st, 274 MMn »Mana yjt!wlBi (Mi ara* hi I? Izl-rfs, JzvzfmSl nondeljek. v=ak dan.jfttafr Uredništvo ; : Asi*kega St. 20, I. nadstr j . Doplsjj®r?/se Ciljajo ti pfcira se ne sirejemajo. ioKopisiJae^flt vračajo. — O«/.*« ureU:..*: Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna^g^nost. Tisk tiskarne Edinost Nar >£ it m zreffl z£ rr.csec L 7.—, 3 mesece L ool leta L 32.— in celo leto L SJ.— Za inozemstvo mesečno 5 lir več. ureda /a In uprave 5t. 11-57- soboto IS. novembra 1924. Posamezna številka 20 cenU Letnik XILX EDINOST Posamezne Številke v Trst« fo okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v tirokosti ene kolom (72 *uftj — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 cest OMRitaico* zahvale, poslanic* te vrtili po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mir po L 2 — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se potiljajo izključno uprav1 Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega fitev. 20, L nadstropje. — Telefon uredniltva te «itn 1147* Miru želimo V svojem četrtkovem večernem izdanju je objavil «Piccolo» razgovor s polkovnikom Ricciotti Garibaldi o pokretu bojevnikov. Polkovnik je naglašal, da po-ineni to gibanje odkrito nasprotstvo proti sedanjema stanju -stvari. Proti fašizmu da je narod sam, ki ga zastopajo možje njegovega mesa in njegove krvi. Četudi so bojevniki — je rekel Ricciotti Garibaldi — nastopajo proti boljševiškim izgredom, četudi so se pritoževali radi slabotnosti vlad in radi neredov, ki so nastajali Wed nje, vendar so po velikem de'u ostali nevtralni napram razmahu fašizma- Oprti na svojo avtoritete so glavarji bojevniškega pokreta priporočali^ svojemu Udruženju, naj ima zaupanje do vlade. Nadejali so se, da se tako Italija privede zopet na zakenito pot, da se povrne v normalnost. Pokazalo se je pa, ca to zaupanje ni koristilo. Fašizem je ostal, kar je bil v resnic?: dedovanje peščic" agitatorjev, nespodobnih, da bi vzpostavili mir v notranjosti. Tej skupini je sledilo nekaj plemenito mislečih mladeničev, ki so stavili svoje nade v fašizem. Ti poslednji pa so se skoro odcepili ter se pridružili ^Svobodni Italiji«, udruženju bojevnikov, ki niso nikdar pritrjevali fašizmu. Glede pomembnosti nastopanja tega udruženja napram vladi, je izjavil Riccictti Garibaldi: Opozicija ima veliko moralno veljavo. Priča, da je ves narod nasproten fašizmu. Po dolgem brezuspešnem pričakovanju izstopajo bojevniki iz svoje nevtralnosti. Zahtevajoč mir v Italiji, se sklicujejo na iste razloge, iz katerih so izvojevali zrnato, da zagotovijo m;r v Evropi. Z bojevniki gre ljudstvo, ki je povodm obletnice zmage videlo, kako so zelo mladi fašisti tepli stare garibaMince, ker so vzklika1!: Živela svobodna Italija! Število njih, ki so vpisani v Narodno udruženje in v «Svobodno Italijo®, šteje nad milijon organiziranih bojevnikov. Če bi pa mogli svobodno izdati poziv, bi jih bilo štiri milijone in po;1 bivših vojakov velike vojne, ki bi se zgrnili okoli istih zastav, da podelijo ljudstvu mir. Danes je ljudstvo utrujeno bolj nego kedaj. Dogodki 4. novembra so napolnili mero do vrha. Akcija bivših bojevnikov zasleduje en sam namen: povrnitev h kriterijem enakosti državljanov pred zakonom. Upirajo se vladi, ki ni nič drugega, no«*o odraz ene stranke. Ljudski apel na kralja, ki se pripravlja, ima edino le namen, da ugotovi te namere. Te izjave Rrcciottti GaribaMija je objavil tudi «Piccolo», čemur se mnogi čudijo. V največje začudenje pa je dejstvo, da je te izjave, tako odkrito nasprotne fašizmu in sedanji