MARJAN RAVNIKAR Filmski trak svetovnih dogodkov je v letošnjem letu, čeprav smo še- le na začetku, zares pester in hiter. Ni se še umirila situacija v Tanga- njiki in nemiri v Calcuti, že smo zvedeli za podpisovanje priznanja Kitajske s ,strani Francije. Najno- vejša poročila govore o interpelaci- ji v italijanskem parlamentu, ki go- vori o zahtevi za sličnim prizna- njem. Takoj za tem pa sledijo pri- jetne novice o sporazumu med In- donezijo in Filipini z ene strani ter Malezijsko federacijo z druge stra- ni. Vsi, ki mislijo, da gre v Tanga- njiki za nezadovoljstvo, ki so ga po- vzročili angleški vojaški inštruk- torji, so'' verjetno v zmoti. Tanga- njiška vojska je ostala ista, kot je bila, t. j. vzgojena po istem recep- tu, kakor je Mobuto v Kongu vzgajal svojo vojsko. Prav taka je nevarna in sama po sebi trajen vzrok nemi- rov vse dokler ne bo njen kader politično izglajen in vsklajen s kon- cepti njihove vlade. Temu bo tre- ba pristopiti čimprej, kajti zelo po- dobna je situacija v sosedni Ugan- di in Keniji. Bivši gospodarji so odšli, toda njihovo seme je ostalo. Velika preizkušnja indijske vla- de je k sreči zadovoljivo končala. Zadovoljivo zato, ker je pretila ne- varnost, da bo pokol v Calcuti ro- dil represalije v obratni smeri. Zo- pet so tudi tukaj bile vmešane ro- ke tujca, ki je kašmirsko vpraša- nje hotel izkoristiti za svoj račun. Ugled Nehrua in ostre mere'so pre- prečile, lahko rečemo, veliko nacio- nalno katastrofo. Zgodilo se je le — Francija je priznala LR Kitajsko. V roku treh mesecev bosta odprli obe državi ve- leposlaništva. Vsi pritiski ZDA in apeli na solidarnost Atlantskega pakta so bili zaman. Francija gre svojo pot, ki je v sedanjih svetov- nih razmerah v tem slučaju pozi- tivna. Posledice, vsaj v Evropi se že čutijo. Italijanski poslanci že za- htevajo od svoje vlade, da stori isto. Verjetno bodo sledile še ostale dežele v Evropi in na drugih kon- tinentih. Sicer še ni sigurno, toda vse kaže, da je bil pogoj s strani Kitajske, da se Chang-Kaj-Shek končno eliminira kot predstavnika kitajskega naroda. To pa pomeni odstranitev -iz tega dela sveta, pio- na ZDA, ki je bil v stalni priprav- ljenosti, da za načun tujca prižge smodnik. Pomirjevalni duh, ki preveja kon- ferenčne dvorane v Ženevi dviguje optimizem v svetovnem političnem barometru. Vsi prisotni, med njimi predvsem predstavniki ZDA in Sov- jetske zveze, v svojih govorih in zaključkih dokazujejo resnično že- ljo po razorožitvi. Če bo konferen- ca nadaljevala svoje delo v takem vzdušju, lahko pričakujemo, da bo dobra volja obeh strani prinesla etapo miru, medsebojnega razume- vanja in sodelovanja. Nobena tajnost ni, da se dela in- tenzivno na organiziranju nove kon- ference neangažiranih. Tudi ni taj- nost, da Jugoslavija pri tem delu močno sodeluje. Od zadnje konfe- rence pa do danes se je na svetu marsikaj zgodilo in spremenilo. Lahko trdimo, da je upoštevanje neangažiranih dežela vsak dan več- je, da one odigravajo vlogo, ki jo morajo upoštevati velesile in da kot take morajo svoje bodoče uk- repe vse bolj sinhronizirati in s tem večati možnost čimprejšnje reali- zacije svojih ciljev. Medsebojne konzultacije in uspehi (afriški vrh) so dokaz, da bo konferenca dobro pripravljena in da bo to obenem platforma neangažiranih v stališču na