M u*s i - ini 4 strica se letqs i sì ljh n ij_j CaWiOiL i i 2iE3JH-JiE i Siri E Et , UJHtrt 2EE J mDI s fri e etnea i tri uaTftfltìJ i kk oaz jmet J J EcaLtnca sD2 j ctinca EfiUFtsrncauifltrHi-jiE tee* ruaU'EOJR EC3LETJH U> USSi_EOtrtJliEtn LETU - li ■ ;*■■■«—> ■"r, r~l cx^—, UKEDN X KOVA BESEDA Danes, ko strastno ukinjamo vse, kar je starega in tradicionalnega, je Se posej težko ohraniti pri življenju naše, že kar častitljivo staro semeniško glasilo, saj je starejše od vseh nas, ki smo letos vanj kaj napisali. Vendar smo ohranili izročilo, ki smo ga potemtakem že kar dolžni ohraniti, tako glasilu samemu, kot tudi vsem, ki so ga skozi rodove semeniškega življenja s sestavki in članki podpirali in ki ga verjetno tudi danes kdaj nostalgično vzamejo v roke. Morda se vam ne bo zdelo nič posebnega, bodisi vsebinsko ali stilistično. Vsako leto so bile težave z enim in drugim. Verjetno pa so Iskre kljub temu nekaj posebnega, svojevrsten spomenik in prikaz naše in vaše mladostne problematike. Mladost je namreč eno najbolj kritičnih obdobij človeškega živlenja, ko se človeku kar množično podirajo predstave o tem, kaj življenje je, kakšna je njegova logika, kakšen je njegov smisel in cilj. Zato smo si prisiljeni ustvariti nove poglede na življenje, to pa zahteva mnogo duhovnega napora in iskanja, molitve in študija na poti k zdravi življenjski zrelosti. In ravno ta proces, proces prehoda od duhovne praznine, ki se pojavi ob spoznanju, da naše otroške kategorije presojanja sveta ne veljajo več, k postopnemu nabiranju duhovnega bogastva, ki se ne ustavi vse do smrti, se odraža v naših spisih, ki imajo ravno zaradi tega za nas veliko vrednost. In še zaradi nečesa so naši spisi vredni. To so namreč eni izmed prvih naših darov življenju, s čimer je že nakazana tudi poglavitna življenjska dolžnost. In ta je: dati nekaj življenju, ali bolje, dati čimveč življenju. Ne le iz njega čimveč dobiti, čimveč pobrati in izsrkati. To naj bo izziv vsem nam še naprej in tudi prihodnjim rodovom semeniščnikov, da se bodo že v teh letih navajali polniti svoje življenje z darovi, a s katerimi se tudi sami bogatimo. "Carne diem. " so rekli stari Latinri. mi na hi lahko s MOĆ ILJIUB£i:Z.NX Ljudje, ljubimo se! Ne bojmo se, kajti nismo prvi, ki ljubimo, ne prvi, ki smo ljubljeni- Kristus je rekel: " Ljubite drug drugega. Kakor sem vas jaz ljubil, tako tudi vi ljubite drugega! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, Če boste ljubili drug drugega." Postanimo resnično njegovi učenci- Ne bojmo se hudega duha, zakaj če se bomo ljubili, potem ni vreden, da se ga naše ustnice spominjajo. Da, satan ima moč. Toda njegova usoda je bila Že zdavnaj zapečatena. Kaj to, da nas nenehno straši, nam nastavlja svoje zanke, ko pa je njegova glava strta. Zato pa tuli in se zvija v bolečinah. S svojim peklenskim repom razbija, da bi nas še poslednjič prestraši 1 in nas za vedno pogubil. A se ga ne bojimo. Bog je že zapisal naša imena na svoji roki in že se veseli, časa, ko bo prišel dan, da nas sprejme k sebi v večno slavo. Toda ne bodimo skopi. Ne hodimo pred Boga s svojim revnim življenjem, ne stopajmo k njemu s praznimi rokami. Ponesimo s seboj obilne sadove ljubezni. Ne ostanimo praznih roli. Ljubimo se s preprosto, s ponižno a bogato 1jubeznijo. Moram priznati, da je moje srce večkrat hrepenelo po tem, da v sami mladosti podarim Bogu svoje življenje, v odrešenje mnogih duš. Bog pa mi je rekel: " Ne hodi k meni praznih rok. Kje so sadovi, ki bi jih moral prinesti s seboj? Nikjer na zemlji ne vidim žetve, nikjer sadov tvoje ljubezni. Zatorej ne hodi k meni praznih rok! " Takrat sem se zelo užalostil. Pa /ne je naš usmiljeni □Če kaj hitro potolažil, rekoč: " Ne zakrkni sedaj svojega srca. Naj ne bo tvoja duša žalostna. Da, sprejel te bom, ko bodo tvoje šibke roke preobložene s sadovi ljubezni. Takrat, da, takrat sin moj, ti bom prišel naproti. Takrat bo veselje tvojega srca neminljivo. In tedaj, šele tedaj se boš lahko odpočil v mojem naročju. " Zatorej ljudje, ljubimo se! Ako nam naš brat ali sestra m poseoej pri srcu, potrudimo se! Poglejmo na njegove dobre strani, pozabimo slabe! Ljuoimo jih kot svoje starše, ki jih poleg Boga in tu na tem svetu, ne more poplačati nihče. Bratje, naj se v znak naše ljubezni pojavi na nebu mavrica m naj postane vez ljubezni med nebom in zemljo. Tedaj se bo zaslišal glas iz nebesni n višav: " Resnično, moji ljubljeni otroci so. " MOLITEV SONC A V Bog je rekel:"Bodi svetloba!" In bila je svetloba. Bog je videl, da je svetloba dobra. Bog je torej ločil svetlobo od teme. In Bog je imenoval svetlobo dan ir temo je imenoval noč. < Gen 1, 3-5 ) Noč. Se vedno sem pod vtisom prekrasnega