vladi, pcsnel tržaški list, ki je bil doslej vedno odločno na strani fašizma, in to ce!o na prvem mestu in pod debelo tiskanem naslovom. Ugibljejo, kaj je neki sklonilo «Piccola» k takemu nastopu?! Mi pa ugotavljamo, da to stanje, ki ga tako rezko obsoja tržaški list, ker ne dopušča miru v notranjem življenju države, razjeda še v posebni meri tudi razmere v naši deželi. In to v toliki meri, da položaj našega ljudstva postaja dan za dnem ne-znosnejši. Dogodki z novinci iz Slapa in Budanj v vipavski dolini, so kričeč prispevek k dokazu o resničnosti te naše trditve. Glavni povzročitelj teh žalostnih dogodkov je tudi iz vrste tistih agitatorjev, o katerih govori Gariba'di, da ne morejo dati državi miru. O takih agitatorjih v naših krajih moremo reči še več: da preračunjeno delajo na to, da ne pride do miru. Garibaldi nalaga vladi odgovornost za to nesrečno -^tanje. Vlada ga mere ^^tno zavrniti le s tem. da z odločno kretnjo zaustavi pogubno rokodelstvo izvestnih agitatorjev med našim ljudstvom. Premišljeno smo rekli: rokodelstvo! Kajti, kar počenjajo, je res le rokodelstvo, ki jim daje — udobno življenje na troške ljudstva! Zaustavi naj roko, ki povzroča nemire! Po miru hrepeni naše ljudstvo in po osebni varnosti! Zasedanje poslanske zMcelPolltlčnt položaj v JusosM Bolgarsko sobranje Narodni libcralci zahtevajo redne vojaške nabore in močno vojsko - Strah pred komunisti • Eol^arifa ne more nositi repa-racijskih bremen SOFIJA, 14. Razprava o odgovoru na prestolni govor se nadaljuje. Narodni liberalec Kjorčev zatrjuje, da pripravljajo komunisti nove revolucijonarne upore ter dodaja, da nudi najboljšo garancijo za notranji mir moćna vojska. Radi tega je potrebno, da zahteva vlada pri velevlastih pravico, da bi smela zopet uvesti redne vojaške naboTe. O delovanju zemljoradni-škega voditelja Obova in Koste v prid zemljoradničkim izseljencem pravi Kjorčev, da opravljajo ti agenti inozemske propagande za Bolgarijo škodljivo delo v tujini. Vladimir Popov, agrarec skupine Brahiv, nikakor ni naziranja, da se je mednarodni položaj Bolgarije zboljšal ter naglasa, da se zemljoradnički begunci vračajo v Bolgarijo v velikem številu. Govornik dokazuje v nadaljnjih izvajanjih, da vprašanje reparacij, naloženih Bolgariji, ki nikakor ne more nasiti tako velikih gospodarskih bremen, pospešuje komunistično propagando v Bolgariji. Končno orise Karandjulov obupni položaj, v katerem se nahajajo bolgarske manjšine v sosednih državah. Poljski pisatelj dobil Nob!ovo nagrado STOCKHOLM, 14. Noblovo nagrado za literaturo' za leto 1924. ije dobi! poljski pisatelj Vladislav Reymont za svoj roman «Kmeti». Mussolinijeva politika napram Mali antanti RIM, 14. Poslanska zbornica je danes nadaljevala z delom pod predsedstvom on. Rocco. Državni podtajnik v prometnem ministrstvu on. Panunzio je odgovoril poslancu Soleri-ju na zadevno vprašanje, da sc? skoraj vse države odpravile prečnice na krajih, kjer pelje cesta čez železnico. Tako si železniška uprava prihrani ogromne vsote. Ker se pa v zadnjem času množijo nesreče, je prometno ministrstvo dalo vzpostaviti zopet 150 čuvajnic. Ljudstvo je treba vzgojiti, da bo bolj previdno. On. Sol eri se zahvali; vendar meni, da bi se dalo vzpostaviti še več čuvajnic, v katere bi lahko postavili vojne vdove, ki bi tako prišle do: kruha. Posianec Fera je razpravljal o položaju v Italiji z ozirom na zadnje dogodke v Angliji in Franciji. On. Fera je mnenja, da se imajo konservativci na Ang-eškem zahvaliti angleškim fašistom za tako zmago pri volitvah. {Kaj poreče Baldwin k