svetovni trgovinski konferenci. ŠMARSKA SKUPŠČINA O STATUTU Leto dni je skoraj že naokoli, od- kar so prvič šmarski občani javno obravnavali prvi osnutek občinske- ga statuta. To je bilo spomladi lani, ko še ni bilo nove ustave. Takrat je v statutu bilo še dosti administra- tivno okorelega in nejasnega. Obča- ni so z živim občutkom za življenj-v skost šibali napake in opozarjali, da je potrebno dosti- spremeniti. Komi- sija se je lotila znova težkega dela in drugi osnutek je nedvomno bolj življenjski. Občinska skupščina je pred dnevi prvič spregovorila o njem. Zdaj je dosti bolj poudarjeno, kako se bo razvijala komuna, 'kjer je kmetijst- vo iin turizem v ospredju; pa tudi to, kakšni naj bodo odnosi do obča- nov in obratno. Poskrbeti je potreb- no še za šole, za stanovanja, za kul- turo, za ceste ... Koliko je tega! Me- sec dni najmanj bodo zdaj občani razmišljali, če je postavljeno vse ta- ko, kakor terja naše življenje. Živahno so se križala mnenja že nn prvi skupščinski seji. Ceprnv ni bil prisoten, je sodeloval celo zvezni poslanec SERGEJ KRAIGHER. Živo se je pozanimal za osnu- tek statuta, ki ga je sprejel šele pred dnevi in tik pred sejo so sprejeli iz Beograda njegove umestne pripombe. Tovariš Kraig- her je opozoril zlasti na konkretnost obrav- nave družbenega plana in večj eobvezno- sti glede obveščanja volivcev. Morda bi lahko tudi bolj smelo predvidevali poleg kmetijstva še razvoj industrije in terciarnih dejavnosti in še bolj očrtali odnos do raz- voja zasebnega kmetijstva zlasti še tam, kjer se družbeno ne bo razvijalo. Na dru- gi strani pa je potrebno obveznosti do ob- čanov vsklajevati z gospodarskimi zmoglji- vostmi, ki so v občini. Prav tako bi morali bolj opredeliti pravno pomoč občanom in odločneje postaviti vprašanje skladov. Vse- kakor se bodo občani o vsem zdaj v raz- pravi morali temeljito zamisliti. Odbornik TONE PLEMENITAŠ se je og- njevito zavzel za šolstvo, za oskrbo otrok s šolskimi potrebščinami in za bolj poudar- jeno mesto patronatov s strani gospodarskih organizacij za posamezne šole. Odbornik Slavko šket je postavil, naj bi šolske kuhi- nje bile sestavni del osnovnih šol, ker so za normalni razvoj otrok neobhodno potreb- ne, zato je za njih potrebno zagotoviti te- meljne vire. Odbornik JOŽE PRATENGRA- ZER je sprožil vprašanje razvoja kmetij- stva v višinskih predelih in poslanec IVO SITAR se je zavzel za oskrbo ostarelih kme- tovalcev. Odbornik STANE CUJEŠ je opo- zoril na deklarativnost, ki tako rada zveni v statutu, da bodimo stvarni in resnični. Vsekakor je bila obravnava živahna in šmarska občinska skupščina je potrdila svoj osnutek statuta, o katerem bodo v teh dneh dokončno spregovorili občani. LOV NA POHORJU IZUMIRA? Lovskih strelov in lajanja psov po gozdovih na Pohorju ni več slišati. Lovska sezona je mimo pa tudi obč- ni zbori lovskih družin so že konča- ni. Letos je bila zelo slaba lovska le- tina, Kar pa je posledica lanskoletne hude zime. Jurač Na sliki: Pohorski lovci na zadnjem lovu OBČINSKI ODBOR SINDIKATA STORITVENIH DELAVCEV: Tehtne pripombe k osnutku statuta celjske občine V prejšnji številki našega lista smo v kratki notici sporočili, da je ob- činski sindikalni svet v Celju zbral nekaj pripomb občinskih sindikalnih odborov k osnutku statuta celjske komune. Danes iz