sončnega zahoda, veličastva krvavo obarvanih modrih oblakov. Kakšno prelivanje vseh mogočih odtenkov. Kakor, da mi je postalo žal, ker je dneva konec in se je sonce zato razbohotilo v čudovitem smrtnem sijaju. Sonce. Grelo nas je ves dan, niti za trenutek ni prekinilo svojega poslanstva. Kako malo sem izžareval preko dneva! Le tu in tam. Počutim se, kot da bi moji žarki ostali globoko za oblaki. Rad bi zasijal, prebil oblake in posvetil na zemljo. Kajti mnogi so potrebni moje topline. Gospod, prosim te za moč svetlobe. Naj je vsaj del pošljem proč od sebe. Naj se je veselijo še drugi. Niso TE SPOZNALI t>A J JE CAS . . . A SO VEDELI Hitimo mimo samih nas, vsak dan, ob vsaki uri, hitimo, da bi ujeli čas. V očeh imamo strah, da bi morali kaj zamuditi, a nimamo časa ljubiti ... Zjutraj. Noč je Se, a človeška nestrpnost ir. grabljenje za denarjem sta Se priSgala luči ob cesti, tovarne so zahrumele. Crn dim iz njihovih dimnikov že navsezgodaj prekrije nebo. Ljudje tečejo za časom. Ne vedo več, kaj je to sonce, kaj cvetlica, sredi hrupa so pozabili na radostni zvok tišine. Svoje srce so prodali za denar. A niso opazili zevajoče luknje v prsih. Živijo v mestu z iztrganim srcem, lažejo si, da so srečni, da so dosegli popolno veselje. Tedaj si prišel Ti. Iskal si prenočišča, trkal si na vrata. Niso Te razumeli. Niso bili vajeni gledati revnih otrok. Čudili so se ljudem, ki so prišli peš, brez prtljage, bosi. Pogledal si jim v oči in obnemeli so, kajti nekaj daljnega, zelo nejasnega, zelo mučnega so začutili... Jutro po tisti noči. Tovarne niso zarjovele, luči se niso zableščale. Ljudje so sedeli na tleh, po pločnikih, bili so kot otroci, prevarani v svojem veselju. Nad mesto je legla tišina. Skozi oblak dima je pokukalo nebo, posvetilo sonce. To je bilo nekaj zelo nenavadnega, čudovitega. Zopet so začutili pristno veselje v srcu, srečo, ki jim jo je podelil neznani otrok. Niso Te spoznali, a so začutili, da si Ti tista luč, ki bo razsvetlila vsakega človeka. Zaživeli so iz tvojega pogleda, čutili so tvojo ljubezen in spoznali, da je prišel AT* ATTUI S SIM AWAXUS JE Si. Človek je Se od davnine čutil potrebo po oblikovanju in izražanju. Tako so se polagoma začele razvijati različne vrste umetnosti: od likovne, glasbene pa vse do -filmske. Prav -film in glasba v današnjem času zelo vplivata na človekovo mišljenje. Vendar se zdi, da prava umetnost izgublja veljavo, saj lahko rečemo za mnoge -filme, da so nastali le iz komercialnih razlogov. Danes smo Se od zgodnjega otroštva pod velikim vplivom televizije in s tem tudi pod vplivom -filmov. Redkokdaj pa se pojavi kakšen ■film, ki bi nam dal kaj misliti. Podobno je s predstavami v kinodvoranah. Tudi sam grem večkrat v kino, navadno le za sprostitev, da mine čas. Pred nedavnim sefa si ogledal Spielbergov film Cesarstvo sonca, za katerega sem hitro začutil, da se razlikuje od drugih filmov, da nosi v sebi globljo problematiko. Zgodba nam predstavi odraščujočega angleškega dečka, ki S ivi skupaj s svojimi starši v Sanghaiu. Ob začetku druge svetovne vojne je po japonski okupaciji ostal sam, kajti v splošnem kaosu je izgubil stik s starši. Po nekaj zapletih se je znašel v taborišču, kjer je preživel vojno. Po njej pa so ga starši spet našli. Rad bi se ustavil ob nekaterih prizorih, ki so me najbolj pritegnili. Jim, tako je dečku ime, se je znašel sam. Prve dni je doma še vse lepo pripravil, a kmalu so zaloge pošle in tako je prvič spoznal, kaj je lakota. Čutil se je nemočnega, kajti sam ni mogel veliko storiti. Pri tem se vidi, da je človek družbeno bitje, da potrebuje pomoč bližnjega, še posebej kadar je v stiski in mora tudi sam nuditi pomoč, kadar vidi ljudi okoli sebe v stiski. Danes izgubljamo čut za potrebe drugih. Tudi pri kristjanih je večkrat tako: hočemo imeti vedno več in se oziramo na potrebe svojih Dližnjih, čeprav nam Jezus govori: "Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!" in "Kar ste storili kateremu najmanjših, ste meni storili." Taborišče se je nahajalo ob japonskem letališču, ki so ga nekega dne napadla ameriška letala. Fant, navdušen nad letalstvom, se je najprej čudil njihovim zmogljivostim, a se je kmalu zavedal, kakšno grozo prinašajo in da so namenjena le uničevanju in ubijanju. Na žalost je tako, da se večina novih izumov najprej uporabi v vojaške namene. To je Jim . začutil če enkrat, ko je zapazil nenavadno svetlobo na vzhodu in je po radiu spoznal novo besedo — atomska bomba ! ? Tako se je treba vprašati, ali je res vsak napredek dober, ali nam res vse novo in boljše koristi, ali pa nas dela vedno bolj pasivne, ko ne mislimo več na posledice in gledamo le na svoje trenutne koristi - Skozi ves -film se čuti, da je za človeka potrebna, da vzame križ na svoje rame in ga vdano nosi - V svojih težavah ne smemo obupavati. Res pa je, da večina težav prihaja k nam po nas - ljudeh samih, osnovnem krščanskem vprašanju marsikaj, da ne rečem vse, lahko sleherni izmed nas truditi da bi Čimmanj gorja. Kdaj bomo lahko rekli skupaj z Jimon: "Amatus sum, amatus es,... Ljubljen sem, ljubljen si ...?" Tako spet pristanemo pri — ljubezni. 