato spregovoril o novem šolskem zakonu, potem pa je sledilo blagajniško poročilo. Razvideli smo, kakšno je stanje blagajne, koliko je bilo izdatkov in dohodkov in kaj vse so iz tega denarja kupili. Preglednika računov sta potrdila pravilnost računov. Ob koncu je bila podana razrešnica staremu odboru. V glavnem je bil spet izvoljen stari odbor. Novi člani odbora, ki so bili izvoljeni na izpraznjena mesta, so: Milena Grobla-cher, Marija Inzko, Valentin Polanšek. Za preglednika računov je bil izvoljen Ludo-vik Borovnik. Vabi pripravljalni odbor domačega župnika, ki pa je izjavil, da tozadevnega pisma ni pisal. Profesor dr. Zablatnik je vložil po svojem zastopniku dr. Janku Tischlerju tožbo proti odgovarjajočemu uredniku Schober-ju. 28. novembra t. 1. je prišlo do obravnave pri okrajnem sodišču v Celovcu. Urednik Eduard Schober, ki se je izgovarjal s tem, da tisti dan ravno ni bil navzoč v VVolfsbergu, je kljub temu bil obsojen na plačilo 500 šilingov kazni in stroškov procesa. Poleg tega mora v prvi ali drugi številki svojega lista objaviti obsodbo, potem ko je ta postala pravomočna. NAROČNIK IZ NEMČIJE PIŠE: „Jaz, podpisani Jakob Lavrič, vam pišem, da sem star naročnik in sicer že od leta 1945 in zmeraj pravilen, pošten in točen plačnik. Ker bo moja naročnina zadnjega decembra tega leta ugasnila za „Naš tednik - Kronika", vam tukaj v pismu pošiljam 20 nemških mark spet za eno celo leto, do zadnjega decembra drugega leta. Upam, da me boste pravilno razumeli. Nikarte mi zameriti: moja pisava je slaba, ker se mi roke tresejo, imam tudi vrtoglavost. Stari dnevi prinesejo vse slabo s seboj. Imam že 88 let in bi rad umrl. Svete maše se udeležim vsak dan in več rožen-krancev zmolim na dan. To je moja nebeška sladkost. Imam svojo sobo in dobro postrežbo. Takega življenja, kakor ga imam sedaj, nisem imel še nikoli. Hrana je zelo dobra in zadostna, vsake 14 dni nam operejo. Zdravnika in zdravila imam brezplačno. Strežejo nam sestre usmiljenke. Tukaj nimam nobenega Slovenca. Vsi o-koli mene so sami pristni Nemci, pa se dobro razumemo. So prijazni do mene, olikani in posbrežljivi. Tako sem se jih že kar privadil. Ko jaz zapojem slovensko, me z veseljem poslušajo in jim je to jako všeč. V »Našem tedniku" berem, kako delate na Koroškem. Seveda to mene toliko ne zanima, ker veliko reči ne poznam. Vas vse lepo pozdravljam! Z Bogom!" — (Veseli smo Vašega pisma, dragi nam rojak! Bog Vas ohrani pri zdravju in zadovoljstvu tudi v novem letu. Lep zgled poštenega, krščanskega in zavednega Slovenca dajete sredi tujine. Tudi mi Vas pozdravljamo! — Uprava.) PRIHODNJA ŠTEVILKA bo izšla v četrtek, dne 2. januarja 1964. razredi razen drugega, od višjih pa ima vzporednico peti razred. Slej ko prej je največja težava popoldanski pouk in pomanjkanje prostora v telovadnici. Za 12 razredov je Politično barantanje s (Dopis z dežele) Po pravici se zgražajo naši ljudje nad sklepom večine deželnega zbora, po katerem bodo nekatere, vsaj po govorici prebivalstva skoraj čisto slovenske ali pretežno slovenske občine prenehale obstajati in se priklopijo mestnim in drugim občinam kot n. pr. Blato in Libuče k Pliberku itd. Maloštevilnim med nami pa bo znano, da se je v preteklosti, za časa nemškonacio-nalno-Iiberalne vlade na Koroškem, v s t a-ri monarhiji, postopalo z našimi občinami iz istih nacionalnih in strankarskih razlogov ravno narobe, seveda spet v našo narodno škodo kakor sedaj. Tedaj so namreč zavedno-slovenske občine trgali in delili, ker so to narekovali »nacionalni interesi" na nemški strani. Primer za to sta občini Lipa nad Vrbo in Rožek. Lipa nad Vrbo je spadala do I. 1902 k občini Loga ves. Ker je bila ta občina Ob zaključku je bila ponovno izrečena želja po sodelovanju med šolo in domom, želja, da bi naša mladina ostala dobra in značajna, saj mladina je naš up. Združenje staršev je ob tej priliki naslovilo na prosvetnega ministra dr. Drimmla tudi vlogo, v kateri je bila najprej izrečena zahvala za dosedanje razumevanje in podčrtana prošnja po gradnji lastnega poslopja. slovenskimi občinami od nekdaj trdno v slovenskih rokah in so tudi občinske volitve 1. 1902 prinesle zmago slovenski stranki, ki je imela močno zaslombo v takrat še skoro izključno kmečkem prebivalstvu, so privrženci nemško-li-beralne stranke v Lipi in okolici zahtevali od deželne vlade ločitev od občine Loga ves in ustanovitev samostojne občine Lipa nad Vrbo. Deželna vlada je zahtevi ugodila in tako so bile 1. 1903 v Lipi prvič občinske volitve. Zmagala je takrat res stranka nem-ško-liberalno mislečih Slovencev, katera pa je vsled slabega občinskega gospodarstva 1. 1911 doživela poraz, tako da je tudi občina Lipa od tedaj več kot 10 let imela slovenskega župana. Zdaj pa naj ta občina spet izgine s površja! To je torej precej jasen dokaz, da ta občina ni bila naravna, temveč umetna tvorba, ustvarjena iz stran-karsko-političnih razlogov. Občina Rožek je bila nekdaj velika občina, ker je obsegala tudi ozemlje sedanjo občine Ledince in je mejila na prostrano bekštanjsko občino. L. 1910 ali 1911 je pri občinskih volitvah slovenska stranka iztrgala občino Rožek iz rok pristašev nem-ško-Iiberalne stranke. Tega udarca nemško-liberalna gospoda v Rožeku ni mogla preboleti. Na njeno prizadevanje je deželna vlada v Celovcu razdelila občino Rožek v dve: Rožek in Ledince, da je bilo zadoščeno nemškim težnjam. Od tega časa je bil Rožek podpovprečno majhna občina; zato se ji naj zdaj priključi precejšen del lip-ške občine. Vidimo torej, da so odločali in še odločajo o usodi naših slovenskih občin narodno-in strankarskopolitični interesi strank večinskega naroda: nekdaj vladajoče nemško-nacionalne, sedaj pa vladajoče socialistične stranke. Sodbo si torej lahko ustvari vsak sam o tem, koliko je večini v resnici pri srcu naša narodna in stanovsko-gospo-darska blaginja. Če bi kdo hotel trditi, da je n. pr. Lipa nad Vrbo bila odtrgana od Loge vesi samo ali predvsem zaradi velike oddaljenosti in ne iz narodno-političnih razlogov, pa vprašamo, zakaj potem niso razdelili tudi drugih morda še obsežnejših občin, kot n. pr. Bekštanj. Pisec teh vrst je bil priča, da so se kot vzrok navajali politični interesi. 4 Konec libuške občine Pred tedni smo brali v našem listu, kako se prebivalci občine Blato pri Pliberku pritožujejo, ker so jih oropali za samostojnost. Zato naj danes širša javnost izve, da se tudi mi pripadniki občine Libuče ne strinjamo s tem, da hoče oblast nasilno ukiniti tudi našo občino. Kot nevihta je prišla ta novica nad nas in povsod povzročila razburjenje. Da bi preprečili razpustitev naše občine, smo začeli pobirati podpise. Te akcije so se ljudje po-služili brez razlike strankarske pripadnosti. Toda izgleda, da je vse zastonj in da je demokracija v tem slučaju prenehala biti demokracija in da volja velike večine ljudstva ne pomeni nič. Tu menda le še velja načelo »Schvveigen und vveiter dienen!", po kateri metodi je že Hitler hotel »vzgajati" nemški narod in druge, ki jih je podjarmil. Kot za občino Blato tudi mi lahko rečemo: Če bi bil župan še g. Osterman, bi se temu gotovo odločno upri, čeprav je bil socialist, kajti njemu so bili vsi občani enaki — ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. On se je zavedal, da je župan vseh občanov, ne pa samo ene stranke. Njemu bi bilo pod čast, da bi letal od hiše do hiše ob volitvah in obljubljal ljudem vse mogoče in nemogoče. Gotovo je na Koroškem še več majhnih in finančno slabše situiranih občin, kot sta Blato in Libuče, pa so jih pri tem zadnjem preurejevanju pustili v miru! Kaj je torej vzrok tej priključitvi? Saj so se še Pliber-čani branili tega, ker se bojijo, da bo po tej priključitvi za župana povečane pliberške občine verjetno izvoljen pripadnik socialistične stranke, kar se do sedaj še ni zgodilo v Pliberku. Vemo, da so občinske volitve skoraj pred durmi, zato se je pa tako mudilo s priključitvijo. Razen tega se večinske stranke zavedajo, da je obstajala v občini Blato nevarnost, da bi pri prihodnjih volitvah zmagal slovenski župan; saj bi že pri zadnjih volitvah skoraj prišlo do tega-Kadar pa je treba nastopiti proti Slovencem, pa se sporazumejo med sabo, čeprav se sicer gledajo kot »pes in mačka". Mi, koroški Slovenci, smo, kot izgleda, za avstrij' ski večinski narod drugačni, manjvredni ljudje, kot pa so n. pr. Južni Tirolci, ki so manjšina pod Italijo. Po razsulu stare monarhije so nekateri avstrijski politiki in listi zagnali krik o nezmožnosti obstoja močno okrnjene Avstrije. Pa jo poglejte danes, kakšno življenjsko moč in veljavo si je že pridobila v mednarodnem svetu! Medtem je sicer Hitler pre^ dobrimi 25 leti deloma s pomočjo avstrij' skih nacistov izvršil prosluli »anšlus"; te' ga in njegove posledice imamo na žalost Sc vsi dobro v spominu. Tukaj se ponavlja nekaj podobnega v ma* lem. Tudi Hitler je kričal, da ne mara nobe' nih Cehov. Pliberčanom enako ne bodo slo' venski občani posebno »pri srcu"; nikakor pa jim seveda do sedaj ni in tudi v bodoč® ne bo »smrdel" naš denar, katerega puščamo v Pliberku ob nakupovanju blaga ali pa v obliki plačevanja davkov in taks, bi jim na ta način med drugim podprli tu- (Dalje na 8. strani) Kaj vpliva na zimsko nesnost Blagoslovljen Božič in uspehov polno lelo 1964 ielimo vsem sodelavcem, naročnikom, oglaševalcem, bralcem in podpornikom ter prijateljem našega lista doma in po širnem svetu s prošnjo, da nam ostanejo zvesti tudi v bodočem letu. Zahvaljujemo se vsem, prav posebno pa našim dopisnikom po lepih krajih Podjune, Roža in Zilje za polrtvovalno sodelovanje in zvestobo. gl' Mali pujski Pujski morajo dobiti za uspešen razvoj že v prvi mladosti zadosti krepke hrane, ki mora vsebovati dovolj polnovrednih beljakovin, vitaminov in rudninskih snovi. Prva hrana pujskov starosti od 10 do 14 dni naj bo torej ječmen v zrnu, po 10 do 14 dneh pa lahko pokladamo prašičem ječmenov zdrob, pomešan s polnim ali posnetim mlekom v obliki goste kaše. Pri dorašča-jočih prascih, starih 3—5 tednov, opažamo zelo pogosto malokrvnost, pač zaradi pomanjkanja železa v krvi. Barva kože in sluznic postaja bleda, dlaka izgubi sijaj, pujski pa tek, zaostajajo v rasti; nastopijo tudi prebavne motnje in driska. Pujskom moramo torej železo umetno dodajati. Doječi svinj i-materi pomažemo dnevno do dvakrat ali trikrat seske z raztopino zelene galice ali pa damo pujskom raztopino te galice s hrano. V litru vroče vode raztopimo 25 gramov zelene galice, k hrani pujskov pa dodamo dnevno na vsakega prasca po eno žlico te raztopine. Dobro je tudi, ako omogočimo prascem, da rijejo v rdeči glini, kjer so večje količine železa. Zaradi razkuženja prebavil dajemo pujskom tudi lesno oglje, ki preprečuje drisko. Sredstvo proti driski je tudi praženi ječmen. Razen malokrvnosti opažamo pri mladih pujskih večkrat sajavost: na koži 5—8 tednov starih pujskov se najprej pojavijo mozolčki, veliki kakor proseno zrno, ki hitro potemnijo in se pokrijejo s temno, tanko skorjico. Prašičkova koža postane suha, slabo gibka, umazana in temnosiva, kakor bi bila posuta s sajami. Prašiček ima manj teka, shujša, zaostaja v rasti in driska. Ta vzrejena bolezen je predvsem posledica pomanjkanja nekaterih vitaminov B, na katerih so skoraj vsa krmila zelo siromašna, v velikih količinah pa jo vsebuje pivovarski kvas. Na enega prasca je treba dodati k ostali hrani dnevno okrog 30 gramov kvasa, pričeti pa je treba z nekoliko manjšimi količinami, da se pujski navadijo na okus. Z navadnim pekarniškim kvasom bi morale biti količine 2—3-krat večje. Pivovarniški kvas pa vsebuje poleg velikih količin vitamina B tudi 32 odst. beljakovin, zato je upoštevanja vreden kot zelo bogata belja-kovinasta krma. Pranje in mazanje kože pa pri sajavosti seveda ne zaleže. Pol ure dremanja Pol ure dremanja po kosilu ali pred večerjo je po sodbi mnogih vredno prav toliko, kakor tri ure spanja, preden se zjutraj zbudimo. Ljudje, ki pravijo, da jim zadostuje le nekaj ur nočnega spanja, so zvečine taki priložnostni dremači. Za vsako gospodinjo je dobro in koristno, če ujame čez dan kadar koli vsaj toliko priložnosti, da si odpočije