temu? Pr. ur.) On. Volpi je govoril o italijanskih šolah in kulturi v inozemstvu. Poslanec Sclmi je poveličeval Mussolinijevo zunanjo politiko-; omenil je predvsem sklenitev pogodb z Jugoslavijo in Čehoslovaško. Poslanec Blanc protestira predvsem proti ponatisnjevanju vesti inozemskih listov, ki napadajo fašizem in s tem tudi Italijo. On. D'Ayala povzdiguje fašistovsko zunanjo politiko, Prvi uspeh te politike se je pokazal pri krfski aferi. Sklenitev pogodb z Jugoslavijo in Čehc^slovaško je zasuga fašistovske vlade. Mlada antanta je ostala kot združitev narodov, ki bi morala nadomestiti avstro-ogrsko monarhijo; to dejstvo, ki ga je farisfavska vlada dobro razumela, daje smernice tej vlrdi v politiki napram Mali antaitL Italijanska zunanja politika mora imeti natančno določen program napram Mali antanti in po napakah v prošlosti je mogoč edino program, ki sloni na sporazumih s posameznimi članicami Male antente. Svoja izvajanja je D'Ayala zaključil z ugotovitvijo, da se italijanska zunajiia politika vendar enkrat izvaja v smislu tradicij državnika Francesco Crispi-ja. — Ob 19.10. je bila seja zaključena. Seje ministrskega sveta RIM, 14. Sinoči ob 22. uri se je ministrski svet zopet sestal. Razpravljal je predvsem o notranjem političnem položaju. Seja je trajala do 2. zjutraj. Nocoi se je vlada vnovič sestala ob 22. uri. Seja še traja. Zopet en poslanu IzW n iz fnšfsMe stranke RIM, 14. Tiskovni urad fašistovske stranke poroča: Vodstvo fašistovske stranke je proučilo obtožbe proti poslancu Francesco Prinetti Ln sklenilo, da poslanca Prmettija izključi iz :knitiniia. —- ster Chautemps je izjavil, da v zadevi naseljevanja inozemskih delavcev se nikakor slej izvršiti na podIagi javnega skrutinija. noče podvreči ministru javnih del, marveč Znano je, da se je taka izvolitev vršila dosc da mora priseljevanje tujcev nadzorovati daj v tajnem skrutiaiju. notranje ministrstvo, ter dodal, da se mora delati razlike med onimi, ki prihajajo v Francijo, da lenarijo, in med onimi, ki prihajajo iskat zaslužka kot delavci. Omenil je, da bo vlada izdala naredbo g^ede na- Načrt za Surni delavnik pri francoski trgovski mornarici PARIZ, 1J. Ministrski svet sc je sestal danes pod predsedstvom Rerriota v zunanjem stanitve tujcev na francoskem ozemlju. Ta ministrstvu. Državni podtajnik za trgovsko naredba ne bo nikakor nadlegovala tujce,! mornarico je predložil v odobrenje zakonski kajti Francija hoče biti napram vsem ^črt za osemurni delavnk pn trgovski mor- stoljubna, ker ji tako velevajo njene slavne ^^s^ in™ tradicije, temveč bo celo olajševala tu)cem pora0rščakov. svobodno kretanje na francoskih tleh. In "-- radi tega se nadeja notranji minister, da bo zbornica odobrila ta načrt. Poslanec Cachin protestira proli nameri parlamentarne komisije in vlade, da bi vsi tujci brez razlike morali odračunavati 50 frankov za legitimacijo- o indentičnesti, ter zahteva, da Strašen potres na ctoKu Java Vas izginila pod morskimi vale vi - Petsto ljudi izgubilo življenje PARIZ, 14. V Bata vi ji na otoku Java je porušil potres več vasi. Ena. vas ob obrež% 1 • • '1 _______1 ___1 _ . _! L 1/ /vbc ^ *I4 se dela razlika med delavci in turisti. Nato je izginila v morskih valovih. V okraju Le-kseps ni ostalo od 45 hiš niti sledu. Število človeških žrtev je ogromno. Ceni se, da je izgubilo pri tem potresu nad 500 ljudi življenje. je zbornica odobrila uvedbo legitimacij identičnosti za tujce. Potek nemško-frcncoskih trgovinskih pogajanj Nemci pravijo, da nemška zbornica ne bo nikdar odobrila trgovinske pogodbe, če