2 njo bi rešili, zato bi se morili svojim bljižnjim povzročil F JL LOOE Jsl »KO JS£ Stiri leta sem že tu, Štiri dolga leta, pa vendar so minila kakor od včeraj do danes- Dijaki prihajajo in odhajajo, profesorji pa ostajajo večinoma isti. Bog, vsak dan prihajam k tebi v kapelo, vendar ti nimam kaj dati. Dajem Ti lahko le svojo praznino in majhnost. Opazujem filodendrona, ki se v kapeli nad vrati dvigata in rasteta vedno više ob tvojem križu, kot bi ti hotela napraviti slavnostni venec- Kaj pa jaz? Poskušam rasti tako kot filodendron, pa mi ne uspe, vsakič ko se hočem dvigniti se spotaknem in zopet padem. O Bog, podaj mi svojo roko in me postavi na noge. Pokaži mi pot po kateri naj hodim, da ti bom zvesto sledil- Podpiraj moja kolena, da. se ne bodo spotaknila ob vsakem kamnu. Ko gledam filodendron kako raste, se zavem svoje majhnosti. Koliko sem duhovno napredoval od prvega letnika dalje? Ali si upam izjaviti, da sem popolnoma izkoristil čas za molitev in za zbliževanje s Teboj? Ne! Čeprav me kar naprej vabiš k sebi, se ti kar naprej odmikam, nočem za teboj, potem pa mi je končno žal, in Te kličem, da mi pomagaj. Vse to se dogaja tudi večkrat na dan, toda Ti se ne naveličaš. Kar naprej stojiš ob meni, in ko zaidem me zopet pokličeš, da pridem k Tebi. Sploh se ne jeziš name, ker sem tako nehvaležen za Tvojo dobroto. Iz dneva v dan Te srečujem v različnih ljudeh, ki potrebujejo mojo pomoč, jaz pa se obračam od njih, da ne bi videl njihove bede, da ne bi slišal njihovih krikov, ki vpijejo na pomoč. Pri tem pa pozabljam, da se mi v teh ljudeh odkrivaš Ti sam. Daješ mi priložnosti, ds bi jih izkoristil za večno življenje, toda jaz sem trd, nepopustljiv. Obračam se od ljudi, ki me podpirajo in mi želijo dobro, pa nisem niti toliko močan, da bi jim rekel hvala. Bog, pomagaj mi, da bom nadomestil tisto, kar sem do sedaj izgubil, da bom začel rasti ob tvojem križu kakor ta filodendron, da bom napredoval v veri, ljubezni do bližnjega in se bom znal zahvaljevati za stvari, ki so majhne, pa vendar izražajo veliko ljubezen. DKUZXNA IK VZGOJA OTROK Večkrat sem razmišljal o naši družini in družinah nasploh. V času, ko smo semeniščniki od doma, skoraj ločeni od domačih družin, imamo veliko časa, da razmišljamo o svojih najbljižjih. pri verouku smo se večkrat pogovarjali o vzgoji otrok v družini. Ustavil sem se predvsem pri vprašanju, kako bi starši morali skrbeti in vzgajati otroke, da bodo postali poSteni in dobri ljudje ter zgledni kristjani in kako vzgoja vpliva na kasnejSi razvoj oseDnosti. Glede vzgoje v prvih otroSkih letih življenja se mi zdi pomembno, da starši vso skrb posvečajo otroku ne samo v prvih mesecih, temveč skozi vse otroštvo, kajti napačno je mnenje nekaterih staršev, da otrok ne občuti pomanjkanja starševske topline in ljubezni. Vse to se stroku vtisne v podzavest in to prihaja kasnjeje, ko je že starejši v njegovo zavest in je morda vzrok za mnoge težave, ki jih imajo starši z odraščujočim otrokom. Velik negativni element, ki vpliva na otroka, so družinski prepiri in nesogiasja. Tudi v dobi otroštva bi se morali starši ukvarjati z otrokom. Najti bi si morali čas zanj, saj ravno tako kot dojenček potrebuje ljubezen. Poseben pomen ima izkazovanje drobnih pozornosti in nežnosti med očetom in materjo, kajti prav iz tega se tudi otroci učijo ljubezni. Prav tako pa vsako nesoglasje in težave v družini še globje občuti in nosi v sebi. Pomembno je, da znajo starši otroka za dobre delo pohvaliti, kajti ko otrok vidi, da so starši veseli taga, kar je naredil, bo skušal še kdaj kaj dobrega narediti, ca bo pohvaljen in da ga bosta starša imela rada. Otrok namreč hrepeni po ljubezni, hkrati pa tudi po priznanju. Ob slabih dejanjih pa starši pogosto delajo napako, ker otroka ali -fizično kaznujejo ali pa,zgroženi nad tem, kar js naredil, tarnajo kako nesposoben je otrok, kakšna neroda js in, da iz njega ne bo nikoli nič. Druga skrajnost pa je, ds kar potrpijo in ne rečejo ničesar. Veliko bolje bi bilo, da bi otroki pokazali, kako naj dela oz. s kratkimi " ukazi " povedo otroku, kako je treba v določenih primerah ravnati. Tako se bo otrok naučil poslušnosti. Vsekakor bi se morali popolnoma izogibati zaničevanja otrokove osebnosti ir, pretrde