tega bogatega, ma- teriala povzemamo nekaj predlogov občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti k tistemu delu občinskega statuta, ki govori o tem področju. Splošna ugotovitev tega od- bora je namreč ta, da je problema- tika storitvene dejavnosti v osnutku statuta občine obdelana preveč na- čelno, premalo konkretizirana in v nekaterih delih celo v nasprotju z ustavo SR Slovenije. Svoje pripom- be so podprli s tehtnimi utemeljitva- mi, zato bi večina njih prav zares morala najti svoje mesto v dokončni formulaciji statuta celjske komune. V tem sestavku smo zbrali nekaj naj- zanimivejših predlogov. Člen 25. »V tretjem odstavku tega člena je rečeno, da se vprašanje usta- navljanja in financiranja komunalnih organizacij ureja s tem statutom. To- da iz vseh nadaljnjih določb ni to prav nič razvidno. Tudi to ni zapisa- no, da ima pravico ustanoviti ko- munalno organizacijo še kdo drug ra- zen občinske skupščine — kot to do- loča prvi odstavek tega člena. Ustava SRS pa daje v tem pogledu pravice' tudi drugim organom in organizaci- jam, pa tudi skupnosti državljanov. Mislimo, da bi bilo v statutu treba posebej podčrtati pristojnosti krajev- nih skupnosti v tem pogledu.« Člen 30. »Tudi vprašanje financi- ranja te dejavnosti je v statutu ne- popolno obdelano. Najdemo le dve, današnji stopnji ekonomskega raz- voja popolnoma neprimerni določbi. Po prvi namreč določa cene in tarife uslug komunalnih organizacij občin- ska skupščina, po drugi pa lc-ta za- gotovi komunalni organizaciji tudi sredstva za regres, če določi nižje ce- ne od ekonomskih. Menimo, da je ad- ministrativno določevanje cen že po- polnoma preživela stvar... Pa tudi regres v slučaju določitve neekonom- skih cen je zelo nevarna zadeva. Ce delovna organizacija ve, da bo pri vsaki storitvi dobila določen regres, potem se verjetno ne bo trudila, da bi delala s skrbnostjo dobrega gospo- darja. Mislimo, da bi komunalna or- ganizacija morala sestaviti svoj fi- nančni načrt in na podlagi tega ugo- toviti znesek, ki bi ga morala občina dati gospodarski organizaciji, če že- li, da so cene storitev nižje kot je bilo planirano. Ta odnos pa je treba zagotoviti pogodbeno za leto dni ali ^flaljše časovne razdobje vnaprej. Me- nimo, da je ta rešitev 'boljša od one, ko občina krije — po zaključnem ra- čunu— vso izgubo, ki je nastala.« Člen 51. »V tem členu pogrešamo dolžnosti občine glede organizacije preskrbovalnega omrežja v novona- stajajočih naseljih. Poleg tega pa je nevzdržna tudi formulacija obvezno- sti, da je trgovska organizacija dolž- na odpreti v nekem naselju prodajal- no — ,če to zahteva zbor volivcev in če to dovoljuje ekonomsko stanje tr- govinske organizacije.' Cisto sigurno je, da bo trgovinska organizacija ustregla želji občanov, če bo le-ta ekonomsko upravičena, ne pa, če to. ni zagotovljeno. Sedanja formulacija pa namreč to dejstvo kar izključuje.