Pobude in predloge iz temeljnih sredin moramo še bolj razvijati
Predsednik obtinske skupttine Maks Klaniek je v uvodu na zadnjem zasedanju občinske skupi-čine ie posebej izpostavil stopnjo uresaičevanja najpomembnejših razvojnih usmeritev.
Pospeševanju drobnega gospodarstva je skupš-čina ves čas namenjala veliko aktivnosti in že v tem mandatu lahko ugotavljamo pozitivne rezul-tate kot so - posebna cona, pnprave na izgradnjo obrtnega centra, davčne olajšave.'.. Vprašanjem lunetijstva sta bili namenjeni dve skup&inski raz-pravi. Glede nadaljnjega razvoja pa je bila ves čas prisotna usmeritev tako v povečanju pridelave hrane kot tudi dosledni izrabi kmetijskih zem-ljišč... Mnogi sklepi s tega področja so bili ures-ničeni, žal pa sistemsko še vedno niso zadovoljivo urejena nekatera pomembnejša vprašanja, ki se močno odražajo v izvajanju planov in politike na tem področju... Na področju turizma smo opu-stili stalne ambicije srednjeročnih planov po grad-
Opravili ste pomembno in odgovorao delo     .     V
Čeprav na prvi pogled izgleda, da je poroči-lo obširno, pa je dejansko le skromen odraz vsega dela, ki je bilo opravljeno v tem man-datnem obdobju. Menim, da nikakor ne mo-remo mimo številnih aktivnosti pri oblikova-nju, usklajevanju ter sprejemanju srednjeroč-nih in dolgoročnih planskih dokumentov, s katerimi smo opredelli cilje in smeri razvoja občine in mesta do leta 2000. Predvsem je potrebno poudariti prizadevanja delegatov zborov in izvršnega sveta, da se v srednjeroč-nem in dolgoročnem planu mesta Ljubljane zagotovi pogoje in možnosti za hitrejši razvoj južnega dela Ljubljane, to je naše občine, ki v primerjavi z doseženim razvojem v ostalih ljubljanskih občinah zaostaja. Prizadevnost in odgovornost nosilcev funkcij v skupščini je bila na zavidljivi ravni. Strogo so spoštovali in uveljavljali demokratičnost v razpravah ter pri sprejemanju sklepov. S strani delegatov v tem obdobju ni bilo pripomb na postopke, prav tako ne na vsebino in vodenje sej zborov skup&Eine. Ocena je, da so predsedniki zborov na sejah ustvarili vzdušje svobodne in odprte razprave o vseh vprašanjih...
A delo, ki je opravljeno dokazuje, da se je delegatska skup&ina občine skupaj z izvršnim svetom v pretekletn mandatnem obdobju zav-zemala tako za tiste, ki v združenem delu ustvarjajo novo vrednost kot tiste, ki v starej-5ih letih uživajo sadove minulega dela in naj-mlajše, ki rastejo v naši občini, se usposabljajo v Soli pri delu, da bodo uresničevali cilje dol-goročnih usmeritev razvoja občine po smerni-cah za katere se je opredelila občina v tretjem mandatnem obdobju.
Te moje besede so le skromno priznanje in zahvala predsedstvu skup&ine in izvršnemu svetu ter vsem delegatom za odgovorno delo v tretjem mandalnem obdobju, ki jo izrekam v imenu SZDL in vseh družbenopolitičnih orga-nizacij v občini. Nekateri od delegatov ste bili na letošnjih volitvah ponovno izvoljeni v dele-gacije. Prepričan sem, da boste pridobljene izkušnje vnaSali v delo novoizvoljenih delega-cij in s tem doprinašali k razreševanju proble-mov s katerimi se bomo soočali v novem mandatu...