vzgoje s -fizičnimi prijemi. Dtros: bo potem živel v stalni napetosti m strahu pred starši, kajti oni oodo zanj predvsem tisti, ki ga kaznujejo. Tako bo kot Odrasla oseba težke razdajal ljubezen, saj je sam ni bil deležen. Skratka treba je živeti z otrokom in zanj. Treba pa je tudi posameznim otrokovim željam reči ne in ga ne razvajati, kajti če starSi to počno, bo z leti postal Se zahtevnejši in se mu bo oorekanje lastnim zahtevam zdelo nerazumljivo in žaljivo. Eden najpomembnejših elementov pri vzgoji otroka je tudi to, da se starSa zanta in zmaoreta pogovarjati z otrokom in mu pri njegovem ustvarjanju in učenju pomagata I in ga podpirata. S tem bo otrok postal bolj odprt in iskren in bo kasneje lažje premagoval kasnejSe mladostniške težave, ker bo ob sebi imel starSe, katerim se bo lahko zaupal. Tudi pri otrokovem učenju in ustvarjanju ga je treba podpirati, kajti otrok bo tako pridobil Se več ustvarjalnosti, znanja in motivacije ter postal samostojnejši . Ce so starSi otroku v otročkih letih posvečali dovolj pozornosti, bo tudi kot mladostnik ostal s starSi, ne pa oežal od njih. Zato se ni čuditi mladostnikom, ki presedijo vež časa na cesti kot pa doma v družini. Tudi konflikti so pogosti, kajti starSi pogosto v bistvu ne poznajo svojega otroka. Ce se kot otrok ni naučil pogovarjati s starči, potem se jim tudi v mladostniški dobi ne bo znal odkriti in do držal vse težave in probleme v sebi in bo težko pustil, da bi kdo vdrl v njegovo kamrico. Velika možnost je, da se ooco pojavili razni kompleksi in travme, katere sam verjetno ne bo mogel rečiti. V takem primeru bodo imeli starSi povsem zvezane roke. Torej je treba otroku na vsak način dajati veliko ljubezni in skrbi, kajti zapostavljanje otroka samo oddalji od starSev. Ce pa je otrok preveč zasut s pozornostjo in ljubeznijo, se pogosto temu upre, kajti tudi otrok sam si želi izkazovati ljubezen starSem. Sedanje in bodoče družine imajo veliko odgovornost, kajti dobro vzgajati otroke zahteva veliko napora in ljubezni. Toda najlepèa zahvala in zadoSčenje za starSe je pogled ns srečne in zadovoljne odrasle otroke - ljudi. SKXHIIVMOSTHX KRAS horda se še spominjate s soncem obsijane misijonske nedelje. Ravno ta dan ( 22. oktobra ) je bila v majhni rojstva duhovnika Virgila Sčeka. Odbor izobražencev je sestavil bogat kulturni program, na katerem smo sodelovali Na to slovesnost smo se pod vodstvom dr. Požarja pripravljali štirinajst dni. Pripravili smo nekaj pesmi znanih primorskih pesnikov (Kosovel, Gradnik, Samec, Bevk). Zacnji dan smo bili vsi trije recitatorji ( Simon, Damjan in moja malenkost ) zelo napeti. Ko smo po kosilu sedli v avtomobil, sem ugotovil, da bom imel priložnost sooznati Krč s kot celoto. Po prelepi vipavski dolini smo se peljali do Manž, kjer sme zavili proti Štanjelu. Na Štanjelu se mi je odprl popolnoma nov svet — Kras. Takoj sem opazil tiste splošno znane stvari, ki natančno opisujejo Kras. Prva stvar so bori, ki so redko posejani po kamniti pokrajini. Ko sem jih opazoval, sem v sebi začutil tisto moč, s katero se upirajo burji. V borih mora biti zapisana zanimiva zgodovina, saj ne le, da jih je prepihovala burja, pričujoči so bili tudi v najhujših vinarjih — vojni. Tedaj so jih namreč Italijani šele nasadili, potem ko je bil Kras dolga stoletja gol zaradi beneškega izsekavanja hrastov. Vendar so kijub vsem viharjem obstali, podobno kot Kraševci. Nedaleč cd Štanjela se odcepi cesta za Avber. Ob tej cesti je vidna druga značilnost Krasa. Kraševci so namreč z burjo bili hud boj za vsako, najmanjšo ped zemlje. Na ta boj nas spominjajo kamnite ograae, znotraj katerih so zares le majhne pedi obdelane zemlje. Vendar se je po vojni veliko prebivalcev teh vasi izselilo v večja mesta, zato so te ograde postale zapuščene in jih je preraslo vsakovrstno grmičevje. Posebej izstopa grm z rdečimi listi — ruj. Ta grm je posebej pritegnil mojo pozornost m mi razodel, da ie narava jeseni najlepša. To pa se kaže tudi na trtah terana, ki se je tudi oblekel v prsčudc'"1 h i smo v Avber. Najprej smo šli na p prižgali svečko in dali rože na gre Čeka. Zanj smo zmolili tudi kratko mc smo prišli v stik z nekaterimi ljudmi cerkev, kjer je bilo že precej ljudi, zelo bogata, saj stene krasijo pr~ele azere predstavljajo vrh njegovega l so podvržene hitremu propadanju ravno r kraški vasi Avber spominska slovesnost ob stoletnici tudi semeni ščn:. ki . X 50 risane na stena. Narisane so v Cisto kraškem slogu. Da pa so ljudje selo delavni, sem opazil ob odkritju spominske plašče. Vse so pripravili tako, da je potekalo v najlepšem redu. ZaCetek proslave je bila sveta masa, ki jo je vodil koperski ško-f msgr. Metod Pirih. Potem se