za 10 minut. Zlasti po kosilu, preden so loti pospravljanja, jo bo kratek oddih močno poživil. Vsakodnevni počitek z zleknjenimi nogami v višini bokov pospešuje krvni obtok in osveži ves organizem. JOSEF MAYERBRUGGER MOJSTER ZA KRITJE Z OPEKO IN SKRILJEM CELOVEC-KLAGENFURT-VVest, Prinz-Eugen-Strasse TELEFON 42-70 LASTNI KAMNOLOM Izvedba useU stcešniU det za eeckve, sio-tpe ut geadave Nadalje izvedba vseh e t e r n i t n i h del po želji. Brezmesno gibanje Značilnost kmečkega drobnega perutninarstva je občasna ali sezonska proizvodnja. To pomeni, da kokoši nesejo največ in vse naenkrat v pomladanskih mesecih, na jesen in pozimi pa jajc primanjkuje. Pogosto jih nimajo niti za lastno porabo. Mislijo, da drugače itak ne gre in da se ne izplača truditi proti temu naravnemu pojavu. Na srečo so se med perutninarji našli tudi taki, ki niso vrgli puške v koruzo in so raziskali vzroke za ta pojav. Danes že točno vemo, kaj vse je treba ukreniti, da kokoši nesejo, ko je na trgu najmanj jajc. Osem osnovnih ukrepov je treba izvršiti: izbrati primerno pasmo živali; med temi živalmi z odbiro izbrati take, ki niso nagnjene k zimskemu počitku — torej dobiti selekcionirane nesnice; uravnati čas valjenja ali nabaviti en dan stare piščance takrat, da jarčke prično nesti v jeseni; v zimskem času še posebno skrbno krmiti živali; urediti tako kurnico, da se da zračiti in čistiti; nuditi živalim toliko toplote, da se udobno počutijo in da ne zmrzuje voda, ki jo morajo vedno imeti na razpolago; ko je kratek dan, osvetljevati kokoši tako dolgo, da imajo vsak dan 14 ur svetlobe; končno, da je stare kokoši treba redno izločati, ker se redkokdaj izplača rediti kokoš dalj kot dve leti. O vsakem od teh ukrepov bi lahko zopet na dolgo razpravljali, vendar nam čas in prostor ne dopuščata, da bi vso modrost naenkrat opisali. Jasno je, da težke pasme niso primerne za nesnost in da se je v tem primeru treba odločiti za Štajerko, leghorn ali v nekaterih primerih za njuhempših. Selekcioniranih živali ni bilo v zadnjih letih mogoče nabaviti. Izjema je le leghorn pasma iz Neverk. Čas za nabavo piščancev je od marca do junija. O vseh teh stvareh smo že podrobneje pisali, nanje bomo še opo- PTICE Ptice pevke požro pozimi in poleti vsak dan na tisoče škodljivih žuželk. Zelo požrešne so, in to tembolj, čim manjše so, ker so zelo živahne in imajo telesno toploto 40 do 45° C. Par senic z mladiči požre na leto čez sto kg raznih žuželk. Najzaslužnejše so tiste ptjce, ki ostanejo Pri nas tudi čez zimo in iščejo zajedavce v njihovih skritih in težko pristopnih zimskih zavetiščih. Zato jih privabljamo na vrtove, pomagajmo jim pri postavljanju gnezd m s hrano pozimi! Zlasti jim moramo pomagati v mestu, koder je malo primernih duplin za gnezdenje. 2e jeseni jim postavimo gnezdišča ali valilnice, ki naj bodo čimbolj Podobne naravnim drevesnim duplinam. Postavimo jih na vrtu vsaj 3 m visoko, z odprtino proti vzhodu in tako, da mačke ne morejo do njih. Pozimi pa ptice krmimo. V začetku zime Postavimo krmilnice, ki jih v času mraza, snežnih viharjev, poledice in ivja pridno zalagamo s semenjem, ki vsebuje maščobo. Primerno je seme konoplje, sončnic, maka, kumar, bučnic, prosa in raznega plevela. bolje, če jim pripravimo pogačo iz stopljenega loja in semenja, oboje zmešano v razmerju 2:3. Ohlajeno pogačo postavimo v koščkih ali celo v krmilnico. Drobcev kruha in odpadkov iz kuhinje zarjah, v glavnem pa se sedaj za to zimo ne da nič ukreniti, ker je čas vzreje že mimo. Opozorili pa bi radi na ostale ukrepe. Stare kokoši, torej kokoši, ki imajo za seboj že tretje leto nesnosti, izločimo. Računajmo s tem, da pozimi kokoši ne najdejo zunaj tiste krme, ki jo najbolj potrebujejo: beljakovin, vitaminov in rudnin. Zaradi tega je treba prav skrbno pripraviti kokošim krmo. Nastrgajmo jim rdečega ali rumenega korenja, takoj, ko pade sneg. Ječmen, pšenico ali druga žita, ki so nakalila na toplem in vlažnem prostoru, krmimo živalim. Sesekljajmo in zdrobimo jim kosti in mesne odpadke. Napajanje s posnetim mlekom ali dajanje krvi v pičo lahko veliko pomaga pri zboljševanju preskrbe z beljakovinami. Tudi oljne tropine dajajmo v krmo poleg žita ali kuhanega krompirja. Odpadki od jedi so pogosto zelo dobra krma, posebno če so mastni (toda ne premastni). Najbolj preprosto pa je, če lahko nabavimo dobre krmne mešanice, pri tem moramo pa še posebej paziti na račun, da ne bomo po nepotrebnem imeli stroškov. Poprej je namreč treba zagotoviti vse ostale pogoje za nesnost. Vse preveč mislimo, da je slabši nesnosti kriv mraz. S poskusi je dokazano, da mora biti v kurnici ponoči 5 stopinj nad ničlo, podnevi pa lahko pade temperatura pod ničlo, le da ne zmrzne voda, da imajo živali dobro krmo, dovolj svežega zraka in svetlobe. O teh stvareh drugič kaj več. Za danes naj omenimo le še pomen osvetljevanja: zvečer prižgimo v kurnici luč; na 10 kv. metrov prostora zadošča že žarnica s 40 W. V zimskem času naj gori 3 do 4 ure, torej do osmih ali devetih zvečer. Jasno pa je, da tudi svetloba sama ne bo pomagala, če ostalih pogojev ne bomo izpolnili. Lfr. PEVKE ptičkam ne nastavljajmo, ker se naglo pokvarijo in ptički od njih zbole. Streha krmilnice naj bo nizka, da veter ne zanaša vanjo dežja in snega. Najboljše so take krmilne naprave, ki jih vrabci ne morejo izkoriščati, in so tako postavljene, da ptic ne morejo zavratno napadati mačke. To je krmilni zvon, čigar spodnji rob je širok približno 1 cm in se ga seničke lahko oprijemljejo, vrabci pa ne morejo blizu, ker nimajo opri-jemalnih krempeljcev. Praktične mere Praktične mere za vsakdanje življenje: čajna žlica je okoli 5 cm:i, čajna žličjta rastlinskega praška 1.50—2 g, žlička soli ali sladkorja 2—3 g, jedilna žlica vsebuje okoli 15 cnT tekočine ali toliko g, vinski kozarec 100—125 cm3 ali toliko g, noževa konica pa četrtino do polovice čajne žličke. Kadar ni tehtnice pri roki, naj nam bo za merilo, da vsebuje čajna žlička 4 g vode ali 5 g soli, ali 7 g riža, kaše ali drugega zrnja. Zvrhana velika jedilna žlica moke tehta 25 g, ravno tako tudi riža ali po 30 g kaše, sladkorja, masla ali masti. Kocka sladkorja tehta 5—8 g. Kadilec nosi vedno majhno merilo s seboj, namreč vžigalice: škatlica vžigalic je dolga „za las“ več kakor 5 cm. 2e dolgo časa nekateri pridigajo, da je za človeka najbolj zdravo, če ne jč nič mesa. To so tako zvani vegetarijanci. Zdi se, da je vprašanje, ali hoče kdo jesti meso ali ne, zadeva posameznih želodcev, kvečjemu zdravniških predpisov. V resnici pa ni tako. Pri nas so se pred prvo vojno precej ostro med sabo prepirali absti-nentje in vinopivci. Zaradi protialkoholnega gibanja je prišlo tudi ponekod drugod do hudih političnih sporov, na primer v Združenih državah Sev. Amerike. Zdaj je pa prišla nova nevarnost zaradi nastopa mesojedcev in rastlinojedcev ali vegetarijancev. Pobudnik brezmesnega gibanja je 70-letni Amerifcanec Simon Gould. Zbral je že nad 3 milijone pripadnikov brezmesnega gibanja. Gouldova „brezmesna zveza" pa nima namena skrbeti samo za zdravje ljudi, ki se bašejo z mesom in mastjo. Po njegovem mnenju so rastlinojedci bolj poštenega in mirnega značaja; obenem so tudi bolj inteligentni in miroljubni. Novo gibanje si je zato vteplo v glavo, da mora v vsaki državi spraviti na odločilna mesta svoje pristaše. Tako bosta zavladala na svetu mir in red. Gibanje proti mesni hrani, tako sodijo vegetarijanci, mora postati mednarodno in politično. Voditelj Gould hodi že po svetu kot apostol svoje misli. V minulem poletju se je mudil celo UREDNIŠTVO IN UPRAVA v Trstu, torej blizu nas. Od tod je krenil v Sovjetsko zvezo, kjer pridiga proti mesu in prepričuje ljudi, da naj postavijo na važna državniška in politična mesta samo rastlinojedce. Po novem se torej ne bomo menda več ločili po narodnosti ali po političnem prepričanju, marveč po — hrani in želodcih! ni. Na ameriškem trgu sta se pojavila tudi dva nova kuhalnika za kavo s posebnimi filtri, ki zadržijo kavino usedlino in omogočajo uporabo zadnje kapljice kave v loncu, ne da bi pri tem prišla v skodelico gošča. Novi kuhalnik za kavo se imenuje „Filter Drip Coffee-Maker". Blagoslovljene in vesele boiilne praznike ter srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem z zavestjo, da bi tudi v letu 196-t ostali zvesti domači tvrdki Joh. Lonček ŠT. LIPŠ ( T i h o j a ) P. DOBRLA VES Vsem odjemalcem tudi sporočamo, da dostavi--mo naročene oz. kupljene predmete na dom. \ A& VELETRGOVINA 3 (^jtiedricli QiLmpb O G H CENTRALA: Klagenf urt, lO.-Oktober Strahe 28 Telefon: 57-73, 33-26 PODRUŽNICE: V i 11 a c h, telefon 40-81 Volkermarkt, telefon 288 Wolfsberg, telefon 21-70 Feldkirchen, telefon 21-80 Z /\ MLADINO INP ROS VETO Služi resnici I „Zveza dobre volje" Posebno ob božičnih praznikih slavi „do-bra volja“ svojo zmago. Saj je božično o-znanilo sporočilo blagrovanja vsem, ki so (blage volje. To oznanilo so prinesli angeli iz nebes ob rojstvu „Kralja miru“. Kdo naj bo „dobre volje“, če ne predvsem mladina; med njo pa še posebno katoliška mladina, ki je borec za božje kraljestvo miru in ljubezni! V sebi ima bogastvo božjega življenja, ki pa se na zunaj javlja v neumazanem veselju in nesebični dobroti. Z drugimi besedami: katoliška mladina je prva poklicana, da uresniči v javnem življenju program svete noči: „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" V Nemčiji in drugod deluje posebna „Zveza dobre volje", ki na svojstven način organizira ljudi dobre volje v posebno poslanstvo. Cilj te organizacije je prinesti svetu več veselja in zadovoljstva. Za pristop je potrebna le pripravljenost izpolnjevati dvanajst pravil. Vpisni seznam vodi sam Bog, preizkusna doba pa je celo življenje. Članski prispevek se plačuje z mo-Jdtvijo, društven znak pa je vesel obraz, dočim je članska izkaznica vztrajno veselje... Pravila društva... 1. vsak dan moliti za enega izmed bližnjih. 2. stalno izžarevati veselje, katerega naj bodo mnogi deležni. 3. biti vedno nasmejan in tudi v težavah biti prijazen. 4. pri drugih iskati dobre lastnosti in jih tudi priznati. 5. slabe lastnosti bližnjih ne iskati; če pa je treba bližnjega karati, ga je treba z veliko obzirnostjo. ' 6. mnenja drugih iskreno prejemati in pravično presojati. 7. pustiti druge govoriti in jih pozorno poslušati. 8. tudi popustiti, čeprav bi imeli prav, če to dopušča vest. 9. svoje lastne napake odkritosrčno priznavati. 10. nikdar reči „ne!“, posebno nobene prošnje ne odkloniti; če pa je že treba reči „ne“, tedaj je posebna umetnost prepričati drugega o dobri volji. 11. vsak dan doprinesti žrtev dobre volje. 