jim Francoza ne nakažejo gotove koncesije PARIZ, 14. List »Journal*, ki se bavi v dolgem članku s francoisko-nemškimi po- stjan Kichter^ ki je p0duCeval na rcaiRi v gajanji, pravi, da zahteva nemška vlada od ( Ludvvigshafenu, je streljal s puško na deset- in Druilnska žažergra Nemški profesor strelja na svoja otroka izvrši samomor. MANNHEIM, 14. Tu se je izvršila včeraj pretresljiva družinska tragedija. Profesor Kristjan Richter, ki je podućeval na realki Francije koncesije, zadevajoče statut Po- j letnega sina in sedemnajstletno hčerko, nakar renja in predidoče izpraznitve Rurske kot- 1 je izvršil samomo z ravnoistiin orožjem. Tudi line. Z druge strani pa'piše aiVatin*, da je deček je mrtev. Hčerko so odnesli v n''var. Frendelenburg, predsednik nemške delega- nem stanju v bolnico. V pismu, ki ga zapušča cije odpotoval v Berlin, da in;ormira vlado profesor, izjavlja, da ga je žena že več časa O poteku pogajanj. Isti list naglasa, di pri- ter da ne more več prenašati tako za- pravljajo Nemci odboru za organiziranje dajatev v surovinah številne težkoče ter izjavljajo, da trgovinska pogodba ne bo lostnega družinskega življenja. Španski veleposlanik: v Mehiki. ... Jt „ .i - - j , i MEHIKO, 14. Španski poslanik v Mehiku nikdar predložena nemškemu državnemu je imenovan za veleposlanika. zboru, če ne ugodijo Francozi nemškim zahtevam do 10. januarja. V razgovoru z nemškim veleposlanikom je pripomnil Herriot, da ne more upoštevati zahteve, katerim bi, kakor hitro bi bile izpolnjene v nekolikih dnevih sledile nove zahteve. Iz življenja ruskega umetnika Ruski slikar v Ameriki strada - Izdeluje denar - Gre v zapor - Harding ga pomilosti Sedaj slika Coolidgea PRAGA, 14. Glasom poročil ameriških Izmet paša obolel PARIZ, 14. List «Matin» pravi, da se je glasom poročil iz Angore zdravstveno • tanje Izmet paše nepričakovano poslabšalo ter so mu zdravniki nasvetovali, da odide v kako inozemsko zdravilišče. V tem slučaju, tako se zatrjuje, ba turški ministrski predsednik podal demisijo. Smrtna obsodba TOKIO, 14. Mlad dijak Namba, ki je listov portretuje novoizvoljenega predsed- nameraval umoriti japonskega prestolona- nika Zedinjenih držav Coolidge-a ruski slednika, je bil obsojen na smrt. DNEVNE VSSTI LILLE, 14. V spremstva tolmača in zapisnikarja je obiskal major pariške garnizije Piet-ratz nemškega generala Mathusiusa v zaporu ter mu sporočil, da njegova prošnja za odpustitev na začasno svobodo proti primerni kavciji, ki jo je predlagal Heriotu nemški veleposlanik, se ni upoštevala. Na vprašanja, ki mu jih je stavil Pietratz, Mathusius ni odgovarjal, pač pa je pripomnil, da bo raje odgovarjal v prisotnosti svojega advokata. Major Pietratz mu je naznanil, da bo 20. t. m. povabljen od vojnega sodišča Lille k razpravi. Advokat Nikolaj Decanodel iz Metza je tekom popoldneva obiskal svojega klijenta. General mu je pojasnjeval svojo nedolžnost ier izrazil upanje, da tfa bo vojno sodišče opro-a>iU Važne izlave o konferenci v BenetkaU Povodom italijansko-jugoslovenske konference v Benetkah je imel znani novinar Mario Nordio razgovor z načelnikoma obeh delegacij: senatorjem Quartierijem in drom. Otokarjem Rybarem. Prvi je s pote-?com konference zelo zadovoljen in je naglašal, da kriza v Jugoslaviji ni najmanje vplivala v neugodnem zmislu. Senator Quartieri odločno zavrača vesti nekega italijanskega lista, ki so podtikala dru. Ry-bafu neke posebne namene. O načelniku jugos'ovenske delegacije pravi senator Quartieri, da je mož v elikega "takta in pro-svetljene spravljivosti. Podčrtujemo