je začela prireditev na prostem. Kosovel ovci is Ajdovščine ( najboljši moški pevski sbor na Vipavskem ) je sapel pesem Slovenec sem. Nato je nastopil slavnostni govornik pesnik Ciril Zlobec, ki je doma v bližini Avberja. Virgila SCeka je predstavil kot političnega delavca, medtem ko ga je ško-f Metod v homiliji prikazal kot duhovnika. Njegov govor smo vsi napeto poslušali. Nato je ško-f odkril spominsko ploščo in povedal nekaj besed. Zatem smo bili na vrsti mi-semeniščniki. Sele med nastopom sem začutil, kako zelo so kraški pesniki ljubili svojo domovino. Virgil Sček pa jo je izrazil s svojim neutrudljivim delom. Ravno zato mu gre takšna slava. Vendar sem ob vsem tem čutil, da mi je Kras prikril še mnogo zanimivega. To bom poskušal odkriti ob naslednjem " obisku 11 Krasa. »CIM J KANKA C06IT0, emo sum. SOGLASJE, UBRANOST STOLNA OBSEDENOST mošnja 2A BOŽJO NAKJJDNJE. TOVAR M V cerju interes - NE VEJAMO*,- Tl E NAR! ČRKI MALTO V ausai ftcDSTVJM: PHA VOLLM' SAMOSTANA MAJHEN RT VODITELJ NEKDAN- JIH BENETK REPETITIO EST MATER stuuoruh BIZANTIH. TISATE3 12 10. 5 T. MESTO V OSREDNJI A! TAJSKI NATRIJ OBIČAJ MESTO V OU2.NI NOREJI PERtCUlliM IN MORA SMREKAR JANEZ SUEDE■ REVO ribje JAJČECE GOSPA S VEVA IGRALKA IZ 30-iN ser (ITA) DRAGOTIN KETTE F/ti/S CORONAT OPUS. LOJZE SLAK KRATICA NAPISA NA UR. KRIŽU komun- ska plavalka NADA TOPLICE v BELONI BOŽIČ, 12Ì3 SESTAVIL MlNOS mesto V ROMUNU! V C,lAWI orkestralno tocKAln STANKO • LORO, ER UPOKO- JENCA KRAGUJE- VAC C, IDE ANDRÉ I S K R E ■voditelj BARBaACV, 'JU SO j* SEDU Rja VEL Nakita MESTO V USRED. EM2JUJI RT V SEVERJU FRANCIJI EDINI I2RQL HLAPEC, SLUGA (A RA S.) DESNI PRITOK. RENA ODKLAD-N/NA CoLC V JAMAH KOLEK ■ CIJA TIP OPLOVEGA AVTO MO&ILA ST. SLOK PEKKA IKOKREiŽ) ŠVIC. SMUČARKA ČISTA TEŽA NOSKA redovna obleka SlMMAŠnt DEL OBVEZE PRI RANAH OUBE2EI, HIERAT/ČUA ! PESNIK (S- ST PRED KR.) JUS. REKA ■ROBERT SARANy GL. MESTO SAUDOVS ARABIJE UKVARJA-LEL Z ENc IZMED UMETNOSTI______ IR/SA4. : !S0Š774V SLOV, ČESNA TOVARN STANKo majcen EDEN IZ - HUD ME SECEVILN. FR. SOCIAL. SLIKAR H?. STOL. VRSTA £A- VIJSIUN VKO' TONE POŽAR STAŽ- slovaN IODICA 100 MZ HO O Z OSEBJE okrajšava \ZA MERCK ENOTO (T&Ì JUG. NOGOMETNI KLUB PAVEL SPORJl KDOR DELA Pil VHODU ZDRUŽE- NI NAROD/ X G nlajhu a a Marija ti moja nebeška mati, ki pri Jezusu izprosiš mi milosti, pomagaš mi z zgledom sleherni £as, moje prošnje uslišati znaš. Hvala Mairi ja za varstvo, hvala za starše, brata in sestre, hvala za vse, ki mi pomagajo, da lepše in lažje tukaj Sivim. Marija ti moja dobra mati, glej tebi se zahvaliti Selim, glej tebi ves se izročim, bodi vodnica mi, do konca dni. SKtCJEI < vzdihi jaj > Gospod dalj mi srce, srce, ki bo moglo ljubiti, ne nase, na druge ljubezen razliti. Srce, ki bo čisto za tebe Sivelo, le Tebe hvalilo, Srce, ki bo vdano ti bilo. 'f (1 % & <§% V_qp x e Ta pozdrav je tako mehak, kakor bi poduhal najbolj dišečo cvetlico. Tam na zeleni poljani znamnje stoji. Ljudje hodijo mimo, bogati ga niti ne opazijo, previsoki so, ubogi se mu priklonijo. Tam na zeleni poljani znamnje stoji. Njegov pogled nam izraža dobroto in ljubezen, da bi jo lahko nosili med revne in bogate ljudi MOJE" A ODLOC JL TTETV 2E A ZIVLJENSKO POT Prišel je čas odločitve za nadaljnje šolanje. Ta odločitev je zelo pomembna, ni vseeno, kaj boš delal in kaj hočeš doseči v življenju. Zato sem se želel pametno odločiti, kaj se bom izučil in kaj bom delal v prihodnje. Nazadnje sem le pretuhtal: odločil sem se za duhovniški pokiic. V sebi sem namreč čutil Boga. Spoznal sem, da prav mene kliče v svoj vinograd, da hoče po meni govoriti drugim 1judem. Pri tem mi je pomagal zgled župnika in kaplana, ki sta mi pokazala kaj je duhovnik in pripovedovala o duhovniškem poklicu. Tako sem ugotovil, da duhovniški poklic ni nedosegljiv. Nekateri ga namreč opravljajo in s tem delajo marši kateremu, ki bi se rad odločil za duhovniški poklic veliko oviro. Včasih je ta tako velika, da je ne morejo preplezati. Duhovniški poklic lahko doseže vsak, ki količkaj v sebi čuti Boga in mu ostane zvest. Tak cilj sem si zadal tudi jaz. Rad bi se daroval Bogu, se posvetil delu z mladimi, pomagal vsem, ki so pomoči potrebni in oznanjal Božjo besedo. Jezus pravi : "... prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavcev na svojo žetev ... ". Vsi mi se potrudimo in pritegnimo še katerega izmed mladih, da bodo šli na Gospodovo žetev. J IS^nETMTA €&om.A 2e štiristo petdeset let je preteklo od takrat, ko se je na Sveti gori prikazala Marija- 450 let že s Skalnice deli blagoslov našim družinam. Da bi se ji vsaj nekoliko "oddolžili" za neštete darove, ki jih je skozi zgodovino delila romarjem, smo letos organizirali posebno