12. pridobivati vztrajno ljudi za članstvo „Zveze dobre volje". Pravzaprav bi moral biti vsak kristjan član te zveze; treba bi bilo samo zapovedi ljubezni v vsakdanjem življenju uresničevati. Tako je bilo nekoč, ko so bili vsi bratje „enega srca in enega duha"... »Resnica vas bo osvobodila," je zapisano v knjigi življenja. Ker je resnica božja hčerka, je odsev neskončne Resnice. Zato pa je služba resnici za mladega človeka najčastnejša služba. Da se ohrani resnica neokrnjena, je izročena v varstvo avtoritete cerkvenih in svetnih ustanov. Te ustanove so dolžne vedno in povsod zastopati le to, kar je v skladu z njim zaupano resnico; silna je njih odgovornost pred Bogom in družbo, če se v moči svoje avtoritete izneverijo svoji nalogi. Države, ki so se oklenile krivice, so kmalu propadle in tudi duhovne oblasti, ki so postale krivične, so bile velika nesreča za družbo. Da bi bila zaščitena resnica pred hudobijo, je dolžnost človeka, izkazovati spoštovanje avtoriteti. Z zanikanjem avtoritete je kaj rado združeno . tudi zanikanje resnice. Ako pa zares prideta v nasprotje »učitelj" in resnica, je seveda naravno, da se držimo resnice. O tem govorita dva velikana: Sveti Peter je zaklical mučiteljem: „Boga je treba bolj poslušati kot ljudi". Modri Sokrat pa je učil svoja učenca: „Ne brigajta se, če me hočeta poslušati, kar nič za Sokrata, pač pa obračajta vso pažnjo na resnico!" Isto je za njim še ponovil filozof Aristoteles, ko je ocenjeval globokoumnega Platona: „Oba sta mi ljuba, a treba je bolj ceniti resnico." V slučajih nesoglasja ali celo nasprotja med avtoriteto in spoznano resnico, nastopi sam božji Razsodnik v človekovi duši z glasom vesti. Zato poslušaj vedno ta glas, ki se nikoli ne izneveri resnici. Potem boš veljal za zvestega služabnika resnice! c)z filmskega saeta FILM O KATASTROFI NA PIAVI Italijanski filmski igralci so se izjavili pripravljene sodelovati pri izdelavi filma o katastrofi, ko je voda iz zajezenega jezera pri Vajontu vdrla čez jez in uničila spodaj ležeče vasi. Med najbolj znanimi igralci sta Ana Magnani in Rossano Brazzi. Pri tem pa je najbolj hvalevredno to, da so pripravljeni sodelovati popolnoma zastonj, oziroma svoj zaslužek pokloniti žrtvam nesreče. POSLANSTVO VERSKEGA FILMA O letošnjem mednarodnem festivalu verskega filma na Dunaju smo že poročali. Vršil se je na zelo široki bazi, saj je privabil k sodelovanju najrazličnejše veroizpovedi. Poleg ocenjevanja prikazanih filmov si je komisija dala posebno nalogo, da čim bolj poudari resnično poslanstvo verskega filma, ki je v tem, da gledalcem prikaže versko idejo v pravi luči. Pri mnogih »verskih" filmih predvsem ameriškega porekla ugotavljajo, da so vse preveč pompozni in imajo vse polno vmesnih „never-skih" dodatkov, ki osnovno misel zabrišejo močno. Pa tudi dogodki, ki so vzeti iz verskega področja, zlasti iz svetega pisma, so navadno zelo fantastično prikazani. Kot poročajo, je v novejših filmih prav tej zahtevi katoliške filmske komisije že močno ugodeno. Prvi in glavni namen prostega časa je odpočitek. Vsako delo utrudi človeka fizično ali telesno in duševno. Zato je prosti čas (večerne ure in noč) najprej namenjen za nabiranje moči za napornost dela prihodnjega dne. V ta namen služi zadostna hrana, duševna sproščenost, ko nekako odložimo skrb in zlasti zadostno spanje. Za tiste pa, ki delajo v rudnikih in zatohlih delavnicah, pa je potreben za oddih še svež zrak. Drugi namen prostega časa pa bi naj bil poglobitev strokovnega znanja in izobrazbe vobče. Še vedno velja v življenju pravilo: Kolikor znaš, toliko veljaš. Napredovanje v službi in zaslužek je redno odvisno od strokovnega znanja in strokovne zmožnosti. Samo slepi sreči zaupati, je nespametno. Kdor se strokovno vedno ne izpopolnjuje, 'ta bo vedno veljal za dobrega delavca, kdor pa misli, da je s svojo učno dobo z velikimi žlicami zajemal iz sklede znanja in modrosti, ta 'bo kmalu zaostal in veljal za staromodnega ali zastarelega delavca. To je važno zlasti pri nekaterih poklicih. Tukaj velja: če hočeš s časom, se moraš strokovno izobraževati! Kam s prostim časom? Kljub temu, da ljudje danes mnogo udobnejše živijo in uporabljajo mnogo več dobrin, ki jih pripravi človeška zmogljivost, je na drugi strani tudi res, da imajo ljudje danes mnogo več prostega časa. Vzrok temu je sodobni gospodarski in tehnični napredek, ki je pritegnil stroj v službo človeku in vse bolj razumno izkoriščanje delovnih sil. Pri tem nastane vprašanje, kam s časom ali kako naj uporabimo prosti čas. če opazujemo ljudi, vidimo, da znajo svoj prosti čas zelo različno izrabiti. Nekateri ga uporabijo pametno, drugi pa nespametno ali kot pravimo, ga zapravljajo. Prosti čas mora služiti človeku za odpočitek, obnovo delovnih moči, duševno rast, kulturno in versko vzgojo za zasebno in javno življenje, To so po zdravem razumu samo po sebi umevne stvari. Drugače biti ne more ali bi vsaj ne smelo biti, čeprav mnogi svoj prosti čas uporabijo tako, da jim je v telesno in duhovno propadanje. Spomnimo se le na posedanje po gostilnah in nočnih lokalih. V zadnjih desetletjih je človek dosegel velik tehnični napredek. V duhovnem oziru zdaleč ni toliko napredoval, če sploh ni celo nazadoval. Ostal je na trhlih nogah, šibak. Zato je tudi izraba prostega časa zelo enostranska in prihaja do izraza v poplit-venju življenja vobče. Najvišje načelo v tem pogledu se glasi: »uživaj!" Takole je: Ob koncu tedna, ob začetku počitnic ob upokojitvi si navadno drug drugemu želijo veliko zabave, mnogo prijetnega. Zabava naj bi bila naj večja človekova sreča, največ, kar more doseči! Le to naj išče izven vsakodnevnega dela, s katerim si služi vsakdanji kruh. Morda najde še nekaj časa za kaj drugega, najmanj ga pa najde za izpolnjevanje verskih dolžnosti. In tako prosti čas za mnoge ni več čas počitka in uporabljen za človeka dostojno življenje. Mnogi prihajajo na delo bolj utrujeni in s težjo glavo kot pa s celotedenskega težkega dela. Helena Haluschka: LAMOTSKI žafutik Le-ta je postaila vsa rdeča v obraz, stala je pred njim, v obeh rokah je dmela polno cvetlic in se niti zahvaliti ni mogla. Zatem se je pa zgodilo nekaj neverjetnega. Pri tem sta obstali občini brez besede in nepregibno, le usta je imel vsakdo odprta: voditeljica, naša voditeljica, se je znebila svojih cvetlic ter se z rokami oklenila župnikovega vratu. S pravim poljubom ga je poljubila na obojno lice in naš župnik je to mimo dopustil, in zraven je mladenki naredil še znamenje križa na čelo. »Bog vas blagoslovi, moj otrok! Bog vas blagoslovi," je rekel pri tem in njegov glas je donel glasno in čisto kakor še nikoli! Vsi naokoli so pričeli jokati. Župan v svoji domoljubni obvezi je pa šele zdaj prav dobro izkoristil nastrojenje ter občutje in imel navdušen govor; za konec je stopil na rob šolskega vodnjaka, zamahnil s klobukom in zaklical z močnim glasom: Vive la France, vive not’ regente, vie da Suisse, vive not’ curč!" (Živela Francija! Živela naša voditeljica! Ziveila Švica! Živel naš župnik!) Nato je tudi njemu omagal glas in bdi je skrajni čas, da je nehal. Otroci so se vrgli nad voditeljico ter so jo hoteli skoraj živo snesti. Na vse zadnje obvisi še dečko s planine na njenem vratu in ji potisne v roko neko reč, zavito v časniški papir, katero naj bi vzela s seboj na pot. Za njo je bil prihranil to reč: bil je košček rumenega sladkorja, ki ga ni bil še skoraj nič obliznil. To se je le-ta veselila, voditeljica. To pa ni bilo edino darilo. Bil je tukaj še petelin, gos, raca, dvojica golobov, domači zajec, nekaj košar sadja, sod vina novošateljca. Kaj je voditeljica počela s to menežarijo, nisem zvedela; zdi se mi, da teh živali ni vzela s seboj. Drugi dan nato se je peš napotila k bližnjemu postajališču za avtomobile, da bi še prav dolgo ostala med svojima dvema občinama, kateri sta jo spremljali v vrsti dn y redu na obeh straneh. Na neki .položni višini, že precej daleč proč od maje, stoji postaja. Vsi so prišli ž njo vred tja gor, in šele ko je sonce zahajalo, so se vrnili domov. Neprestano je krdelo mahalo v pozdrav in slovo mladenki, znova in znova se je obračala proti njim nazaj, da bi pogledala za krdelom, katero je postajalo zmerom manjše. Pot nazaj proti domu je bila žalostna in prvikrat je šel naš župnik sklonjen. Dolgo je ta večer donelo zvonjenje v pozdrav preblaženi Devici Mariji, toda zamolkli topli glas večernega zvona, ki je nesel brez truda molitve do nebešikih vrat, ni več dosegel daljne mladenke na njeni poti. Ko je bila utihnila pesem večernega milega zvond, je šel neki samoten samcat romar k »Naši ljubi Gospč" v stranski kapeli. Tamkaj se je usedel. Nikakih rož ni položil k njenim nogam, le staro, utrujeno sreč. Nad mjdm se je pa tolažeče sklanjala Mati vseh bolečin. Župnikova zvezda se utrne Sedaj je pa prišel drugi učitelj. Suh, mlad mož, z rezkim, trdim glasom in z naočniki, obrobljenimi z roženino. Mož, ki je hipoma navdal vso vas s prevratnimi mislimi ter vse pobunil. Bilo bi težko povedati, od česa je bilo to ali kaj je bilo temu vzrok, toda kjerkoli se je sloki mož prikazal, pov- sod je nastala zmeda, razdor in razpor. Bil je oblastmež, sebičen, samovoljen, zbadljiv dn spreten govornik, kakor nihče drugi. Že prvi dan se je bil oglasil pri županu ter se pritožil: 1. poštni urad ne upravlja v redu, 2. pismonoša ne zna brati, 3. v tem kraju si svetijo še s petrolejem, 4. tukaj ni zdravnika, 5. ni umetnega gnojila, 6. tukaj se ljudje ne brigajo za politiko, 7. v tem kraju ni nobenega društva, 8. ni bencina, 9. tukaj ni cepljenja koz, 10. ni dobiti časopisov. Župan je pa menil, češ da »nimajo tudi norih kur". Učitelj je zbadljivo odgovoril: »Zato pa imate druge živali." Da bi dokazoval in razkazoval še nadaljnje vednosti iz prirodopisa živalstva, mu župan ni pustil časa, zgrabil je novega učitelja za ovratnik ter ga posadil pred vrata. Učitelj pa ni odnehal od svojih »točk", temveč se je očitno o tem razgovarjal. V enem tednu je bil priredil pet »prosvetljen-skih večerov", tekom dveh tednov je bil razdelil dvanajstorico časopisov. Po dveh mesecih je imel že dve politični stranki, eno zčise in drugo za župana. Po treh mesecih iso bile pa že tri stranke, ena za učitelja, druga za župana in tretja zoper oba. Vsa čast! Vse spoštovanje! Novi učitelj je znal vladati in govoriti in zraven sebe ni trpel nikakega drugega glasu. Kvečjemu še glas »trobila", ki ga je bil postavil na šolsko okno. To je bilo razburjenje, ko se je gramofonska plošča iz zvočnika prvič oglasila. Krave pri bližnjem napajališču so prestrašene zamukale, vsi psi čuvarji v vasi so se zbrali na šolskem dvorišču, da bi skupaj lajali ter tulili. Sčasoma se je pa gramofon uveljavil ter je imel celo vse učence za prijatelje. Kmetje sami so pa ostali dolgo časa nezaupni, sramovali so se, da bi ob delavnikih poslušali godbo za ples. Kmalu jih je pa učitelj pripravil tako daleč, da so ob nedeljah plesali tudi brez vsakega drugega vzroka razen tega edinega: češ, življenje je kratko in človek ne sme zamuditi nobene prilike, da se ne bi kratkočasil in zabaval. Teh svetih pravic do življenja je učil tudi otroke ter jim zatrjeval in zagotavljal, češ, da on sploh ni voditelj, le njih večji prijatelj. Gotovo je dobro mislil, mladi mož, toda že po nekaj mesecih je imel okoli sebe zalego divjakov in lenuhov, človek bi si nikoli ne bil mogel misliti, da je kaj takega mogoče. Pri tem so se otroci v šoli neizrekljivo dolgočasili ter se je ogibali pri vsaki priložnosti. Ljudi ni mogoče prav presoditi ter docela prepoznati, ljubi gospod učitelj! Naš župnik je bil že prvi dan obiskal učitelja. Le-ta ga je nagovoril z rečenico »moj ljubi gospod" ter mu obljubil, da »ne bo prav nič oviral verskega pouka". Bilo je pa čudno, kako velikokrat je nastala kakšna ovira brez njegove krivde. Zdaj je moral ta ali oni učenec za kazen še dalje sedeti, zdaj je bilo treba nodomestiti kakšno učno uro, ki je bila izpadla; prav pogosto je moral prečastiti gospod pol ur® čakati na šolskem dvorišču, preden je imel svoje ovčice skupaj! Noben ugovor ni izdal in pomagala ni ni-kaka prošnja. »Izobrazba napreduje," je dejal učitelj. Kmalu je bila vaška mladina tako zelo napredna, da je tudi doma razvijala terjajoče načrte: »Oče, to, ... mati, to, . • • tu je starošegno, tam zaostalo." Stari so bili potisnjeni na stran, da so se morali braniti; mladež je govorila le še o kinu, o mestu, o potovanjih, o športu... o karieri. P*l*S*A*N*0 * B * R * A * N * J * E rtskal deklo ZGODBA Z Rogačnik v Podkraju je bil že precej čez trideset let. Grunt je imel, da ga ni bilo ! blizu takega, ikakih štirideset oralov polja in travnikov, še čez trideset oralov lesa, dvajset glav živine, dva konja, okoli trideset ovac, morda še čez petdeset kur in pisanega čopastega petelina ter čedno prostorno hišo. Imel pa je zmeraj premalo poslov — in žene ni imel. Pred dvanajstimi leti, ko mu je še oče živel, se je nekoč spravil od doma in je šel snubit, pa se je tako opekel, da se je zarotil: Nikdar in nikoli več! Ni mogel pozabiti, kako so ga tisti pust imeli vaški fantje za norca, dekleta pa odtistihmal ni povprašal nobenega več, tak strah se mu je usedel v glavo in srce pred sramoto, da bi ga kdaj še katera zavrnila. In vendar se je toliko brhkih dekličev oziralo za njim! Bil je bogat in spoštovan, na pogled je bil tudi čeden, zdrav in skrben, trezen in prijazen, uslužen in radodaren — to so bile same take čednosti, ki so dekletom po volji. Če je prišel Rogačnik kdaj h kakemu sosedu na dom, so se hčere naglo izgubile, ker je vsaka upala, da bo z očetom kako besedo na samem spregovoril. Toda Rogačnik se je menil