to hvalo dru. Rybaru iz kompetentnih italijanskih ust. S to hvalo so ovržena nekdanja sramotenja tega moža, češ da je za'grižen sovražnik Italijanov, pravi italožre, rovar in hujskač. Rybaf ni sedaj in ni bil nikdar sovražnik Italijanov. On je le, dokler je bil med nami, vršil vestno svojo dolžnost voditelja tukajšnjih Slovencev. Bil je le branitelj naših pravic in, borec proti krivicam, ki smo ijh trpeli. Sovražnik Italijanov ni bil nikoli, kakor: ni danes, ko mu senator Quartieri poje hvalo. In nasledniki Slovencev le nadalju-1 jejo delo in zakonito borbo. Tudi oni niso sovražniki Italijanov! Dr. Rybar je naglašal, da on s svoje strani skuša zanašati v razora ve duha spravljivosti. Seveda se mora držati pri tem navodil, ki jih dobiva od srvoje vlade., Tudi on je zadovoljen z dosedanjim potekom konference. Naravno je, da se med delegati pojavljajo navzkrižna mnenja. Če ne bi bilo tega, konferenca v Benetkah sploh ne bi bila potrebna. Tutfi v nekaterih | stvareh, ki so se zdele nepremostljive, se je že dosegel sporazum v malo sejah. Seveda gre za težavne probleme, kočljive in zapletene. Delati je treba tiho, z vao mir-i ncistio in — ori zašrtih vratih. Svetonost ob Heškovem Jutll-iu v Ptuju Iz Ptuja poročajo: V torek zjutraj ob pol 9. je imel župnik Fran Ksaver Meško z ozirom na svojo 50-letnico slovesno službo božjo, pri kateri so sodelovali pevci Ptujskega pevskega društva in orkester. — Cerkev je bila natlačeno polna občinstva. V društvenem domu je bila po končani službi božji slavnostna akademija s petjem in nagovori na čast pisatelju Ksaveru Me«.ku. Slavnosten govor je imel gimnazijski ravnatelj g. Komijanec, ki je podal zgodovino gimnazije izza časa Meškovih študij. Nato je imel jubilar krasen na'govor. Naslikal je vse svoje življenje, ko je bil učenec na ljudski šoli, gimnazijec v iPtuju in Celju, orisal je svoje službovanje med koroškimi Slovenci, opisal svoje trpljenje pod Avstrijo za časa vojne in cb prevratu, ko >e moral bežati pred nasilnimi avstrijskimi obiastmi iid. Končno je spregovoril tudi nekaj besed na naslov mladine, katero je bodril k delu in krepki domovinski ljubezni. Novoimenovani veliki župan g. dr. Otmar Pirkma:er je nato slavljencu s primernim nagovorom izročil odlikovanje Nj. Vel. kralja Aleksandra I. red Sv. Save III. razreda. Slav-Ijenec se je ginjen zahvalil za odlikovanje, po dvorani pa so zadoneli akordi državne himne «Bože pravde«. Pri odlikovanju so bili navzoči zastopniki raznih uradov, korporacij in društev, ki so odlikovanem po vrsti izrekli svoje čestitke. Po končani slavnosti je bil ob 13. banket v Narodnem domu. Iz Ljubljane so s« slavnosti udeležili med drugimi višji fin. svet, Davorin Spindler, -poštni pod ravnatelj dr. Alojzij Gregorič, univ. prof. dr. K. Ozvald in gimn. prof. D. Majcen. Zvečer je bil prirejen na čast Mešku ltomerz, katerega se ie tudi udeležil predsednik «Gosposvetskega Zvona» dr. I. C. Oblak iz Ljubljane in izročil slavljencu, ki mu je postala Koroška druga domovina, posebna darilo svojega društva. Francoska eskadra obišče Dalmacijo. Za ameriško eskadro, ki je obiskala Split in Dubrovnik ter bil# povsod navdušeno sprejela, poseti meseca marca prihodnjega leta Split tudi oddelek francoske vojne mornarice. Lovsko dovoljenje. Tukajšnja prefektura lavlja, da bo moral odslej dalje vsakdo, ki boče prositi za lovsko dovoljenje, priložiti navadni prošnji (na kolkovanem papirju od 2 lir), poleg navadnih listin priložiti še pobotnico o plačilu pristojbine L 10 pri pokrajinskem upravnem tiradu (Trst, S. Lazza-ro 4). Tromesečja na srednjih Šolah v Jugoslaviji. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se zaključi prvo tromesečje na gimnazijah 30. novembra, drugo pa 28. februarja 1925. Ujetniki ▼ Rusiji. Iz ruskega ujetništva se ie vrnil te dni v svoj rojstni kraj Petrovaradin Ivan Grguric. Njegova rodbina celih sedem let ni ničesar zvedela o njem. Grgurić je prišel I 1916. v rusko ujetništvo ter mnogo pretrpel v Sibiriji in ^Zabajkalski oblasti. Bil je tudi na Kitajskem, kakor pripoveduje, je v tamošnjih krajih še, mnogo ujetnikov iz današnje Jugoslavije, ki težko pričakujejo trenutka, da bi se mogli vrniti v domovino. Grguriču se je posrečilo, da se je v Sanghaju vkrcal na ladjo ter se preko Marseillea, Milana in Trsta vrnil domov. CERKVENO-GLASBENI VEČER-Kakor že javljeno, se za danes nameravani cerkve no-glasbeni koncert ne vrši m ae priredi čimprej. Kraj in dan se naznanita pravo-Časno. _ Iz urada polit, draiivo „Edinost" v Trsta L V. iz N, Ce se oblasti zanimajo, je jasno, da je zadeva v teku. Iz opisanega sklepamo, da je upravičena njegova zahteva, zato nas obvestite v slučaju negativnega odgovora, da bomo posredovali M. K., Pcdgrad. Upokojenci nimajo pravice do draginjske doklade za osebe, ki so v njih oskrbi, Pokojnina je le osebna, zato ne more biti Vaša zahteva upoštevana. — Tajništvo. Druitvsna vesti Učiteljsko društvo za Trst In okolico bo imelo v nedeljo, 15. t. m, ob 10. uri zjutraj v svetotvanskem otroškem vrtcu jesensko zborovanje s sledečim dnevnim redom: 1) Stališče naših suplentov; 2) naša organizacija; 3) slučajnosti — Predsednik. T. V. K. «Sirena». Danes ob 20.30 odborova seja. Radi važnosti je obvezna prisotnost vseh g. odbornikov. — Tajnik. «Zora» Rojan. Hazenašice točno ob 7. uri na igrišču. Običajni trening. Ob 9.40 obvezna Erisotnost pri sprejemu družine «Iride» iz Re-e. »Načelnica*. Društvo «ZGra». V pondeljek ob navadni uri se bo vršila redna odborova seja na domu predsednika. Radi izredne važnosti seje naj pridejo vsi odborniki. (Dramatični odsek). Vaje začasno odpadejo; vendar naj se igralci sami vadijo v memoriranju, ker obstoji upanje, da se vprašanje dramatične šole čimprej reši, kar bo pravočasno objavljeno v listu. (Plesne vaje). Kakor že javljeno, se vršijo vsako nedeljo od 10. ure dalje plesne vaje v dvorani Mod ufao, Via Chiozza 7. Vabljeni so tudi prijatelji društva. Martinov večer, ki ga priredi jutri 16. t. m. svetoivanska podružnica Šolskega društva v otroškem vrtcu, obeta biti kaj zanimiv. Kako bi tudi ne bil? Nastopil bo nalašč zato apro-viziran domač orkester, kateri se prav pridno vežba, da bo pokazal kaj vse zmore. Za njimi noče izostati domači pevski kvartet in ne oh-tet. Na gledališki oder se bo pokazala nova prikazen, ki bo prav gotovo zbudila obilo zanimanja, zlasti, ker bo autor sam navzoč, kakor je telegrafičnim potom sporočil. Zatorej kdor hoče imeti mimo vest naj pride jutri ob 20. uri v otroški vrtec k Sv. Ivanu. Kdor ne bo prišel, ne bo goske videl še manj pa jedel. N. B. Odkupila so dovoljena. M. D. P. Opčine uprizori jutri v nedeljo, ob 15.30 in ob 19.30 v Kettejevi dvorani, Štolbo-vo (in ne kakor pomotoma javljeno v četrtkovi »Edinostih Štokovo), komedijo «Stari grehih v treh dejanjih in BradaČevo enodejanko "Ljubosumnost*. K obilni udeležbi vljudno vabi — Odbor. M. D. P. — Sv. Jakob, Danes zvečer ob 20.30 športni sestanek. — Načelnik. D. K« N. Tommeseo — Trsi. Danes točno ob 16. uri izredna občni zbor. Se naprosi vse srednješolce da pridejo točno in polnoštevilno. — Predsednik. Martinov večer. Nocoj — v soboto — priredi Črtalnica pri Sv. Jakobu v dvorani DKD. Martinov večer. Poleg običajne Martinove gosi in krsta vina so na programu še razne improvizacije. prizori in duhovita komedija-eno-dejanka. Tako je vse preskrbljeno, da se bo lahko vsakdo prijetno zabaval pri kozarcu dobrega vina. Pričetek točno cb 9. zvečer. Iz tržaSkega iivljenia Nogo mu je povozilo. Voznik Fran Culetto, star 24 let, stanujoč v ulici M. Luzzatto št. 6, je včeraj predpoldne peljal po ulici Ugo Fo-scolo s premogom naložen voz. Medpotoma se je par kosov premoga vsulo z voza, ker se je ena deska košu premaknila. Culetto je stopil z voza, da bi jo popravil, toda nenadoma konji so potegnili in zadnje kolo je šlo možu G reko leve noge, ter mu jo zlomilo v stopalu, esrečni voznik je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti mesec dni. Nezgoda bolniške strežnice. Včeraj predpoldne je bila prepeljana v mestno bolnišnico 35-letna bolniška strežnica Ema Spied, stanu* ioča v ulici Vicoio delle ville št. 2, v vili comm. fe. Morpurgo, pri katerega družini je tudi nameščena. Spiedova je v vrtu omenjene vile padla po stopnicah ter pri tem zadobila 20 cm dolgo rano na levi nogi. Sprejeli so jo v kirur« gični oddelek. Samomor mlade ženske radi bede. V ulici Giuliani št. 31 si je včeraj opoldne vzela življenje 27-leina zasebnica Emilija Barbarić, rodom iz Splita. Rarbaričeva je živela v črni bedi 6 svojo materjo v zelo skromnem stanovanju; par polomljenih stolic, stara miza in raztrgana žknnica je bilo vse borno pohištvo, njuno edino imetje. ženski nista imeli nikakih dohodkov razen skromnega, negotovega zaslužka, ki ni zadostoval vsakdanjim življen-skim potrebam. Revi sta morali pogost oma stradati. K vsem nadlogam se je končno pridružila še zima, ki je še poostrila njun itak zelo bedni položaj. Emilija se ni čutila dovolj močno, da bi dalje prenašala bude udarce zle usode; polastil se jo je obup, ki jo je privedel do žalostnega koraka. Včeraj, opoldne je izpila doma znatno količino ocfbve kisline. Ko se je kmalu potem mati vrnila domov, se je njena nesrečna, hči zvijala na žimnici v smrtni borbi. Na lice mesta je brl nemudoma poklican zdravnik rešilne postaje, ki je skušal ne- srečni Ženski oteli življenje, a zaman; par minut potem je reva izdihnila. Popoldne je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Dobro so ga zdelali. Težak Peter Bole, star 43 let, stanujoč na Vrdeli-Timignano št. 1721, je sinoči popival v večji družbi tovarišev-te-žakov v nekem bufetu v ulici Cavana. Pozno zvečer, okoli 23. ure, ko so bili možje že precej pijani, so se sprli z Boletom. Nastal je srdit pretep, tekom katerega je bil Bole v kratkem tako hudo zdelan, da se je zgrudil ves krvav, nakar so ga pretepači pustili ter zbežali. Bole se je z velikim trudom pobral ter se napo til domov, privlekel pa se je komaj do Borznega trga, kjer so ga ljudje, videč, da je ves krvav, ustavili ter obvestili o dogodku rešilno postajo. Zdravnik, ki je kmalu potem pr.hitel na lice mesta, je dal ranjenca po prvi pomoči prepeljati v mestno bolnišnico. Bole e imel številne poškodbe po glavi obrazu in spodnjem delu telesa; izgubil je tudi mnogo krvi. Bil je sprejet v kirurgični oddelek, kjer si bo moral kakih 10 dni zdraviti razbito glavo. Vzroki pretepa niso znani, ravno tako tudi ne pretepači, ker mož ni hotel v tem oziru niti povedati. Aretacija lopova, Id je oropal starko. Po večdnevnem poizvedovanju se je policiji posrečilo izslediti lopova, ki je pretekle nedelje napadel i oropal starko Frančiško Reich, ko je bila namenjena v cerkev h kapucinom. Ptiček ie 28-letni Marcel Lusing, stanujoč v uiici Monte št. 21. Bil je odveden v zapor. Kuhinjsko omaro st prevrnila nase. 5-letna Slavica Poropat, stanujoča v ulici S. Servolo " ' -—J.