češčenje Svetogorske Marije- Ob njeni sliki smo se po domovih zbirali in jo prosili za nove milosti. Prav posebno slovesen je bil zaključek v njenem svetišču na Sveti gori. Na romanje smo odšli tudi mi, semeniščniki. Odhod ni bil prav prijeten, saj je pihal močan veter- Vendar sem imel srečo in dobil prevoz prav do Svete gore- Na moje začudenje se je obsijana s soncem dvigala k nebu, kakor da bi hotela tudi narava pokazati Marijino vzvišenost. Po pobočju so se vile skupinice pobožnih romarjev. Vsak po svoje se je hotel zahvaliti Mari ji. Vstopil sem v cerkev. V nepopisni blaženosti sem pripognil svoje koleno pred Svetogorsko Kraljico. Moja duša se je umirila, v moje srce je legel mir. Vse lepše so se mi zdele običajne besede, ki sem jih ta dan izrekel svoji Materi. Kakšno moč sem začutil, ko sem ji priznal svojo nebogljenost in jo počastil kot svojo vodnico. 001L.0C I TCTECV 21A DUHOVM X StliC X POK LIC 2eljo, da bi postal duhovnik, sem imel v sebi že od prvih let življenja- Se bolj pa se mi je ta želja poglobila na. prvih duhovnih vajah- Tam sem spoznal globoko verne ljudi, pa tudi ljudi, ki so vero šele iskali. Spoznal sem tudi nekatere semeniščnike in bogoslovce. Kolikor sem zbral poguma, sem jih večkrat vpraševal, kako se počuti jo. Odgovarjali so mi vsi isto: S svojo odločitvijo so bili vsi zadovoljni. Tudi po končanih duhovnik vajah sem se več poglabljal v to in si mislil, kaj pa če sem tudi jaz poklican na to pot. Iz dneva v dan sem bolj mislil na to, dokler nisem spregovoril z našim dekanom. Svetoval mi je, naj zares dobro premislim, ker ni vse tako lepo, kakor si predstavi jam. Bil sem trdno prepričan, da sem res poklican. Nekega dne sem s prijatelji odšel na praznovanje rojstnega dne, kjer so bili zbrani tudi drugi versko vzgojeni znanci. Nepričakovano so me začeli sramotiti zaradi moje odločitve. Ko sem kasneje premišljeval, sem si očital, kaj sem naredil zato, da bi se ponovno priljubil znancem: zatajil sem pravi poklic in s tem razžalil Boga. Prosil sem ga odpuščanja. Nato sem stekel k gospodu dekanu in mu povedal, kaj se je zgodilo. Bil sem zelo vesel, ko mi je rekel, da nisem naredil tako velike napake, kot se mi zdi. Povedal mi je tudi, da se bova šla vpisat v semenišče. Tistega dne se mi je zazdelo, kakor da sem prenovljen, bolj prost. Kolikor sem mogel, sem o svoji odločitvi molčal, dokler mi ni gospod rekel, da bo povedal pri veroučni skupini. Bilo mi je zelo težko, ker sem mislil, da se mi bodo začeli smejati. Vendar sem bil v veliki zmcti, ker so bili zelo veseli, da sem se odločil za ta poklic. Eden od sošolcev mi je rekel, da se zahvaljuje Bogu, da se je eden odločil za tako plemenit poklic. Od takrat sem še bolj vztrajno molil in prosil Boga, da bi mi pomagal na poti, na katero me je poklical. Sedaj sem v semenišču in sem zelo vesel, da sem poslušal Božji klic. 1PRVIČ ISLA TRIGLAV V začetku avgusta je bilo. Župnik je po nedljski maši rekel, da grem lahko z njim na Triglav, če hočem. Kot blisk me je prešinilo: " Zakaj pa ne! Kdaj pa greste? " “ V torek, osmega avgusta. Mislim, da bi šel za dva ali tri dni. V sredo je na Kredarici maša..." Bil sem res navdušen in v trenutku odločen, da grem. Več kakor en teden sem mislil le na Triglav. Pripravil sem vse potrebno in nepotrebno, saj sem šel prvič v hribe in nisem točno vedel, kaj moram vzeti s sabo. Končno je prišel torek. Zjutraj je prišel župnik z avtom k meni. Naložila sva prtljago in : " Zbogom! Se vidimo čez dva ali tri dni. " Odpeljala sva se. Vasi, mesta so kar letela mimo naju. Ustavila sva se šele v Ljubljani. Z nana je šla tudi župnikova sestra Ivanka. Končno smo bili na Gorenjskem in že so se videle prve gore. Naša zadnja postaja pred začetkom vspona je bilo župnišče na Dovjem. Upal sem, da bom tu srečal sošolca Aleša, ki je doma iz te župnije. Njega sicer nisem dobil, čakalo pa me je še večje presenečenje: tam sem namreč srečal Janeza Cerarja prijatelja iz semenišča. Le na hitro sva se pozdravila, potem pa smo odšli v Vrata. Sele tu smo se cogovorili po kateri poti bomo Šli. Mene so zelo privlačili klini in jeklene vrvi. Zato smo se odločili, da bomo šli po Tominškovi poti. Od začetka smo zelo hitro hodili, tako da smo se hitro utrudili. Župnik je zato predlagal, da bi šli bolj počasi, češ da bomo vseeno še veliko pred temo prišli do Staničeve koče, kjer sme nameravali prespati. Pot naprej je bila zalo strma. Po dobri uri hoje so se pojavili že prvi klini. Ob pogledu nanje so me spreletavali čudni občutki. Klinov sem se sicer zelo razveselil, toda pojavil se je tudi nepričakovani strah. Župnik je kasneje pripovedoval, da semi celo prebledel. Odnehati pa nisem hotel. Ko sem bil vrh prve