samo o kravjih in lesnih kupčijah, o sejmih in žitnih cenah. Poslov je imel zmeraj premalo, ker se je vsakokrat šele štirinajst dni pred svečnico spomnil, da jih je treba najeti. Kar je Mo kaj vrednih, so bili seveda tedaj že vsi na svojem, pobirkov pa ni maral. Tako je od leta do leta garal s tistimi, kar jih je imel, in životaril, kakor je bilo; vsako leto pa je nesel čeden kupček v posojilnico, grunt pa širil na vse strani in prikupil zdaj ta gozd, zdaj ta travnik v soseščini. Prav srečen pa pri vsem tem ni bil. često se je čutil osamelega, posebno še tedaj, kadar so ga posli goljufali. Ni vedel, za koga dela in gara; ob takih mislih je postal včasih kar siten. * Nekoč je prišel Rogačnik v hudo zadrego. Bilo je tik pred svečnico. Župnik so brali s prižnice: „V stan svetega zakona hočeta stopiti —“ Oklicali so nekega kmeta s Trate in — Pogačnikovo Mojco. Mojca je bila pri Ro-gačniku za prvo deklo in za gospodinjo. - uusel ženo DOMAČIH HRIBOV Rogačniku je bilo, kakor da ga je strela oplazila. Vse mu je bilo novo. Kake zakonske ovire ni mogel najti, da bi bil šel zoper Mojčino poroko ugovarjat; druge dekle, ki bi bila kakor Mojca, pa ob tem času nikjer ni bilo dobiti. Druge Rogačnikove dekle so bile dobre za hlev, ampak za kuho ni bila nobena: ne Urša svinjarica, ne Jerca kravarica, ne stara Špela, ki je ves dan z metlo okoli oglov bergljala. Ni bilo druge; Anza, ki je volarju pomagal, je moral iti v kuhinjo k piskrom in ponvicam, Rogačnik sam pa mu je pomagal pomivati. Vsa reč pa je bila približno taka, kakor če bi bil Urši naročil, naj zraven, ko meša pomije za prašiče, še pogačo primesi. V pičlem tednu je bila hiša podobna hlevu, Anza pa je bil, ko je prinesel jed na mizo, na moč podoben črnemu kralju pri božičnih jaslicah; na sajastem licu in na črnih rokah se mu je svetila maščoba, kakor da si je namesto čevljev obraz in roke z mastjo namazal. Vsa soseščina se je smejala. Rogačnik je že hotel obupati. Tedaj mu je dober prijatelj svetoval, naj gre vendar k Stoparju v Črno. Stopar ima štiri dečle. Vse štiri so dobre gospodinje, zdrave so in močne, varčne in poštene. Stoparju so sicer doma potrebne za delo; če pa bo Rogačnik kak goldinar pri plači primaknil, mu bo Stopar gotovo eno dal za gospodinjo — Stoparju namreč nekoliko trda prede. Rogačnik se je še ta večer spravil v črno. Pri Stoparju so sedeli v hiši. Ko je Rogačnik vstopil, so ga prijazno pozdravili. „Kaj pa bo dobrega?" ga je čez nekaj časa vprašal Stopar. „Rad bi nekaj s teboj govoril," je odvrnil Rogačnik. Urno so se izgubile mati in dekleta. Rogačnik se je začudeno ozrl za njimi, potem pa je začel: Jur, saj veš, da mi je Mojca, ki mi je gospodinjila, šla. Je pravi križ z deklami, so že bolj redke kakor zlat denar. Skoraj po vsej dolini sem povpraševal, pa je nikjer nisem našel, ki bi bila za gospodinjo. Ti imaš štiri pridne,' čedne dečle. Jur, mislil sem si, da mi eno lahko daš." Stoparju se je ves obraz nasmejal. Odgovoril je prav prijazno: „Pravzaprav so mi doma potrebne; če bi bil iz črne kateri prišel vprašat, bi bil vsakemu rekel: ne. Če pa pride Rogačnik, to je vse nekaj drugega — to je čast, velika čast." „Jur, ne bo ti v škodo; dekletu bom dal, kar je prav, za kak goldinar pa se mi tudi ne pozna." „Tega ni treba, Franc, jesti in delati bo pri tebi gotovo imela kaj, česa boljšega pa doma tudi niso vajene. Razumela se gotovo bosta, potem pa bo že.“ „Da, razumela se bova; gospodinjstvo ji vse prepuščam iin če hoče kaj kupiti, mora pač reči; tega nočem, da bi ljudje pomanjkanje imeli." „To tako vem, Franc. Ali si pa že govoril s katero? Ali si se že zmenil s katero?" „Ne, Jur," je odgovoril Rogačnik, „naj-prej sem hotel tebe vprašati; ne bi si bil upal, tebi za hrbtom kaj splesti." „Si zmeraj še stari zajec," se je nasmejal Stopar. „Katero pa potem hočeš?" „To mi je vseeno — vse so pridne, kakor sem čul — reci sam, katero mi najlaže daš!" „Imam vse rad, nobene bolj, nobene manj; to moraš že sam vedeti, katera ti je po volji," je dejal Stopar; „veš, pri tej reči se mora vsak sam odločiti, da se pozneje kdaj ne kesa.. torej katera ti je najbolj všeč?" „Tega ne vem," je dejal Rogačnik, „jih še nikoli nisem toliko pogledal; glavna reč je, da je pridna in da ostane kak čas pri hišk" „Na, seveda mora ostati pri hiši," je nekoliko začudeno rekel Stopar. „To jaz tudi pravim. Jeze ne sme človek imeti." „In drug za drugega morata biti. Je hud ta stan." „Res je hud stan naš kmečki stan," je menil Rogačnik; „in kmetje moramo biti složni, da nas ne potisnejo v kot... No, zdaj pa se domeniva!" „Na, katero torej hočeš?" „Meni je vsaka prav." Če že nočeš drugače," je dejal Stopar, „ti bom moral pač jaz eno izbrati... Jaz menim pač tako: Tona je prestara zate. Trezka in Micka sta premladi... Ančka je zdaj trideset let, je bila zmeraj najbolj živa in najbolj pametna; mislim, ta bi bila zate." „Menda ni s katerim v besedi?" je vprašal Rogačnik; „veš, Mojca me je spravila v zadrego, pa še tako skrivala je!... Ko bi bila vsaj o Božiču povedala!" „Tu bodi kar brez skrbi! Toliko svoje dekle že poznam." B r š 1 j a n s k i: SveioHočne zatje O, to so zarje svetu mile, ki niso nikdar še svetile: Rodilo se je božje Dete — to zarje so Boga in Gospe svete. Pod palmami Svetloba — po vse celinah izžareva; krdelo rajskih že krilatcev peva: „Bogu v višavah slava, mir ljudem na zemlji!" kjer je sveti Betlehem. V človeških dušah je Boga podoba. „Bi bilo torej tebi prav?" „Tu moja roka!... Nekaj pa ti moram reči: dati dekletu nimam kaj, pozneje bo že dobila nekaj... moja stara ima tudi še nekaj stotakov." „Kam pa misliš? Tako pri nas doma tudi še ni, da bi si morali moji ljudje sami za opravo skrbeti." „Pač, pač, omaro, posteljo in zibelko bo že dobila s seboj," se je Stopar razvnel. „Omaro zaradi mene," je dejal Rogačnik, „postelj imam sam pet praznih, zibelke ji pa ni treba. Pri nas ni otrok." „Bodo že prišli, če je Bogu prav," je trdil Stopar. „Pri tem bom pa jaz tudi imel še besedo," je poudaril Rogačnik. „Si ti norčav!" „Ti tudi." „Pojdi, pojdi, zaradi takih reči se ne bova skregala. Glavno sva se torej zmenila ... Zdaj bom Ančko poklical." „Bodi tako dober, ti se pomeni z njo, pa mi potem sporoči, jaz se ne menim rad z ženskami." „G!ej ga, spregovoriti pa vendar moraš z dekletom ... taka je navada ... Ančka bi ti pa tudi zamerila, če bi že začel tako muhasto." „če misliš, pa naj bo!" je odgovoril Rogačnik. Stopar je poklical hčer. Ta je bila v zadregi, ko je stopila v sobo, in je obirala (Nadaljevanje na naslednji strani) Mojim dobrim Švicarjem se je zazdela ta reč kmalu preneumna. Kratko in malo so na svojo roko vzeli svoje malčke iz šole ter so jih rajši pošiljali daleč proč, da bi se jim vteplo v glavo, kolikokrat se nahaja Število devet v številu enainosemdeset, in kaj vse je treba za to, da ima človek 'košček kruha na mizi. Onkraj mostu so občutili ta umik kakor Udarec v obraz: „Našo šolo zaničujejo ter Prezirajo, dobro, potem pa tudi mi ne potrebujemo njihove cerkve." Učitelj je navdušeno prigovarjal ljudem, naj ne hodijo v cerkev in kmalu je v nji sedelo le še malo zvestih s francoske strani, med njimi seveda župan. Naš župnik je tekal od enega do drugega: ».Pojdite vsaj v Šent Hipolit k službi božji; toda nikar ne preživite nedelje brez božje milosti! Popolnoma vseeno je, v katero cerkev greste, da le greste. Poslušajte me, moji ljubi otroci!" Ne, ljudje onkraj mostu niso poslušali, niso hoteli iti v noheno drugo cerkev, že Zato ne, kakor so rekli, da ne bi delali sramote našemu župniku. Rajši so postali nezvesti Bogu, kakor pa „našemu župniku". Naš župnik je skoraj zbolel zaradi tega. Noben otrok od one strani ni več prišel k Verskemu pouku, noben deček se ni silil, da bi pozvanjal z zvonom, opustili so „zvo-fijenje". Le stari možje švicarske občine sp bili še pripravljeni za to — ni čuda, če je -La Rochette" tako žalostno klicala in vabila k maši kakor — k pogrebu. Vmes je bila pa še nekega dne volitev Župana. Oh — govorila sem vam o tem, da bo stari župan vladal občino vse življenje, ... kako spremenljiv je vendar človek! poštenega, starega župana so odstavili in izvolili učitelja namesto njega: človeka brez žlahte, brez družine, brez njiv in travnikov, človeka, ki je svoje perilo dajal v pranje v parno pralnico v mestu! To je starega župana zadelo v srce ter mu skoraj vzelo vero v Boga. Sicer je še vedno hodil k župniku, toda nikoli več ni šel v cerkev. „Ne,“ je dejal, „če bi bil Bog, ne bi dopustil takšne nizkotne grdobije." Stari župan je postal v obraz kakor onemogel starček. Nenavadno so celo zvesti Švicarji postali zbegani. Tudi izmed njih je marsikateri preživel svoje nedelje namesto v cerkvi v šolski dvorani, kjer je bil kino s svojimi predstavami. Tedaj je župnik spet hodil od enega do drugega, da bi poiskal duše. Vsaj kadar vsak dan zvoni zdravamarijo, naj bi opravljali staro pobožnost; vsaj to minuto naj bi bili vsi edini v duhu. Le tega jih je prosil priletni mož. Kmetje so obljubili, da bodo to storili in bili so zvesti dani besedi. Nikoli ni pustil stari župnik, da bi kdo drugi prevzel to službo, da bi zvonil zdravamarijo. Vsak dan, ko se je nagibal večer, je stal pri vrvi ter s pesmijo večernega zvona zbral poslednje molitve za pozabljenega Očeta v nebesih. To leto je bila pozna Velika noč. Dvojica švicarskih otrok je prišla k svetemu obhajilu, med njimi mala hčerka zakoncev iz punčkine hiše. Na tenčico ubogega otroka je župnik položil prve rože svojega pozabljenega vrta. Bilo je njegovo poslednje veselje. Onkraj mostu sta se dva vzela, fant in dekle. Novi župan ju je sam poročil. Otročiček je bil rojen. Nobenega mašnika niso poklicali, da bi ga krstil. Naš župnik se je postaral. Hitel je in se žuril, da bi še to razdelil, kar ima. Nekega dne ni imel ničesar več. Toda tisti dan je vabil zvon resnobno in globoko kakor še nikoli. „Mož,“ je rekla stara županja, „kaj naj to pomeni?! Vse drugače je kakor sicer?! ---------Mož, meni je tako težko pri srcu!" In šla sta oba pogledat, zakaj je bil župnik ta večer povabil k molitvi tako na kratko in tako nujno. Ob vznožju visokega križa, ki stoji ob vhodu v cerkev, je ležal, glavo je bil položil k počitku na klečalnik. Zrak je še skoraj trepetal od zadnjega udarca večernega zvoni; v zvoniku zgoraj se je gugala „La Rochette" brez glasu. Našega župnika ni več. To so vedeli takoj tisti, ki so vstopili. Njim vsem se je zdel prelep in prevelik. Položili so ga na mrtvaški oder v cerkvi med morjem cvetlic. Vsi so vedeli: njih župnik je umrl, ker mu je od žalosti počilo srce, in vsi oni so krivi tega. Od daleč in od blizu so prihajali ljudje, neprestano so prihajali: ljudje, katerim je bil pomagal, ubogi, ubogi ljudje. Človek ne bi mogel verjeti, da je en sam mož mogel pomagati tako mnogim. Morebiti je bil naš župnik vendarle svetnik?! Zakaj dogodile so se čudovite reči ob njegovem mrtvaškem odru. Gospa Sabli-jeva, ki je bila že leta in leta hroma ter so jo bili s stolom na kolescih vozili v cerkev, je hotela še enkrat poljubiti njegove rokč, zaradi množice ljudi se pa ni mogla tik do odra popeljati. Nenadoma je pa vstala ter šla peš proti odru, ne da bi zapazila, kaj počne. Ko je zapazila, je zakričala ter se zgrudila na kolena — pred njim. Od tedaj je gospa Sablijeva zdrava; stotero prič more potrditi. Drugi čudež je tako neverjeten, da si ne upam sama tega vam pripovedovati. Zato morate o tem brati pismo stare županje, poslano Avstrijki. — Le-ta je prejela to pismo daleč proč v Avstriji. In v tem pismu stoji od besede do besede natanko zapisano: „Ljuba Avstrijka! On je bil v resnici svetnik, toda ne govorite o tem, sicer pridejo spet vsi visoki ljudje od vlade, da ga nam vzamejo. Naj zmeraj ostane pri nas, v svoji domači zemlji, ki jo je tako zelo ljubil. Ob njegovem grobu se je zgodil še največji čudež, ki si ga more človek misliti. Naši možje na tej in na oni strani mostu so se spravili ter so si prisegli zvestobo na smrt in življenje, v cerkvi kakor v šoli. Podali so si roke ter so nato skupno pretepli učitelja in ga vrgli ven-kaj z njegovim ..trobilom" vred. Moj mož včruje spet v Boga. In, kar sem Vam hotela povedati: tisti dan pred svojo smrtjo je bil naš župnik pri nas ter je želel še enkrat videti voditeljico. ,Jaz sem se pravkar pripravila, da bi ji pisala,’ sem mu rekla. ,Prav lepo jo pozdravite od moje strani in v mojem imenu,’ je dejal ter nato govoril sam zšse: ,Bog jo blagoslovi, dobrega otroka!’ Potlej je bil pa zelo tih in potrt. Ko je pa že stal pri vratih, se je še enkrat obrnil ter vprašal po Avstrijki. — Povedala sem mu, da je zelo lena za pisanje, redko pride kak odgovor od nje. Tedaj se je župnik namuzal in rekel tako ljubeznivo: .Povejte Avstrijki, naj ne pozabi La-motskega župnika.’ “ Ne, »gospod župnik, nisem ga pozabila! KONEC Jshal deklo - nalel žena Družba sv. Mohorja v Celovcu vam priporoča v zimskih dneh knjige, ki jih ima v bogati izbiri na zalogi v svoji prodajalni. Na željo vam pošlje cenik. B V nekaj tednih bo izdala krasno knjigo z mnogimi slikami „Janez XXIII.“. B Pripravlja nov molitvenik z velikimi črkami za naše verne stare ljudi. fl Še ta mesec izidejo v počastitev obiska papeža Pavla VI. v Sveti deželi „Zgodbe sv. pisma nove zaveze" v treh barvah in z mnogimi fotografijami — za šolo in dom. a Ima v zalogi še knjige: „Jezusovo življenje", „Fati-ma“, ..Strahote kitajskih ječ", „Hoja za Kristusom", „Rimslki mdsal", ,,Filoteja" ter razne knjige za mladino. Bodite v novem letu podporniki in dobrotniki Družbe sv. Mohorja — sebi v ponos, našemu narodu v korist in Bogu v čast! saiašsffis (Nadaljevanje s prejšnje strani) kraje svoje rute. Stopar je dejal z nekoliko slovesnim glasom: ..Ančka, Rogačnik je tu in je vprašal zate ... jaz ti pustim prosto voljo... to veš, da ima Rogačnik lep grunt, dovolj je vsega pri njegovi hiši — ženski je že mogoče obstati na takem domu ... Ali hočeš?" Dekle je zardelo do ušes, nekaj časa je molčalo, potem je dahnilo: „Da!“ Tedaj se je tudi Rogačnik oglasil in dejal: „Bodi torej tako dobra! Boš pač kuhati morala in po hiši gledati, da je vse prav. Na polije ti ne bo treba, le ob košnji in ob žetvi včasih... ti bom že dal, kar je prav, in bom še navrgel tudi kaj." Dekle je odvrnilo samo: „Mi je že prav." Tedaj ye spet oče povzel besedo: „Kdaj pa naj bo, Franc?" „Prej ko bo, ljubše mi je... rajši danes ko jutri," je ta odgovoril. „Meni tudi ni za dolgo odlašanje," je pritrdil Stopar, ‘ „tako pa le ne bo šlo, se bo treba z župnikom tudi še pomeniti." „Zakaj pa z župnikom?" „iNo, da v krstno knjigo pogledajo, koliko sta pravzaprav stara." „Saj to sama veva; čemu bi bilo tega treba?" „Za oklice vendar. Saj se ne boš ženil kakor kak jud!" „Kdo pa je rekel, da se bom ženil? Saj neveste nimam!" „Na, teh ceremonij je zdaj pa že za ško- Pri naš na (Nadaljevanje s 4. strani) di zidanje „Grenzlandheim-a“, ko tako počasi napreduje. Zavedajte pa se pri tem, dragi Pliberčani, da na ta način prevzemate tudi obveznost, da bo v njem prostora tudi za slovenske igre in prireditve. Seveda pa se nikakor ne strinjamo z imenom „Grenz-landhcim", ki je vse prej kot pa v duhu spravljivosti in mirnega sožitja med obema narodoma! Gotovo bi bilo ime „Kultur-heim“ dosti bolj primerno in povezujoče! Podajamo prijateljsko roko za skupno pozitivno delo v blagor vseh občanov, tudi Slovencev, ki bodo v združeni občini tvorili večino! ' Domačin ŠT. PETER v ROŽU (Miklavžev večer v gospodinjski šoli) Ves dan smo se tresle od strahu in radovednosti. Ko pa je prišel zgodnji večer, nismo imele časa misliti na Miklavža in na strah. Dela smo imele toliko, da nismo vedele kje začeti. Ker smo vse poprijele, je bilo hitro vse pospravljeno in pripravljeno za Miklavžev prihod. Zbrale smo se v sobi, kjer stoji oder. Nismo dolgo čakale in že je pozvonilo. Vstopil je Miklavž s svojim številnim spremstvom. Najprej nam je izročil pozdrave nebeškega Očeta in nam dal smernice za življenje. Potem pa je prišlo najhujše. Klical nas je pred svoj „sodni“ stol. Med prvimi sem bila tudi jaz. Dobila sem vprašanje, na katero bi znala dobro odgovoriti, a sem se sramovala na glas povedati, zato sem raje Izbira in kvaliteta preprog, zaves in posteljnine v trgovini opreme LODRON VSILACM Lederergasse 12 Tujskoprometni in gostinski obrati dobijo poseben popust! fovo mašo preveč," se je razjezil Stopar, „saj si vendar pravkar mojo Ančko vprašal!" „Ka—ka—‘kaj?" je zaječal Rogačnik, klobuk je spustil iz rok in se vgriznil v suknjič. Dekle je bilo rdeče ko kuhan rak in je hotelo zbežati. Oče jo je zadržal in tedaj so se ji usule solze. Rogačnik jo je pogledal od strani. Tedajoi je pobral klobuk in se je vzravnal. „Prav za prav," je dejal, „sem jo hotel le za deklo prašati, če pa me Ančka hoče vzeti, mi je pa še bolj prav." Potem se je ©bmil k dekletu: „Ančka, povej, ali me res maraš?" Dekle mu je ihte pritrdilo. Zdaj se Ije Rogačnik zasmejal: „Zdaj pa pojdimo takoj k župniku, da še kaj vmes ne pride!" Res so šli še isti večer v župnišče. Štirinajst dni pozneje sta stala Rogačnik in Ančka pred oltarjem. Svatov je bilo toliko in gostija je bila taka, da so dejali: „Take ovseti pa že dolgo ni bilo." Pri Pogačniku se je zdaj marsikaj spremenilo. V kratkem je bilo vse čisto in čedno, po hiši in Okoli nje se je kar svetilo. To vse je napravila mlada gospodinja. Ančka in Franc nista vedela, kaj bi eden drugemu še ljubega storila. Rogačnik je bil odslej zmeraj Židane volje, vsa sitnoba ga je minila. Cez leto dni pa se je zibal v zibelki mlad Rogačnik in je s svojim krepkim glasom prepeval v nji svoje hvalnice. Koroškem napačno odgovorila. Vprašanje se je namreč glasilo: „Kaj se v kuhinji najhitreje vrti?" Rekla sem: „Mikser“. Ker ni bilo prav, mi je Miklavž povedal, da je moj jeziček, ki se hitreje vrti, kot vsak „mikser“. Darilo sem pa vseeno dobila. Da mi le more Miklavž pripraviti tako sramoto?! Morda sem pa sama kriva! Tako je minil večer, o katerem smo mislile, da ga ne bomo prestale. Kakor vidite, smo še vse žive In dobre volje. Le pridite nas pogledat! Marica Motschilnig ŠKOCIJAN V PODJUNI (Lep Miklavžev večer) Miklavž se je v svojem nagovoru rahlo pritožil, da mu angelci niso dali miru v nebesih, dokler ni odšel z njimi na zemljo. Njim na ljubo je zapustil topla nebesa in se podal na mrzlo zemljo. In res drugo adventno nedeljo je prišel iz Globasnice v Škocijan. On ni šel s svojim spremstvom v gostilno ali hotel, ampak naravnost v tamkajšnjo lepo farno dvorano. Ne vemo, kje so otroci izvedeli že nekaj dni prej za njegov prihod. Veselili so se prihoda svojega dobrotnika iin angelcev. Ob 2. uri popoldne je vse hitelo proti Sko-cijanu, celo z osamelega Kamna so prišli. Dvorana se je napolnila. Nestrpna je bila posebno mladina. Pa, hvala Bogu, kmalu se je pričelo. Domači gospod župnik je pozdravil zbrano ljudstvo in želel dobrodošlico gostom. Zastor se je premaknil! Oj, kako lep prizor! Kako lepo je bilo videti lepo belo oblečene, z zlatimi zvezdicami okrašene angelce. Zarajali so čudovito lepo in prepevali: „Mi angelci smo mali...“ Ja, vsi otroci kakor odrasli so bili iznenadeni. To je bila prva slika. Po odhodu nežnih angelcev pa so se prikazali strašni parkeljni-krampusi. Bilo jih je veliko. Lucifer je držal v roki železne vile in krotil druge, divje krampuse. Lucifer je sedel na stol, drugi so ležali na tleh, zopet vstali, se pretepali, tolkli z nogami. Hoteli so večkrat skočiti z odra med pre- strašene otroke; nekateri od njih so se že jokali in tresli. Kdo se ne bd bal? Sedaj se je začelo najlepše. Lepi angelci so med petjem pripeljali Miklavža. Imel je lepo obleko, sivo brado, škofovo palico in belo knjigo, kjer je imel napisana imena pridnih otrok. Angelici so držali v rokah lepa darila za pridne škocijanske otroke. Ker so bili angelci premajhni in niso mogli igrati na harmonij, so naprosili dobrega g. Hermana, organista, da je spremljal petje. Radovedni ste, kako je prišel Miklavž in njegovo spremstvo. Peš? — Ne, ne! Z avtobusom, katerega jim je rade volje ponudil g. Sienčnik iz Dobrle vesi. Tako je napravil veselje malim v škocijanu in njihovim staršem. Hvala mu! Dragi Miklavž, le še pridi k nam in prinesi našim malim lepih darov. Odslej bodo še bolj pridni. Da, še večkrat na svidenje! SELE (Družinska sreča) Šest let sta mlada zakonca Heliodor čer-tov iin žena Uršula čakala, da se je v njunem novem domu oglasil otroški jok in krik. Zdaj se jima je želja izpolnila, ker sta dobila ljubko hčerkico. Dolinarjevi pa so že imeli dva fantka in so si želeli deklico, Ridovčevi pa nasprotno k dvema deklicama fantka. Bog se je oziral na njihove želje in je dal Dolinarjevim hčerko Marijo, Ridovčevim pa fantka Ferdinanda. Tudi Adamkova družina se je pomnožila s petim otrokom: trem bratcem in sestrici se je pridružil še en bratec. Tako bodo zdaj štiri družine o Božiču negovale novorojenčke, ki so v krstni nedolžnosti živa podoba božjega Deteta. Naj jim božični angeli prepevajo in trosijo milost z nebes! SLOVENSKE ODDAJE V RADIU NEDELJA, 22. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voJčimo. — PONEDELJEK, 23. 12.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Zena in dom. — 10 minut za Športnike! - 18.00 Za našo vas. - TOREK, 24. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Vi, oblaki, Ga rosite... — Za naše male poslušalce. — SREDA, 25. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. — „Glej zvezdice bolje...” — ČETRTEK, 26. 12.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PETEK, 27. 12.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Glasbena božična darila iz Melbourna (Avstralija). — SOBOTA, 28. 12.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Na dom obujaš mi spomin ... — NEDELJA, 29. 12.: 7.30 Duhovni nagovor. - PONEDELJEK, 30. 12.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — „Kar po domače!” — 10 minut za športnike. — 18.00 Dobra volja zaželena... - TOREK, 31. 12.: 14.15 Poročila, objave. - športni obzornik. NADPASTIRJEV DUHOVNI NAGOVOR Našim cenjenim poslušalcem sporočamo prijetno presenečenje za letošnji Božič: v „Duhovnem nagovoru” na sveti dan (25. dec.) nam 1m> spregovoril naš prevzv. škof dr. Jožef Kostncr. Gregor Rihar, oče naše cerkvene glasbe (Nadaljevanje s 3. strani) bila splošna sodba, da Rihar s petimi prsti boljše in lepše igra kot vsakdo drug z desetimi. Rihar je imel še posebno veselje in tudi zmožnost za izdelovanje klavirjev in orgel. Kako so ga fotografirali? Omeniti moramo še neko zanimivost iz njegovega življenja. Prijateljem se ni nikoli posrečilo pripraviti ga do tega, da bi se slikal, in v resnici niso imeli nobene njegove slike. Zato so ga ob smrti 1. 1863 s talarjem, roketom in biretoih posadili h klavirju, v roki z zbirko njegovih pesmi, v drugi glasbene vilice in ga tako fotografirali. To je edina Riharjeva slika, ki jo imamo. Od Riharjeve smrti je minilo že sto let. Umevno, da so doživela njegova dela tu pa tam, za nekaj časa skorajšnjo pozabo-Vendar sta vidna želja in splošno stremljenje ljudstva po ohranitvi Riharjevih napevov prisilila glasbenike, da so začeli iskati načinov in potov, kako bi Riharja dostojno in pravično prerodili. Med njegovim1 preroditelji so Anton Foerster, dr. Franc Kimovec, prof. Matija Tomc in Vinko Vodopivec. Že sama ta imena, ki jih štejemo kot Riharjeve preroditelje, nam dokazujejo, kako važno mesto zavzema Rihar v sloven- ski cerkveni glasbi. Po K. G. Blagoslovljene božične praznike ter srečno in uspešno novo lelo želi vsem odjemavcem in poslovnim prijateljem vaša domača TRGOVINA Jevtič JttH&ttfts = DAS HAUS OCR GUTEN CIUAUTAT — KIAGENFURT VOLKERMARKTERPLATZ1 Blagoslovljene božične praznike in srečno, uspešno novo lelo želi vsem svojim članom in prijaleljetn KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA v Celovcu List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naro&iina mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajate!;: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmaier, Radiše, p. Zrelec — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in unrave 43-58. 