« 2e samo teh nekaj pripomb govo- ri o tem, kako resno in podrobno je odbor sindikata dclavcev storitvenih dejavnosti obravnaval občinski sta- tut. V materialih občinskega sindi- kalnega sveta pa je zbranih še veliko več prav tako pomembnih mnenj. -ij PLENUM SZDL V ŠMARJU O ŠOLSTVU Te dni je bil v šmarski občini ple- num občinskega odbora Socialistične zveze, na katerem so razpravljali o osnovnem šolstvu. Ugotovili so, da je v občini še sedemnajst nerazvitih osnovnih šol, da jim manjka 30 pred- metnih učiteljev in da je povprečna starost zgradb 60 let. Ponovno so po- udarili, da bi vsaj nekatere probleme lahko rešili z več volje, druge pa se- veda z izpopolnjenim sistemom šti- pendiranja, večjim vlaganjem sred- stev itd. SAMI OMOGOČILI GRADNJO V preteklem letu so v mozirski občini ne- katere novogradnje ali adaptacije šol" iz- vršili predvsem zaradi občudovanja vred- ne samoiniciative občanov. Tako so prebi- valci v Rasfkah pri Ljubnem in Sohatu pri Gornjem Gradu sami prispevali okrog 60 odstotkov vrednosti v lesu in del* in tako sta oba kraja dobila v lanskem letu novi šolski poslopji. Bila je že skrajna nuja po teh dveh objektih, toda bržčas bi tudi ta nuja našla še odgoditev. če ne bi občani z lastno pripravljenostjo in voljo ter sa- moprispevkom omogočili gradnje. Podoben prime? je bil tudi v Bočni, kjer so vaščani prispevali za asfaltiranje 2 km ceste, ki vodi skozi naselje, okrog 360 ku- bičnih metrov lesa, kar je dobra polovica vložene vrednosti v modernizacijo republiš- ke ceste v Zadrečki dolini. — že POSVET Z BLAGAJNIKI Revizijska komisija občinskega ko- miteja ZK Velenje je pred časom po nalogu okrajnega komiteja ZK obi- skala nekatere osnovne organizacije, kjer je ugotovila dokaj nepravilnosti pri plačevanju in obračunavanju čla- narine. Zato so pred dnevi sklicali vse blagajnike osnovnih organizacij, da so se pogovorili o načinu vodenja evidence in dokumentacije ter o pra- vilnem obračunavanju članarine. -ik NA TAPETI: IDEJNA VZGOJA MLADINE Pred dnevi je plenum občinskega komiteja ZK v Velenju ter ob- činskega komiteja Zveze mladine skupaj z ideološko komisijo poglob- ljeno razpravljal o vprašanjih idejne vzgoje mladine. Razprava se je pr- venstveno 'vrtela v okviru osnovno- šolske mladine, o katerem problemu so prav pedagogi nakazali nešteto ne- gativnih vplivov, ki jih je težko za- jeziti. Zal so v razpravi več ali manj zanemarili vprašanje 600 mladih go- jencev rudarsko šolskega centra. -že USPEL SEMINAR V ŠOŠTANJU Pred dnevi je občinski komite ZK v Ve- lenju organizirat v delavskem klubu v Šoš- tanju (v vili Široko) seminar za vse se- kretarje osnovnih organizacij. Razpravljali so o metodah in vsebini dela v osnovnih organizacijah. Seminar je izredno dobro uspel, ker so v razpravi sodelovali vsi ude- leženci 7. bogatimi izkušnjami iz prakse. Seminar je bil tokrat izredno dobro pri- pravljen, kajti poleg ocene dela v pretek- lem letu. ki jo je tolmačil organizacijski sekretar Franc Vrtačnik, so tudi vsi pred- sedniki komisij občinskega komiteja podali analize s svojih področij. - ik DELO KOMISIJ V KOMITEJU ZMS V ŠMARJU V četrtek je predsednik Občinskega ko- miteja ZMS Šmarje pri Jelšah sklical sejo predsednikov komisij, da bi se pogovorili o delu komisij v letni letu. Predsednik občinskega komiteja je v uvodnih besedah nakazal vlogo in naloge posameznih komisij v okviru dela občin- skega komiteja. Podal je tudi nekaj smer- nic za program dela vsake komisije. Predsedniki komisij so poročali o sesta- vu svojih komisij. Ugotovili so. da so vse komisije kadrovsko dobro zasedene in je pričakovati v tem lfetu uspešno delo. Izho- dišče za bodoče delo komisij so sklepi, ki jih je šmarska mladina sprejela na