večje ovire, sem bil ob pogledu na dolino ves srečen. Pot, po kateri smo hodili, je bila v senci, tako da smo bili rešeni vročine. Od tu so se sijajno videle gore na severu. Ivanka mi je med potjo večkrat imenovala nekatere vrhove, toda zapomnil si nisem skoraj nič. Pot se je zelo vlekla. Hodili smo že več ur in bili smo že zelo utrujeni. Toda to utrujenost sem premagoval z eno samo mislijo: " Priti moram do vrha- " P c- petin urah hoje smo prišli do Staničeve koče. Tu smo nekaj malega pojedli, a hrana mi v prevelikem pričakovanju ni posebno teknila. Zvečer se je začele precej oblačiti in ponoči je močno deževalo. To pa nas ni ustavilo. Zjutraj se je namreč precej zjasnilo in okoli sedme ure smo že hodili proti Kredarici. Od tu sem pogledal proti vrhu. Ce bi mi kdo pripovedoval to kar sem videl, mu ne bi verjel, kajti od Kredarice do vrha Triglava. je bila živa veriga. Dd spodaj je bilo videti, da na vrhu močno piha, tako da je Župnik Že opustil možnost, da bi osvojil vrh. Toda meni se je zdela velika škoda, da bi bil na Kredarici, pa ne bi stopil še teh par sto metrov više. Tako sva Šla z Ivanko sama na vrh. Hodila sva zelo dolgo, ker je bila r.a poti velika gneča. Nekje na sredi poti sem srečal še Francija Požuna, sošolca iz prvega razreda. Skupaj smo nadaljevali pot do vrha. Gneča je bila taka, da niti točno nisem vedel, kdaj sem prižel na vrh. Razgled je bil zaradi oblačnosti v dolini zelo slab. Ko sem stal pri Aljaževem stolpu, sem kar rahlo zadrhtel: " Končno na vrhu! " in še v isti sapi sklenil, da prvi vspon ne bo tudi zadnji. Toda sledilo je še " presenečenje 11. Ker sem bil na Triglavu prvič, sem seveda moral biti še krščen. To nalogo je zelo spretno opravila Ivanka. Cez nekaj časa sva se spustila na Kredarico, kjer je bila maša. Po maši smo si oprtali nahrbtnike in odšli proti Staničevi koči. Ko se je poz začela spuščati, sem se še enkrat ozrl na vrh. Pogled nanj in na vse tiste ljudi na njem je bil prav veličasten. ùd Staničeve koče smo odšli v Kot. Po dobrih treh urah smo bili v dolini m se od tam odpeljali na Dovje. Tam smo se najprej udeležili svete daritve in se po njej še malo pogovorili. Ker je bilo že pozno, smo se odpeljali proti domu. Ko sem prišel domov so bili še vsi domači budni. V njihovih očeh sem videl kar nekaj zavidanja, saj bi tudi oni radi šli z nami. Sam pa sem ves ponosen, da sem bil prvi iz družine na Triglavu, poln lepih vtisov sedel kot heroj. Da, čisto prav govori tista pesem: " Oj Triglav, moj oom, kako si krasan..." sem si mislil kasneje, ko nisem megel zaspati. Vse dokler me ni vzel spanec, je bila v moji glavi le ena misel: " Zagotovo bom še šel. " &OFnoatSKI ISKRIT Kmalu po začetku tretjega letnika sem začel odštevati dneve, kdaj bo konec pouka, da bom lahklo začel s Šoferskim izpitom. 2e za novoletne praznike sem se čel pozanimat na avtošolo, kako in kaj« Prav veselih novic nisem zvedel: kandidati so čakali na vožnje od tri do čest mesecev, cene pa so bile tako visoke, da se mi je kar zameglilo pred očmi. Kljub temu nisem zgubil poguma. Kmalu po zimskih počitnicah je izčel nov zakon za kandidate motornih vozil: preden pridejo na pisanje teoretičnih testov morajo vsi na teoretični tečaj. Ko sem zvedel za to novico, me je že zaskelel žep, v katerem sem imel ze tako obubožano denarnico. Hkrati pa sem se zavedal, da se bo že tako velika stiska s časom če povečala. S sočolci, ki so prav take nameravali postati "dirkači", smo se zavedali, da bomo tečaj morali narediti že med šolskim letom, ker bo med počitnicami za to premalo časa. Kljub večjim ali manjčim težavam smo se z malo sreče, zagotavljanja in obljubljanja ter z dovoljenjem starčev in ravnate!ja končno značii na tečaju v Ajdovččini. Zaključek šolskega leta je tako hitreje minil in veseli smo se odpravili domov želeč si veliko sreče pri čviganju med prometnimi znaki, pečci in miličniki. Takoj po prihodu v "1jubo domačo vas" sem čel na lov za inštruktorjem. Reči moram, da sem bil "žrtev" hitro dobil; malo zaradi poznanstva in malo zaradi jezika, ki sem ga tako vrtel, da mi je ob vrnitvi domov nemočen visel iz ust. Se isti teden sem se znebil težkih milijonov, ki sem jih moral odčteti za ure voženj. Po dobrih treh tednih sem končno lahko ves srečen sedel za volan k prvi uri vožnje. Sprva je Člo seveda v slogu holi amba (iz lat- poezije— kovcajoči verz), vendar se je s čtevilom prevoženih kilometrov tudi moje Šofersko znanje množilo. Po štirinajstih urah je pričel na vrsto društveni izpit. Ves trd sem sedel za volan. Kljub temu je vse srečna minilo in prijavil sem se na občinski, ki so mi ga določili na dan pred mojo izpolnitvijo polnoletnosti. Vesel, da se končno vse končuje, sem