2. zasedanje koncila zaključeno Koncilska dela od 17. novembra do 4. decembra 1963 Na 69. glavni koncilslki seji, ki se je pričela v ponedeljek 18. nov. 1963, so kon-oiLski očetje pričeli proučevati osnutek o dkiuimenizimu v njegovi celoti. Njegova naloga je pospeševati zedinjenje kristjanov. Izraz ekumenizem je rabljen v naslovu osnutka na drugačen način kot v oznaki koncila, ki je prav talko ekumenieen. Če izraz rabimo za koncil pomeni ekumenieen vesoljen, če pa se tiče osnutka, pa pomeni poseben apostolat za zedinjenje kristjanov. Predvsem bi bilo trdba poudariti, da so vzlhodne Cerkve bliže katoliški Cerkvi kot vise druge reformirane sekte. Vzbodne cerkve namreč ohranjajo hierarlhijo, sedem zakramentov, kult evharistije in češčenjc Matere božje. S protestanti pa nima katoliška Cerkev nobene druge vezi kot svetega krsta in za nekatere sveto pismo. Bolje bi bilo združiti prvo in drugo poglavje, ker obravnavata isti predmet. Če osnutek govori o judih na tako spoštljiv način, bi se moral baviti tudi z verniki drugih veroizpovedi, ki so manj nasprotne katolicizmu kot judje in protestanti. V osnutku naj bi govorili tudi o kristjanih, ki jih je komunizem zavedel v brezboštvo. Osnutek modro prikazuje bistveni temelj ekumenizma, ki obstaja v notranji obnovi in v svetosti življenja. Samo na ta način bo Cerkev lahko znova zasijala in izražala za vse prepričljivo povabilo. V duhu govora papeža Pavla VI ob otvoritvi naj bi koncili izdal izjavo, s 'katero bi priznal pomanjkljivosti katoličanov v pogledu edinosti, prosil oproščen j a ločene brate in istočasno poudaril, da katoliška Cerkev ne goji nobene mržnje spričo tega, kar je sama pretrpela. V tordk 19. novembra se je vršila 70. glavna koncilska seja, na kateri so zopet razpravljali o osnutku o ekumenizmu v njegovi celoti. Sveto mašo je daroval indijski nadškof Thangalatbil v sirsko-malankarskem obredu. V sredo, 20. novembra 1963, se je vršila 71. glavna seja, v teku katere so nadaljevali z obravnavanj eni osnutka o ekumenizmu. Osnutek o liturgiji sprejet V četrtek 21. novembra 1963 se je vršila 72. koncilska seja, na kateri so koncilski očetje odobrili novo besedilo liturgičnega osnutka. Sv. mašo je daroval v glagolski liturgiji slovaški 'škof Grutka iz ZDA. Ta liturgija je latinski obred v staroslovanskem jezlilku. Ta liturgija je v rabi na Hrvaškem in Slovaškem, v nekaterih škofijah. Glavni tajnik Felici je prebral sporočilo «v. očeta, v katerem papež Pavel navaja, da je na željo številnih koncilskih očetov in zato da bi napravil delo hitrejše in uspešnejše odločil, da dvigne število članov posameznih koncilskih komisij od 25 na 30. V petek dne 22. novembra 63 se je vršila 73. glavna koncilska seja, na kateri so koncilski očetje dokončno odobrili osnutek o liturgiji. Glavni koncilski tajnik je poudaril izredno važnost te seje, na kateri bodo prvič v Zgodovini 2. vat. koncila odobrili dokončno kak osnutek, v našem primeru osnutek o liturgiji. Zanj je glasovalo 2159 koncilskih očetov, proti 19, neveljaven glas je bil 1. Osnutek ho postal konstitucija, ko ga bo odobril papež in bo proglašen na javni seji. Laiki na koncilu Laični poslušalki na koncilu so izrazili te dni svoje mnenje o delih koncilske skupščine s posebno pismeno izjavo. V njej navajajo, 'da so še majhna skupina in da ne predstavljajo vsdh oisdb in vseh oblik apostolata. Ko 'Srno vstopili v koncilske dvorano, tako pišeje dalje, smo se čutili prežete s sikrivnositjo Cerkve, Cerkve božjega ljudstva, ki je na Pohodu. Vshk dan smo priče premišljenih ^posegov, pri katerih je vsaka beseda dolgo Zorela in kjer vse jasno stremi po najvišjem dobru vere. Stališča so različna, včasih zelo nasprotna, toda temu se ne čudimo. Kako bi ne moglo gledati na različen način, izdelavo 'in izraz misli Cerkve 2.500 škofov, ki so stari od 35 do 100 let, ki so prišli s petih delov sveta in ki se poprej niso nikoli sestali, in ki predstavljajo tako ogromno raznolikost pastoralnih in človeških stališč! Tudi laični poslušalci spremljajo potek debate in izrazijo svoje mnenje preko pristojnih oblasti. Globoko nas je zadel, tako nadaljujejo v svoji izjavi, vesoljni značaj Cerkve, kot se kaže na koncilu. Pred nami so kardinali, patriarhi, škofje, opazovalci drugih verstev in to z vseh c dl in. Z ekumenskega vidika je koncil bogat z medsebojnimi odkritji. Obe strani se vedno bolj spoznavata. Marsikaj je bilo na poti zedinjenja že doseženo. Prvikrat v zgodovini je ekumenski koncil 'sedaj lobravnaval problem laikov in skušal dotočiti mesto, ki jim pripada v okrilju božjega ljudstva, ki je na pohodu. Z veseljem pozdravljamo reformo v liturgiji. Ta bo napravila udeležbo ljudstva pri živi jen ju Cerkve bolj dejavno in bolj intimno. Koncil misli na svet. Visak hip ima pred sdboj znamenja časov: željo po miru, po edinosti, po ekspanziji človeške osebe, po zahtevi pravičnosti, upanju ubogih, trpljenje dela, lakoto in nevednost, dvig narodov in bežni; sprejemajo sknbode prvih koncilov, opravljajo svete obrede, ki nudijo milosti. Če je mogoče, jih moramo 'imenovati Cerkve. Nekateri govore, kot da bi bilo priznanje darov Sv. Duha v 'drugih zanikanje vere. Izrecno bi bilo treba tudi izjaviti, da Cerkev želi sodelovanje na socialnem področju, ne samo med posameznimi kristjani in njihovimi društvi, marveč tudi med samimi cerkvenimi skupnostmi. Sodelovanje krščanskih Cerkva V sredo 27. 11. se je vršila 76. glavna kon-oillska seja, na kateri so obravnavali tretje poglavje osnutka o ekumenizmu. Tretje poglavje osnutka obravnava vzhodne Cerkve in 'krščanske skupnosti, ki so nastale po 16. stoletju. K debati se je javilo 17 koncilskih očetov, ki so izjavili: Naloga svete stolice, kakor trdi tretje poglavje je, nadzorovati razgovor z ločenimi bralti v ljubezni in dobroti. V četrtak, 28. novembra, je bila 77. koncilska seja. V debato je vposeglo 14 koncilskih očetov, ki so izrazili tale mnenja: Koncil je zlasti v pogledu ekumenizma vzbudil po vsem svetu veliko pričalkovanje. Treba pa je poudariti, da ekumensko gibanje lahko predstavlja hude nevarnosti. Potrebno je zato poudariti nekatera temeljna načela. Predvsem, tako je dejal kardinali Frings, je treba jasno potrditi, da ena in sveta Cerkev ni upanje bodočnosti, marveč, da že obstaja. Ustanovljena je od Kristusa in temelji na mednarodne organizacije. Vse te probleme obravnavamo med seboj in jih že naša navzočnost predstavlja koncilskim očetom. Sredstva obveščanja V ponedeljek, dne 25. novembra, se je vršila 74. glavna kongregacija, v teku katere so končali razpravo o prvem poglavju osnutka o ekumenizmu, pričeli z razpravljanjem o drugem poglavju in izvedli glasovanje o osnutku o sredstvih družbenega obveščanja. Predsednik koncilskega predsedstva kardinal Tisserant je nato prebral kratko uradno poročilo, v katerem je obžaloval dejstvo, da je bila ta dan ob vhodu v baziliko razdeljena koncilskim očetom listina, ki je bila podpisana od nekaterih koncilskih očetov, ki so vabili skupščino, naj glasuje proti osnutku o sredstvih družbenega obveščanja. Predsedstvo je hkrati z moderatorji obsodilo dogodek, ki moti svobodo in mir na koncilu in je neprimeren za dostojanstvo ekumenske skupščine. V tordk dne 26. novembra 1963 se je vršila 75. glavna koncilska seja, na kateri so nekateri koncilski očetje govorili o drugem poglavju osnutka o ekumenizmu. Razprave je vodil kardinal Doepfner. K prvemu poglavju osnutka se je javilo šest koncilskih očetov, ki so navedli tale mnenja: V krščanskih skupnostih, ki so nastale po reformi, najdemo elemenite, ki predstavljajo prave Cerkve, čq>rav v nepopolnem smislu. Gre namreč za skupine krščenih, ki so povezani z nami z vezmi vere, upanja in Iju- Vsakovrstne kuhinje (takozv. ameri-kanske), spalnice, dnevne' sobe točno po želji in meri STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO Johan Lestgeb ŠMIHEL NAD PLIBERKOM TELEFON 34103 Strokovni nasveti, proračuni brezplačno Sem so bile zadnje mesece uprte oči in misli vsega svetil sv. Petru. Razen tega je treba omeniti in izvajati to, kar ista izjavila zlasti papeža Pij XI in Pij XII o katoliških šolah in o obveznosti pošiljati vanje svoje otroke. S pristankom sv. Oficija so v Nemčiji dosegli odlične uspehe sodelovanja med katoličani in protestanti pri študiju sv. pisma. Te skušnje bi bilo treba razširiti tudi na druge dežele. Kakor navajajo spreobrnjenci, so vidiki, ki so najbolj neprijetni ločenim bratom tile: zamotana teologija, preveč poudarjen shoilasticizem, preveč poudarjen pravni čut, nekatere nove oblike Marijinega če-ščenja in lahkota, s katero se podeljujejo odpustki. Zlasti protestante pa privlačujejo tile motivi: 'Katoliška hierarhija, ki je zlasti slovesna v svojih pesmih, meniško življenje, duhovniški celibat, sv, spoved in zlasti veličastna edinost Cerkve v jeziku, obredih in disciplini, verski praksi, v evharistični žrtvi in v avtoriteti škofov Skupno s papežem. Dne 29. novembra 1963 se je vršila 78. glavna kongregacija. Sveto mašo je daroval apostolski eksarh Gad za katoličane bizantinskega obreda v Grčiji. Temu obredu, ki izhaja iz antične antiohijske liturgije Sledi velika večina vzhodnih bratov. Vzhodn' katoličani, ki uporabljajo grški jezik, spadajo pod grški oksarhat, konstantinopeljiski tiksarhat, samostan v Grottaferrati in ita-1 janislko-albansko skupnost. Slovesen zaključek V navzočnosti vseh koncilskih očetov, diplomatskega zbora, akreditiranega pri Sveti stolici, in številnih drugih odličnih gostov je v sredo, 4. decembra, bila zaključna seja 2. dela II. vatikanskega cerkvenega zbora, katero je vodil papež Pavel VI. osebno. V svojem nagovoru je sveti oče pozval vse dostojanstvenike katoliške Cerkve, naj skupno z njim sodelujejo pri vodstvu Cerkve. Najavil je ustanovitev škofovskega sveta, katerega člani naj bi bili izbrani izmed škofov vsega sveta, redovnih predstojnikov in iz nekaterih članov kardinalskega kolegija. Ta novi cerkveni organ naj bi bil z delom in nasveti v pomoč papežu pri uresničevanju sklepov koncila. Na tej seji so slovesno objavili po koncilu sprejeto besedilo o reformah v liturgiji, Vsem prijateljem in znancem doma in po širnem svetu želijo obilo prave božične radosti in mnogo sreče in uspehov v prihodnjem letu USLUŽBENCI Tiskarne in knjigarne Družbe sv. Mohorja v Celovcu potem ko ga je tudi papež odobril. S tem je ta predlog dobil zakonito moč. Vendar pa bo njegova izvedba precej dolgotrajna in bo zahtevala najmanj sedem do deset let, kot je razvidno iz dodatnega pojasnila. Kajti posamezne škofijske pokrajinske konference bodo morale imenovati posebne liturgične komisije, ki bodo imele nalogo sestaviti tozadevne predloge na podlagi novih določb. Te predloge bo dobil nato Vatikan na vpogled in v dokončno odobritev. V dostavku k liturgičnim reformam je rečeno, da rimsko-katoliška Cerkev ne bo ugovarjala morebitni uvedbi stalnega (nespremenljivega) koledarja, če bo ta obdržal sedemdnevni teden „brez uvedbe kakega drugega dne izven tedna“. Posebno, sedmo poglavje govori o cerkveni umetnosti, glasbi in petju, upoštevajoč razmere in velikanski napredek in razvoj današnjega časa, vendar vse v pravilni in dostojni meri. Po Gospodovih stopinjah Podrobnosti o romanju Pavla VI. v Sveto deželo Vest o romanju sedanjega svetega očeta v Sveto deželo je vzbudila po vsem svetu izredno pozornost, posebno še, ker se o tem tudi v Vatikanu samem ni prej nič vedelo. Poudariti je treba, da so to novico vsepovsod sprejeli z velikim zanimanjem in odobravanjem na znanje. Jordanski ministrski predsednik je v odsotnosti kralja Huseina, ki je na uradnem obisku v Indiji, izjavil: „V imenu jordanske vlade in naroda kot tudi v imenu vseh kristjanov in mohamedancev naj izrazim veliko radost nad nameravanim obiskom Njegove Svetosti. Hkrati zagotavljam, da bo naša vlada smatrala kot izredno čast, da bo smela sprejeti tako visokega gosta. Kralj Husein, ki je zaščitnik svetih krajev krščanstva in islama, si bo štel v veliko čast, ker bo Pavel VI. obiskal našo deželo.