Drago ČernoS predsednik OK SZDL
nji večjih hotelskih zmogljivosti oziroma izgradnje turističnih centrov v občini, ki v tem času tudi realno niso lzvedljive. Usmerili smo se zato v koriščenje naravnih danosti in obstoječih možno-sti s politiko takoimenovanih »malih korakov«, ki že kaže prve spodbudne rezultate (dobre gostilne, kmečki turizem, širjenje običajev, kmetije odprtih vrat, prva broSura...
... Vemo, da je doseženi standard na področju družbenih dejavnosti približno enak na Viču kot v drugih ljubljanskih občinah. S celovitim progra-mom in vlaganji ljubljanske komunalne skupnosti bomo deležni veliko večjih vlaganj v komunalno infrastnikturo. Tudi v planih drugih SIS bo po-trebno zagotoviti solidarnost ljubijanskih občin po večjih vlaganjih v naši občini, skladno z opredeli-tvami dokumenta Ljubljana 2000 in srednjeročnih planov občine in mesta. Na tem področju bo potrebno veliko aktivnosti in vztrajnosti, kajti v tem mandatu smo se prepričali, da ne bo hitrejše-ga razvoja brez stalne aktivnosti in prodornosti delegatoV v družbenopolitični skupnosti in dele-gatov v SIS, njihove medsebojne povezanosti in naravnanosti. Na področju gospodarstva in ie po-sebej industrije so za hitrejši razvoj potrebni am-birioznejši načrti delovnih organizacij, kar je po-vezano tudi s kadrovsko politiko. Realne možno-sti za hitrejši razvoj pa so predvsem v tehnoioško visoko produktivnem gospodarstvu in povezavi z znanstveno raziskovalnim potencialom ...
... V zadnjem letu je skupščina ne samo dekla-rativno, temveč dejansko pričela sodelovati z znanstveno raziskovalnimi in izobraževalnimi in-stitucijami... Posebna seja skup&ine skupaj z izobraževalno je biJa namenjena krepitvi nadalj-njih stikov in sodelovanja. Oblikovani in sprejeti so bili pomembni sklepi za iitio družbeno akcijo, katere cilj je sistematično, načrtno in organizirano uvajanje osnovnega in dopolnilnega izobraževa-nja na področju računalništva, informatike, tele-informatike in robotizacije...
Odnos in sodelovanje med skupščino in izvrš-nim svetom je bil na visoki ravni. Izvršni svet se je hitro odzival na vse pobude skup&ine in njenih zborov, jih v okviru možnosti realiziral, hkrati pa dajal pobude za aktivnosti na vseh področjih živ-ljenja in dela, za pomembnejše odločitve, ki jih je načrtoval, pa terjal predhodno verifikacijo skup-Sčine...
... V okviru možnosti smo realizirali pobude, naj bodo gradiva krajša, vsebinsko jasna in ra-zumljiva. Vsebujejo naj tudi stališča predlagate-lja, kar je v korist delegacijam pri razpravi in odločanju... Predsedstvo skupščine je ves čas vztrajalo, da gradiva ne prihajajo na klop na samem zasedanju skupščine in tudi, da delegati ne pridejo v položaj, da odločajo brez gradiva, pa Ce gre tudi za gradivo in odločitve, ki imajo najbolj zaupen značaj...
V tem mandatu smo si vsi, predvsem pa OK SZDL in občinski svet zveze sindikatov zelo pri-zadevali, da bi samoupravni organi v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah razpravljali o skupščinskih gradivih in zavzemali stališča, ki so jih delegati prenašali v skupščino. Tudi smo vztra-jali, da povežemo poslovodne organe in strokov-ne službe v DO, da zavzemajo stališča in so v pomoč delegacijam in delegatom. Bolj smo bili uspešni v KS in manj v DO. Iz vseh teh vzrokov je bilo premalo pobud in predlogov za izboljšanje stanja in uspešen razvoj. Te pobude in predloge za razreševanje družbenih zadev iz osnovnih sre-din našega delegatskega sistema moramo bolj go-jiti, jih spodbujati, kajti to je tista sol in tisti kvas, na katerem sloni naša samoupravna socialistična demokracija.