čakal na zadnji pečat. Inštruktor je bil v rem času čakanja na dopustu. Ko pa se je vrnil, mi je sporočil, da so mi datum izpita prestavili v september, ker so ugotovili, da sem za ta preizkus en dan premlad. Spet težave ! Pouk se je pričel in komaj sem čakal na dan, ko bom končno dobil toliko Željeni rdečkasti listek. Kmalu je pričel. Spet sem se potil in s tesnobo v srcu gledal na člane izpitne komisije. Vsi so se mi namreč zdeli na pogled strašni in ne vem za katerega bi se odločil, če bi moral sam izbirati. No, vsaj ta maka mi je bila prihranjena, kajti možak v modri halji je že stopil k mojemu avtu in takoj sem se zavedel, kakšen je njegov namen. V naslednjem trenutku smo se že peljali. Ker o kakšnem holiambu ni bilo ne duha ne sluha, ker se na nobenem ovinku nismo peljali po dveh kolesih in ker so vsi pešci, kolesarji in druga živa bitja na cesti ostala pri Življenju, sem izpit naredil. "Konec dober, vse dobro", sem si rekel, ko sem se vračal domov. Po mnogih prošnjah na vse strani, večkratnem bankrotiranju moje denarnice in močnih finančnih injekcijah staršev sem se lahko končno podpisal kot šofer. OAN Semeniški dan se zafne, ko priljubljena oseba pritisne s svojimi negovanimi in klavirsko izurjenimi prsti na tako zasovraženi predmet v semenišču — zvonec. Ta zvonec je napol vojaški, kajti narejen je iz dveh granatnih tulcev. Oglasi se s takšnim ropotom kakor bi pred spalnico navsezgodaj žagali velikanske kose hrastovega lesa. To bi moralo vsakega še tako zagnanega zaspanca, ki spi ali si dopoveduje, da spi, vreči pokonci. Kljub temu mnogi spijo naprej. Dogodki se vrstijo vsak dan enako: počijo prva vrata in pokaže se prvi - ideal semeniščnik, ki vstane takoj, ko zazvoni. Ta zasluži medaljo za hrabrost. Na drugih vratih se prikaže drugi, še vedno v lepih sanjah, se leno privleče do vode., ki ga opomni, kje sploh je. Potem dolgo nič. Semeniščnik ima vest, zato mu ni vseeno kdaj vstane. Petnajst minut čez šesto je zadnji čas, da skoči iz postelje. Se preden si zapne hlače in medtem 'ko še vedno vleče nase srajco, hiti proti kapeli. Vedno ista drama prešeljevanja narodov. V kapeli se vsak bolj ali manj trudi, da mu veke ne zaprejo oči in ne zaspi. Včasih se zgodi, da je narava močnejša. Potem sledi jutranji študij za take, ki so dobro spali. Po zajtrku pa sledi Četrta šola pod mostom, ko profesor riše in piše po tabli in vztrajno pripoveduje, da bi dosegel kakšno oksidacijo v naših možganih, pa nič. In cel pouk gre skozi nič, razen če te kdo zbudi in potem pokažeš pred profesorjem goro neznanja. On pa ti v smislu Miklavža postreže s smrekovo vejico. Zatem gredo dečki k svojemu najlepšemu opravilu- študiju, ali z drugimi besedami - treningu možganskih čečlic. Ce ne veš, kam bi gledal, je najbolje, da pogledaš v zrak ali pa tja za deveto goro. V praksi imamo tudi neko časozapravljanje, ki se večkrat pojavi ob pripovedovanju bolj zanimivih stvari kakor je študij. Zvečer se ponavadi telovadi z glasilkami dolgo v noč, ko se v postelji zakopljemo v rjuhe kakor mumija. Nekateri, ki sc bolj zgovorni, se začno oglašati v spanju. Ostali fantje pa spijo v upanju na boljši jutri. Naslednji dan pa -™i;oga: " Vem, da danes je srečen dan ... ", Život je borba ... " 2 7 - se na zadnji školjki v semenišču počutiš kot na ladji: ziblješ se in okoli tebe je morje vode, - imajo smrdljivci in semeniščniki nekaj skupnega: oboji so mučeni, - je neki kaplan, ko je tipkal Iskre, vsaj trikrat padel pod računalnik. ■K--**-*--**-*--**.*--*--*-*****-**--**-**-**-*--*-*-* * Na robu gozda so postavili opozorilo: "Kdor bo * * pustil psa prosto tekati po gozdu, bo ustreljen!" * * Nekdo se je zgražal nad napačnostjo besedila, * * zato ga je pleskar dopolnil: " Kdor bo pustil psa * * prosto tekati po gozdu, bo ustreljen pes!" * * ■a-**-*-**-**-*-*--*-*-**-*--*-**-*-*--**-**-*-*-*-* KJEBnurs: i S t ran Urednikova beseda Znai:n i ofc» x~ ^lss i Ml^cSi 1 iterati anoo EarajLSSSESMar fi«OC13 «CSESU SONKA fttxs© *ce sib-osm ae3t , i% so arE»3EEar , »a ar e o as----------- AiMACMS SfiJ.JBl . - , JP3HT E,e»EM»R0S4 a*asiu.2ss"'MA. ar m arsooarA oacsfieose S9SK3T »rMCSCNT BBÀS SgStar SAMSKA s e ■? e s» X X X z X n X e hm Affisar ar a , sbbe , znahnse smo ar a e»E,©e3TCEir ZA SI iuXaEMSiì© SS-O-C SS-tECA 60KA Ofl»EO«53r SCÌE JUSA »ftjLSsosu-iNfarssear EossEaro Si-ffiSJurarO MA aCS*S-«5EAft|-S0FEBSES" arsjBarsc ®AM x e z o z x z z Z 3 Z s Z T Vese?! *=* -strojni. Atr Si'ESCE , »A SCEBSJuSar Kazal o Z S Z st 3 O x srčke: GLASILO VI*»AVS*£ IM SKWEK X S<£3 JV IKOV 2 2 . xjenroi 1.fitevilka — BOEXC 1989 Gl aivn i. urednik TehniCni uredn ik. i n jr -fc «“ Ureja in i 5= d ai jr a» Mentor prot . Robert O ava s.