“ Naknadno je bilo iz Vatikana javljeno, da se bo sveti oče Pavel VI. mudil v Sveti deželi od 4. do 6. januarja. Obiskal bo po vsej verjetnosti Betlehem, Nazaret, Kafar-naum in Jeruzalem. Na praznik sv. Treh kraljev bo imel pontifikalno mašo v cerkvi svetega groba v Jeruzalemu. Betlehem spada dandanes pod državo Jordanijo, Nazaret in Kafarnaum pod Izrael, Jeruzalem pa je razdeljen na obe državi — v dva mestna dela. Iz Vatikana v (Palestino bo potoval papež z letalom. V njegovem spremstvu bodo kardinali Tisserant, Testa in Bea ter deset spremljevalcev v civilu za osebno varnost papeža. V zvezi z napovedanim papeževim romanjem v Palestino je deloma popustila trajna napetost na Bližnjem vzhodu. Tako sta Jordanija in Izrael, med katerima večkrat pride do sovražnih napetosti, sedaj stopili v ozke stike in sodelovanje glede priprav tega obiska. Izraelska vlada namerava celo predlagati, da bi imenovali posebno skupno jordansko-izraelsko komisijo, ki bi naj izvedla vse potrebno v zvezi s papeževim obiskom. Slovstvena knjižica »Dijaški glas" Pred nedavnim so izdali učenci in učenke Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu 4. štev. »Dijaškega glasu“. Sami pravijo, da je to literarni obzornik. Drobna, skromna knjižica in pisana na stroj, z likovnimi prilogami. Človek se ne more načuditi tej pisani vsebini literarnih poskusov od poezije preko proze pa prav do posebne vrste slikanja, tako imenovanega linoreza. Če pomislimo, da ta mladina ni imela priložnosti ali bore malo še pred nekaj leti, ko je obiskovala ljudsko šolo, po srčni volji občevati v materinščini, potem je to več kot hvale vredno. Šele sedaj na srednji šoli se jim nudi prilika spoznavati materinski slovenski jezik v vsej svoji lepoti, globini in širini. Vsebina knjižice izpričuje ljubezen in marljivost učencev šole do takih idealnih nalog. Poleg tega jim stoje ob strani kot svetovalci odlični vzgojitelji te šole, da morejo ustvarjati nekaj tako lepega in koristnega. Najbolj razveseljivo je dejstvo, ki pelje kot rdeča nit skozi celo knjižico, odnos mladostnika in mladostnice do doma, domačije in materinega jezika. Že takoj prva pesem »Nazaj v domovi-no“, govori o hrepenenju mladega dijaka, ki študira v mestni šoli. Z vsem srcem in dušo si želi nazaj, domov. Spoznal je, da doma najlepše je. Ali pa oni literarni prispevek »Diferenca". Kaže starega, grčavega zavednega slovenskega kmeta, ki se še v zadnjih dneh svojega življenja bori z mislijo in se ne mo- re sprijazniti z dejstvom, kako daleč je že zarezala germanizacija v živo telo našega koroškega človeka. Toda pri vsem tem ga le navdaja tolažba in upanje, saj sam pravi na kraju: »Eh, za nami je vendar mladina." Da — mladina?! Ne gre pa naši študirajoči mladini le zato, da bi kar tako tja v en dan uporabljali naš jezik, ampak ji gre za to, da bi čim lepše govorili. Učenka že v naslovu tako lepo pravi: »Umivajmo in česajmo jo — ljubo slovenščino!" Značilna pa je izpoved osmošolca, ki sam pravi v svoji zgodbi »Domov". »Kako mi je bila ta beseda sveta, ko sem hodil še v 2. ali 3. razred. Kaj pa zdaj? Kaj se je spremenilo v meni? Ali nočem več iti domov? Ali mi mati in domači ne pomenijo nič več? Sram me je, kadar mislim na to ... Ne vem, kaj je z menoj. Kaj je le prišlo nadme? Nazadnje bom še mater zatajil. V dno duše me je sram. Moj Bog, pomagaj mi!" Dokler bo naša mladina mislila na mater, očeta, dom, domačijo, domovino in prelepi materin jezik — slovenščino, potem je bodočnost naša. Še in še bi radi pripovedovali zgodbice iz te knjižice, toda prostor nam tega ne dopušča. Saj so prav vsi literarni prispevki prekipevajoči vrisk duše in srca otroških let. Prav za čas okrog Božiča je »Dijaški glas" za našo mladino kot nalašč lepo branje za pouk in zabavo. Pa tudi odrasli bodo radi listali po knjižici, saj bodo našli v njej svoja otroška leta in mladost. Prvošolčkova zgodba: Prvo gimnazijsko spričevalo Tudi letos so naši študentje osem dni pred Božičem prejeli svoja prva spričevala v tem šolskem letu. Skoraj za vsakega prvošolčka je vstop v gimnazijo njegov prvi korak v svet in zato povezan z močnim domotožjem, po drugi strani pa tudi s samozavestjo in ponosom, če prinese svoje prvo spričevalo iz gimnazije brez petice ali opomina. In tako se je godilo tudi našemu Hanze-ju kot dijaku prvega razreda gimnazije. Ni štel samo tednov ali dni, temveč celo ure, ko bo dobil svoje prvo gimnazijsko spričevalo in pohitel z njim domov. Popoldanski pouk traja približno do šeste ure zvečer, nekaj minut kasneje pa že odpelje vlak proti Pliberku, katerega je hotel Hanzej še ujeti, da bi prišel še isti večer domov. Pogum velja in s sekundno hitrostjo, brez prave tople obleke se je Hanzej podil proti postaji in vlak še ujel. Ker ga doma niso pričakovali dn je bil že pozen večer, se je znašel pred domačo hišo pri zaklenjenih durih. »Odprite, jaz sem, Hanzej!" Ko mu je oče odprl, je stal pred njim ves premražen in objokan. »Ja, Hanzej, kaj je s teboj? Ali si padel, da si sedaj že tukaj in ves objokan?" »Ja, padel sem!" »Pokaži spričevalo!" Hanzej mu ga s težavo privleče na dan. Oče ga pregleda, toda ne vidi v njem nobene nezadostne ocene. »V katerem predmetu si padel?" »Ne v šoli, tam spodaj pod klancem sem padel, ker je taka tema!" Janko Pečnik prvošolec, Šmihel pri Pliberku. LEPO BOŽIČNO DARILO! Za ljubitelje narodne pesmi! Primerno darilo je lepa plošča Slovenskega okteta s pesmimi: Ti, puob’č, ja kna lumpej — Lastovki v slovo — Flosarska — Kaj b’ jest tebi dau? — Ribniška — Svatske pesmi — Dremle mi se, dremle — Bolen mi leži — Kolo — Plovi, plovk Cena za ploščo je S 105.—. Naročila sprejema: Uprava „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktrin-ger Ring 26. Vse najboljše teli za liolič in Novo leto vsem svojim cenjenim odjemalcem (¥ KLAGENFURT, BURGGASSE Milosti polne božične praznike ter mnogo uspehov v novem letu želi vsem koroškim Slovencem ZVEZA ABSOLVENTK GOSPODINJSKIH ŠOL FARNA MLADINA V ŠT. JANŽU V ROŽU priredi na Štefanovo, 26. decembra, ob 7. uri zvečer, pri „TišIerju“ v Št. Janžu Timmermansovo dramo »ŽUPNIK IZ CVETOČEGA VINOGRADA" Zanimiva igra iz življenja na Flamskem bo tokrat prvič uprizorjena na Koroškem. Iskreno vabljeni! Mali oglasi Kord-smučarske hlače, za deklice in dečke od 89.— šilingov navzgor dobite pri tvrdki Sattler, Kla-gcnfurt - Celovec, Hcuplatz. SERVIRKO zanesljivo nujno iščemo za ESPRESSO V ZGORNJEM ROŽU Nastop takoj! Zelo dobra plača! Ponudbe poslati na upravo lista pod značko »Zgornji Rož«. flBBflBBBBBBBBBBBBBBiaaaaBBflBBBSB Pletilne stroje za vsako potrebo! Tudi na obroke! V trgovini »tVoll-und Strickbar”, poleg kapucinske cerkve, Klagenfurt - Celovec. Vesele božične praznike ' *. _. • in srečno novo leto •_ I ! ; I } želi vsem cenjenim odjemalcem ‘ir’ ‘It' in prijateljem ti II Stefan Andrecs trgovina z železnino Celovec, Karfreitstrafle 9 telefon 47-06 Vesele božične praznike ter uspešno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem čevljarski mojsfer FRANZ TOMASCH ŠT. LIPŠ pri Dobrli vesi MODNA TRGOVINA GLEDALIŠČE (Konservatorij, MicBtalcr StraBe) Petek, 20. dec.: Ni predstave! — Sobota, 21. dec., ob 19.30 Zar und Zimmermann (Car in tesar). — Nedelja, 22. decembra, ob 15. uri: Aschenbrodel (Pepelka) (Krstna predstava). Cene: 5—20 šil. Sreda, 25. dec., ob 15. uri, četrtek 26, decembra, ob 11. uri, petek, 27. dec., ob 15. uri, sobota, 28. dec., ob 15. uri, nedelja, 29. dec., ob 15. uri — vsakokrat pravljična igra Pepelka. Pravljične cene. — Za vse predstave je prosta prodaja vstopnic. PREDSTAVE V GLEDALIŠČU: (Theaterplatz) Sreda, 25. dec., ob 19.30: Otvoritev obnovljenega gledališča z opero „Don Carlos” z Ermanom Lorenzi (Carlos) in Costas P a-skalis (Pesa), oba iz Dunajske državne opere kot gosta, in premierska zasedba. Ni abonmaja! — Četrtek, 26. dec., ob 15. uri: Die Physiker (Fiziki). — Petek, 27. dec.: Ni predstave! — Sobota, 28. dec., ob 19.30: Eine Nacht in Venedig (Beneška noč) (Premiera) (7. predstava za A-abonma in GWF-petek, 5. predstava za GWA-petek). — Nedelja, 29. dec., ob 15. uri: Don Carlos (Poslednjič!). Za vse predstave je tudi prosta prodaja vstopnic; velja tudi za abonma. ^Desel Oiožia ut uspeha polno aooo leto 1964 želi osem snojim odjemalcem Ut znancem Kristijan BREZNIK Celovec, Volkermarkter Ring 9 (pri Textil Janesch) b ih vse ndb\bol\se m a B sli p m oziene prazmKe in za novo lelo S želimo iboli i % . Gr* 1 I m $2 TISKARNA KNJIGARNE IN PAPIRNICE CARINTHIA 8 m š B S P S čtm I 1 s? II 8 I I k m s § i a m m m m šS > Bfci« m>m m tco-Ue- l-esUafrt und pute haUci ftic 1964-\J&c dafoa za ptaznike itn s-cuho- ukinja v teta 1969- R. Knoch & Co. AUTOVERTRETUNG KLAGENFURT — VILLACH Harrich & Co. reparaturwerkstAtte ST. VEIT — WOLFSBERG I C/j/(i([(%$ l(W l je n OSožie in sre eno no o o leto 1964 | DRUŽINA Dr. VALENTIN INZKO SVEČE v ROŽU DRUŽINA Prof. dr. JOŠKO TISCHLER ravnatelj Slovenske gimnazije CEOVEC Sorodnikom, znancem in rojakom ieli obilo iskrenega božičnega veselja in- blagoslova v novem letu RUDOLF SAFRAN CELOVEC Dr. JANKO TISCHLER odvetnik CELOVEC 8,- Mai-Strasse 16 Družina LUŽNIK, pd. ROŽAR GALICIJA ALEŠ ZECHNER CELOVEC H ALBINA in JOŽA KOBENTAR ŠT. PETER pri št. Jakobu v Rožu S Družina OTOVC DOLINČICE pri ROŽEKU FRANC RAUTER trgovina ŠT. JAKOB v Rožu Svojim volilcem, znancem in prijateljem želi vse najboljše za Božič, obenem pa tudi uspehov v novem letu MIRKO KUMER svetnik Kmetijske zbornice BLATO pri PLIBERKU ALOJZIJ VAVTI župnik SELE Vsem pevovodjem, pevkam in pevcem, prijateljem in znancem TOMAŽ HOLMAR župni upravitelj na OBIRSKEM Vsem prijateljem katoliške mladine voditelj FRANCI LIPUS Sedanjim in nekdanjim župljanom voščim blagoslov božji k božičnim praznikom novemu letu - s VALENTIN BRANDSTATTER prošt DOBRLA VES Vsem prijateljem in znancem družina KASSL, pd. KUCHLING ŽELINJE Vsem izseljencem, prijateljem in znancem družina OJCL in GALLOB ZGORNJI BREG ANTON in ADELA GRIL PLAZNICA Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem JOŽE in GRETI MALLE trgovina in gostilna ŠT. LENART pod Ljubeljem Vsem našim odjemalcem, gostom in vsem prijateljem MIHEJ ANTONIČ REKA pri Št. Jakobu v Rožu £ |- 1 JAKOB ŠTREKELJ župnik GORENCE TOMAŽ KOBAN ŠT. GANDOLF pri Kotmari vesi JOŽEF STIH žu p n i k BILCOVS Mesarija FRANC ERLACH DOBJE pri BAŠKEM JEZERU Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina VALENTIN HARTMAN KLOPINJ S! ^ Zimski vaj v Julijskih Alpah Vsem znancem, posebno vsem voditeljem in voditeljicam Katoliške mladine ter vsem Farnim mladinam želi milostipolne praznike božjega učlovečenja ter blagoslovljeno novo leto MAKS MIHOR župni upravitelj ŠT. ŠTEFAN NA ZILJI §• Družina GABRIEL, pd. TISCHLER ŠT. JANŽ v ROŽU JOŽEF KOGLEK župnik v ŠKOCIJANU Družina HANS MILLONIG GORJE na ZILJI Družina dipl. trg. JANKO URANK CELOVEC Vsem cenjenim odjemalcem in znancem F. FRANK trgovina, gostilna in mlin ST. JAKOB v Rožu Vsem prijateljem, znancem in odjemalcem živine TOMAŽ DUMPELNIK ŠTEBEN v PODJUNI Vsem cenjenim gostom in znancem GOSTILNA PRANGAR ZMOTICE - BRNCA Cenjenim gostom, odjemalcem in znancem MARIA PAULITSCH gostilna in trgovina BELA pri'Železni Kapli Vsem cenjenim gostom, znancem in prijateljem — gostilna SMERTNIK, pd. KOVAČ OBIRSKO HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBRLA VES želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1961 Družina ORAŽE, pd. KEŽAR LEPENA Vsem svojim članom in vlagateljem želi vesele božične praznike in uspešno novo leto 1964 j HRANILNICA IN POSOJILNICA ŠMIHEL pri PLIBERKU Vsem prijateljem in znancem družina ROPAČ, pd. HANZEL LOČE — Št. Ilj ob Dravi Vsem svojim cenjenim odjemalcem KAREL KOGOJ trgovina z mešanim blagom ŽEEZNA KAPLA Podružnica: SUHA-REBRCA | NIKO KRIEGL in družina ZAHOMEC LUDOVIK JANK župnik na RADIŠAH Vsem prijateljem in znancem TRATNIKOVA DRUŽINA LEDINCE MARTIN ŠKORJANC župnik v SVEČAH DRUŽINA GREGORN DULE pri ŽITARI VESI JURIJ BALASSA učitelj ŠT. LENART pri SEDMIH STUDENCIH Vsej duhovščini in vernikom pliberške dekanije DEKANIJSKI URAD PLIBERK DRUŽINA MIKLAW PODHOM pri DOBRLI VESI ANDREJ KARICEU župnik ŠT. JAKOB v Rožu PETER OLIP lesni trgovec SELE Vsem odjemalcem in znancem ffljjjl družina SAFRAN, pd. POMOČ BILCOVS 1 DREVESNICA {M ing. MARKO POLZER |f| ŠT. VID v Podjuni Vsem znancem, odjemalcem in prijateljem 'MS družina JOŽEF VVAKOUNIG @ MLINCE Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem družina ZABLATNIK ® BILNJOVS l«i Vsem prijateljem in bralcem „Našega tednika- Kronike” ALOJZIJA AICHHOLZER ŠMIKLAVZ ob DRAVI Vsem znancem in prijateljem družina ŠTERN, pd. PLESNIKAR v KORTAH Sorodnikom, znancem in prijateljem družina HRIBAR, pd. JEREB in FURIJAN OBIRSKO Dr. PAVLE ZABLATNIK CELOVEC, Sicbenhugelstr. 