svoji občinski konferenci v decembru lani. Do- končno pa bodo komisije izdelale svoje pro- grame na sejah, ki jih bodo predsedniki sklicali v naslednjih dneh. — ki KONKRETNOST vse bolj domača v delu osnovnih organizacij Letne konference osnovnih organi- zacij Zveze komunistov v velenjski občini so močno poudarile vprašanje notranje organizacije in rasti. Tako so načeli vprašanje discipline in sla- bo afirmiiranje članov pri delu izven osnovne organizacije. Analize so po- kazale, da čestokrat prav komunisti v društvih ali drugod vse premalo delajo. Prav tako pa je močno opaz- no, da je v preteklem obdobju bil premajhen poudarek na ideološkem izobraževanju novih članov. Zanimiva je ugotovitev, da so va- ške organizacije prešibke, da bi lah- ko odločneje posegle in odigrale vlo- go pri procesu podružbljenja kme- tijske in gozdne proizvodnje. To je vodilo občinski komite do zamisli, da v bodoče strnejo vse komuniste na vaškem področju v aktiv, kajti le združeni bodo uspeli v tem procesu. Podobna pomanjkljivost se je po- kazala pri terenskih organizacijah, kjer v Velenju in Šoštanju dve orga- nizaciji imata popolnoma skupne pro- bleme, a jih ločeno obravnavata. V letošnjem letu bodo tako v Šoštanju kot v Velenju za obravnavo skupnih komunalnih in drugih problemov obe terenski organizaciji iskali medseboj- no povezavo in skupne sestanke. Velike, številčno močne osnovne or- ganizacije v delovnih organizacijah pa so pokazale na hibo prevelikega šte- vila opravičeno odsotnih (tretjinsko delo in podobno). Ker pa je prav v delovnih organizacijah zaradi proiz- vodnih problemov to pereče, bodo v termoelektrarni poizkusili z manjšimi aktivi. Akutna bolezen preteklega obdobja pa je vsekakor tudi načelnost raz- TEZE ZA STATUT Krajevni odbor in krajevni odbor SZDL v Vitanju sta izvolila komisi- jo, za pripravo tez statuta vitanjske krajevne skupnosti. Komisija je res- no pričela z delom in je teze že pri- pravila ter jih predložila občinskemu odboru SZDL v vpogled, predno bo- do o njih razpravljali vaščani. S. L. pravljanja in šele prav v zadnjem času je opazen premik h konkretiza- ciji problemov, kar pa ne vodi k raz- galjevanju slabosti, temveč predvsem iskanju vzrokov, da bi bilo to moč odpraviti. -že TE DNI V KRŠKEM Na občinskem odboru Socialistične zveze v Krškem so imeli te dni dvoje zelo zanimivih razgovorov. Prvi je bil razgovor s predstavniki kluba posav- skih študentov, kjer so govorili o pro- gramu dela kluba, o enotni organiza- ciji študentov za območje Krškega in Brežic, o štipendiranju itd. Drugi raz- Dva razgovora govor pa je bil namenjen organizi- ranju predavanj o obrambni vzgoji prebivalstva. Dogovorili so se, da bo- do ta predavanja pripravljali tako v krajevnih organizacijah SZDL kot v gospodarskih organizacijah in usta- novah. Nagrade čakajo na vas, •zato sodelujte ... Pismom)še. itčenci osemletk in upokojenci! Sodelujte v akcij i za razširite« »'Celjskega tednika«. Za vsakega no- vega naročnika (boste iprejeli 100 din, razen tega pa še po- sebno nagrado: za 20 naročnikov 1.000 din za 30 naročnikov 2.000 din za 50 naročnikov 4.000 din za 100 naročnikov 10.000 din. Poleg tega pa ibodo sodelovali v nagradnem žrebanju vsi itistv 'ki bodo pridobili več kot 30 novih naročnikov. Bogata zbirka nagrad v vrednosti 625.000 dii