81 Vsem cenjenim odjemalcem in znancem >®is PETER HRIBERNIK S mizar ZIHPOLJE Vsem sorodnikom iti znancem družina JANEZ in ANTON MIKLAVČIČ OPEKARNA ST. JAKOB, št. 87 v ROŽU JANEZ MARKIČ p rov i zo r na PECNICI Vsem znancem in prijateljem IGNAC DAVID kaplan ST. JAKOB v ROŽU Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem HANS FRKOWITSCH krojaštvo VELIKOVEC Kmečko-gospodarska zadruga in HRANILNICA IN POSOJILNICA V GLOBASNICI želita svojim odjemalcem in vlagateljem blagoslovljene božične praznike in uspeha polno novo leto 1964 DRUŽINA Dr. VINCENC ZIKULNIG CELOVEC Karfrcitstrasse 32 Vsem znancem in sorodnikom družina PODNARJEVA SLOVENJI PLAJBERK Najprisrčnejša voščila k božičnim praznikom in novemu letu želi odjemalcem in znancem JOHAN KASTRUN zastopstvo kmetijskih strojev BELA pri Železni Kapli Vsem prijateljem in znancem ter sorodnikom doma in v Ameriki želi družina TRAMPUŽ, pd. BOŽIČ DOB pri PLIBERKU Vsem svojim klientom in znancem želi vesel Božič in srečno novo leto družina ARBEITSTEIN PLIBERK ANTON KUCHLING župnik BISTRICA na ZILJI Vsem prijateljem in znat)cem vesele praznike in srečno novo leto družina ZERZER v SVEČAH Vsem dragim znancem, dolinskim romarjem in dobrotnikom ŽUPNI URAD POKRČE Vsem gostom, sorodnikom, znancem in pri-jateliem gostilna RASTOČNIK KOPRIVNA pri ŽELEZNI KAPLI Vsem bivšim želinjskim in šmarješkim dušnim pastirjem ter prijateljem in znancem družina KUCHLING, pd. HAVZARJEVA ŽELINJE Vsem izseljencem in znancem družina URANK, pd. PETREJ ENCELNA VES Vsej duhovščini in vernikom DEKANIJSKI URAD TINJE Vsem sorodnikom, prijateljem iti znancem DRUŽINA BISTRIČNIK OBIRSKO Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi vse dobro za praznike in se priporoča Družina WEISS krojaštvo CELOVEC - ST. JANZ v ROŽU Vesele božične praznike in uspeha polno novo leto 1964 želi HRANILNICA IN POSOJILNICA ŠMARJETA v ROŽU VALENTIN POLANŠEK z družino na OBIRSKEM DRUŽINA MOSTEČNIK — DR. VOSPERNIK PODRAVLJE Vsem cenjenim odjemalcem in znancem družina URBAS VELIKOVEC VINKO ZALETEL župni upravitelj v VOGRČAH ' Vsem prijateljem in znancem družina FRIDERIK in ANČKA KUMER BLATO pri PLIBERKU SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „ROŽ“ ST. JAKOB V ROŽU želi odbornikom, članom in ljubiteljem slovenske prosvete blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1964 Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem Hilda in Aleksander KLAURA ŽELEZNA KAPLA, tel. 236 Vsem prijateljem in znancem MARTIN KUCHLER župnik na GOZDANJAH DRUŽINA Prof. JOŽKO HUTTER GLOBASNICA MATEJ IGERC župnik na SUHI Vsem prijateljem, znancem, izseljencem in cenjenim gostom družina SMRTNIK in gostilna FRANCL KORTE pri Železni Kapli NIKO MARKTL župnik v ROŽEKU ^Orat/im rojakom doma. ia po SMeiu iskren. ,/Jsorj plahi j!” na aioUtor, h tor ia darove, da bi bil škof Slomšek prištet k blaženim. fOsem pa na priprošnjo božjega, služabnika blagoslovljene praznike in sreeno novo leto 1964! Dr. Frančišek Šegula pospeševale!) (posfulalor) fpi, RIM Sf Družina UŽNIKOVA in KALIŠNIKOVA SELE Vsem nekdanjim slovenskim izseljencem in drugim znancem URBAN in MARIJA OLIP SELE Vsem svojim odjemalcem želi vse dobro za Božič in novo leto MICHEUZ trgovina ŽELEZNA KAPLA Družini PETRIČEVA in MOTIJEVA NOVO SELO pri Kotmari vesi AVGUŠTIN ČEBUL župnik ST. LENART pri SEDMIH STUDENCIH Vsem našim odjemalcem želi vse dobro MAJDIČ t rgovin a ŽELEZNA KAPLA IVA in FRANC ZABAVNIK BRDO pri ŠMOHORJU HRANILNICA IN POSOJILNICA ŽELEZNA KAPLA i želi svojim članom in vlagateljem vesele božične .praznike in uspešno novo leto 1964 Dr. FRANC ZEICHEN župnik ST. RUPERT pri Velikovcu Vsem prijateljem in znancem, družina JOŽE URANK, pd. KAVH ENCELNA VES ŠTEFAN MESSNER župnik v ŽELEZNI KAPLI Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem širom domovine družina RUPIJEVA VELINJA VES Znancem in odjemalcem ANDREJ LAMPICHLER krojaštvo RADISE Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem želi vesel Božič HAUPTMANOVA mama z OTOŽA Kmetijsko-gospodinjski soli v Št. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Jakobu v Rožu želita svojim dobrotnikom in nekdanjim gojenkam prijetne božične praznike, polne božje ljubezni iti miru, ter srečno novo leto! LEOPOLD KASSL kaplan DOBRLA VES Vsem rojakom, sobratom in faranom VILKO PIPP župnik SMIKLAVZ ob DRAVI VALENTIN PLANTEV vilar VELIKOVEC FRANC KATNIG župnik v pokoju ŠMIKLAVŽ ob DRAVI Vsem naročnikom in bralcem Jčašega tednika—K ron ike" ANTON DOLINŠEK i n k a s a n t ..Našega tednika—Kronike” BELA pri ŽELEZNI KAPLI HRANILNICA IN POSOJILNICA ŠTEBEN pri BELJAKU želi svojim članom in vlagateljem vesele božične praznike in uspešno novo leto 1964. JOŽEF ADAMIČ župnik LIPA nad VRBO Družina MIKL PEČNICA Vsem našim odjemalcem, znancem in prijateljem A. OUSCHAN trgovina ŽELEZNA KAPLA Vesele božične praznike in srečno novo novo leto želita vsem članom in podpornikom KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO in organizacija „ČRNI KLOBUK“ GLOBASNICA TRGOVINA IN GOSTILNA ŠOŠTAR GLOBASNICA Družina Ing. ANTON SCHLAPPER ST. JAKOB V ROŽU i i m g 0 MIHA KULNIG, pd. PIPAN in družina 2ELUČE Svojim staršem in prijateljem FARNA MLADINA Ul ST. JAN2 V ROŽU Tapetnik in polagalec talnih oblog SIMON RAUTER nasl. HANS VVUZELLA ST. JAKOB v ROŽU Vsem preč. vzgojiteljem ter čč. šolskim sestram v Dijaških internatih pri Haim-lingerju in v Mohorjevem domu leli milosti poln Bolid in srečno novo leto FRANC BRUMNIK župnik v KOTMAR1 VESI GOSTILNA ŠERCER ŠMIHEL nad PLIBERKOM Vsem rebrškim faranom, znancem doma in po svetu želi blagoslovljene praznike in zdravo, srečno leto 1964 prof. dr. METOD TURNŠEK rebrški komendator, REBRCA pri Železni Kapli Vsem odjemalcem, znancem in prijateljem KOFLER mizarstvo . ST. PETER pri St. Jakobu Vsem cenjenim odjemalcem, gostom in znancem RUPERT in HERTA SEREINIG BODENTAL Družina MIHAEL BAUMGARTNER GORINČIČE pri Št. Jakobu v Rožu Vsem članom, vlagateljem in prijateljem želi vesele in blagoslovljene božične praz-ike ter obilo uspeha v novem letu HRANILNICA IN POSOJILNICA r. z. z n. j. BILČOVS Vsem sorodnikom in znancem MARICA TRAP in KOMATARJEVA družina CELOVEC - DVOR Družini RAINER-SUŠNIKOVA in KOŠIR-KOVAČEVA v LOGI VESI Vsem znancem, sorodnikom in prijateljem družina RIGELNIK, pd. KOZAMURNIKOVA na OBIRSKEM FRANC OBILČNIK in družina LIPIJEVA in ŽAGMOŠTROVA v LESAH pri št. Jakobu V Rožu Vsem naročnikom in odjemalcem priklopnih vozov ter vsem prijateljem in znancem ŠTEFAN GREGORIČ kovaštvo GLOBASNICA Vsem sorodnikom in znancem EMICA HORNBdCK CELOVEC - ST. JANŽ Vsem odjemalcem in znancem LOVRENC LAUSEGGER krojaštvo BISTRICA v ROŽU Vsem cenjenim odjemalcem ANDREJ HADERLAP trgovina ŽELEZNA KAPLA Družina JANEŽIČ-eva LESE pri Št. Jakobu v Rožu Vsem smučarjem in prijateljem smučarskega športa Katoliške mladine v Selah in v ostalih zveznih deželah želi blagoslovljene božične praznike in prav mnogo uspehov pri bodočih smuških tekmah v imenu Škofijske športne skupnosti FELIKS OGRIS smučarski strokovni vaditelj MATEJ NAGELE župnik ŽITARA VES Vsem našim pevcem in ljubiteljem slovenskega petja blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto! ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV Vesele božične praznike in srečno novo leto 1964 želi STAVBENO in POHIŠTVENO MIZARSTVO JOHAN DROBESCH Šmihel nad Pliberkom Izdeluje po želji in v zadovoljstvo naročnikov Blagoslovljen Božič in srečno novo leto vsem slovenskim družinam na Koroškem! KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA pozdravlja vse naše rojake v Zilji, Rožu in Podjuni ter želi milosti polne božične praznike in mnogo uspehov v novem letu! Vesele bbžične praznike in srečno novo leto želi vsem starim članom, prijateljem in znancem KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV na DUNAJU Naj bi prineslo novorojeno božje Dete vsem našim rojakom obilo prave božične radosti in blagoslova! AKADEMIJA SLOVENSKIH BOGOSLOVCEV Vsem svojim članom in zvestim odjemalcem želi vesele praznike in mnogo uspehov v novem letu Kmečka gospodarska zadruga r.z.z o.j., PLIBERK s poslovalnico v Šmihelu Enako želi svojim vlagateljem in članom vaša Klranilmca in posojdnica r. z. z o. j. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in znancem JAKOB ORASCH Trgovina z obleko ŽELEZNA KAPLA telefon243 Vsem cenjenim gostom in odjemalcem kakor tudi vsem prijateljem in znancem želi vesel Božič in srečno novo leto WESTRITSCHNIG Trgovina z mešanim blagom in bencinska črpalka Klagenfurt, Volkermarkter Str. 13 Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem KROJAŠKI MOJSTER Jernej Friedrich ŠMIHEL nad PLIBERKOM VSEM prijateljem, znancem in odjemalcem za Novo leto najboljša voščila od trgovske družine cSperditt KLAGENFURT — CELOVEC Paradeisergasse 3 Vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto Blumenhaus JC&u%ald KLAGENFURT, Rennplatz štev. 4, tel. 45-18 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem krojaštvo Franc Haderlap CELOVEC, Tarviser Strafie 100 (tTri kamnitem mostu" — Steinerne Brucke) K O N Z U M Z A D R U Q A Z O. Z. KLAQENFWRT - CELOVEC z vsemi svojimi prodajalnami želi vsem odjemalcem vesele bazične praznike in srečna noaa leta 1964 Trgovina umetniških slik in okvirjev samo pri Ham K LAG E N FU RT Burggasse 8 sMffiSiifis vmmssm Vesele božične praznike. — Srečno novo leto 1964! SCHEIBEL modna trgovina za dame KLAGENFURT - CELOVEC, Krammcrgasse 11 TRGOVINA dOesel r£ažie in srečna naaa teta žeti meni s vaji m cenjenim adjemateem JUuU#utyt PREPROGE A PREGRINJALA A BLAGO ZA POHIŠTVO Postgasse 3 Villach-Beljak Blagoslovljene božične pcaznike in srečno novo lelo vam želi vsem Veletrgovina s tekstilijam i MAX PLACH KLAGENFURT - CELOVEC 8. - Mal-StraBe Globoko doživetje * (/& (uHtiu teta: Hvala za zvestobo % Kto/b teto.: Zdravje in uspešnost F.R.C.-MOBELFABRIK VI LLACH Vsem našim odjemalcem srečo in uspeh za leto 1964 Ogris —Martič (Jašpar BI L Č O V S, telefon 2418. V ES M NAŠIM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELIMO BLAGOSLOVLJEN BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO Gottfried Stockl lectar in svečar BLEIBURG—PLIBERK Vesele božične praznike in srečno novo leto 1964 želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem parna pekarna Edvard Katz KLAGENFURT — CELOVEC Waidmannsdorf, Siebenhiigelstr. 75 Vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1964 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem trgovina s špecerijami in vini Matthaus Hafner & Co. KLAGENFURT, Volkermarkter Pl. 12 Telefon 28-27 Vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto 1964 182. RoUct čc&en * stiskalnica za olje in mošt ŠTEBEN v PODJUNI Gradbeno, stavbarsko in galanterijsko kleparstvo, kritje cerkva in stolpov Helmut Grossnegger KLEPARSKI MOJSTER KLAGENFURT Villacher Ring 31, tel. 24-90 Vsem dragim prijateljem, znancem, odjemalcem in gostom želi blagoslovljen Božič in srečo v novem letu 1964 TRGOVINA IN GOSTILNA JANKO OGRIS MIKLAVŽ v BILČOVSU, tel. štev. 04228—2414 Simon Woschank Opekarna PLIBERK DRVEŠA VES (Ebersdorf) pri Pliberku, župan občine Bistrica želi vesel Božič in srečno novo leto vsem odjemalcem in prijateljem. dacui xa JldtU Urici! Vesele božične praznike in zdravo novo leto 1964 želi vsem svojim odjemalcem HELMUT SCHVVAB DEŽELNI PRIDELKI Kiihnsdorf — Sinča ves TELEFON SOS Vesel Božič in srečno novo leto želi svojim odjemalcem in prijateljem mesar in prekajevalec RUDOLF SABLATNIK CELOVEC, Siebenhiigelstrafie, št. 81 Telefon 49-36 Vesele božične praznike in srečno novo leto želita vsem odjemalcem E. u. M. GASSER SLAŠČIČARNA - LECET - SVEČE - ESPRESSO-KAVARNA KLAGENFURT — CELOVEC, VOLKERMARKTER STRASSE 7 4 •« < 4 < i < < 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 UflRmUThSPfUTE VESELE PRAZNIKE i/ Ucagu \JaHU dcagiU do-maiiU \J