—,- — I—----------— * sebi. Zato je mali Sla vici včeraj popoldne postalo hudo, ko je zapazila, da je njena ljubljenka zaprta v kuhinjski omari. «Takoj te rešim, revica*, si je mislila v svoji otročj-i domišljiji, in se napravila, da to izvrši. Privlekla je k omari stolico, stop la nanjo ter stegnila roke po punčiki. Toda glej, zapreke: omara je bila zaprta. Slavica je vlekla in vlekla vraia dokler se ni omara nenadoma silno zamajala ter se prevrnila z velikim ropotom na tla. — Slavica se je znašla pod njo, sred: črepinj, vsa krvava po obrazu. N:ena mati, ki se je po kratki odsotnosti vrnila domov, jo je vsa pre- s trditvijo, da ju je nameraval s sekiro, kar je pri starčku, ki vse svoje življenje ni storil ni-komur nič zalega, seveda popolnoma izključeno. Umijivo je, da ga je preiskavanje vzneje-voljilo, saj razen svoje grbe, ni še nikdar v življenju nosil drugega kontraibanta. Stražnika, ki sta pokazala tako gorečnost v službi in toliko junaštva — upamo — bosta predlagana v odlikovanje «'Pour le merite*, kar sta gotovo zaslužila. Jakob Vončina, ki je storil strašen greh, da namreč že od rojstva nosi svoj dišnja pretplata 150 Din, administracija «Ban-karstva» u Zagrebu, Marov&ka 30. DAROVI Za «Solsko društvo^ pošilja N. N. iz Ročinja L 100.—. V počeščenje spomina pok. Riharda Luxa daruje obitelj Kosovel iz Prošeka L 10.— «£ol-skemu društvu*. ___ ___________________________ Pri odhodnici g. Štefana Babuderj* so mu kontrabant, se" je nahajal — po milosti božji Vegovi bivši kolegi v gostilni pri Francu iz-in naših žalostnih razmer — pred dnevi še ročili diplomo povdaijajoč v njej vse njegove vedno v zaporu. Najbrže bo obsojen na smrt. Ali se ne vidi tudi iz tega smešnožalostnega slučaja potreba, da bi morali javni organi svoj za bilo poznati jezik našega ljudstva? Se en slučaj. V soboto krog poldne je prišla priietna ženska po navadni poti z bližnjega hriba. Ogrnjena v staromodno ogrinjalo je nesla zavoj pod pazduho. Po cesti pridrvita v vrline. Ker mu to laska, je podaril «&olskemv društvu« v Trstu 50 lir. Med «Kolaši» in prijatelji se je nabralo v Dol. Branici v veseli družbi pri Lojzetu Lis jaku 54 L za «Šolsko društvo«. Bog daj mnogo takih veseljakov! V počeščenje spomina blagopokojne Karle Ponikvarjeve je darovala za isto eni sapi proti njej dva fin. stražnika. Eden ji podružnico ga. Ivanka Žgur 5 L. Ta svota takoj potegne ogrinjalo, drugi pa brezobzirno ci biJa objavljena prej vsled neljube po-zagrabi m p iztrže ovoj. Ko pregledata vse-; ^ Gospa darovalka naj nam tega ne bino m vidita, da ne nese nic prepovedanega, • i Gostilniško posestvo z mesariio na najbolj prometni točki Notranjske, na dr» žavni meji, obstoječe i: velike enonadstropn* hiše, z tispodarskim poslopjem, lepim vrtom in zaprtim velikim dvoriščem. V hiši se nahaja staro znan* gcitilna z keglji^č'-m ter mesarij« in novo moderno klivnico. Kupri cen* Din. 200.000. — Več p? poizve pri gosp. /_urd Prevendar ia drrg, TrVek. 690 Maii ©glasi PIANINO, s kritanimi strunami, kcvinasto mehanizem Rerner, Studtgart, sz proda via/ Solitario 25/IU. 1477 3AB1CA; avt^rizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zaj?mčtna. Slavec. Via Giulia 29. 1-i59 ji seveda vrneta zavoj in gresta svojo pot. — Vemo, da je dolžnost finančnih stražnikov, zasledovati rn preganjati kontrabantarje, ali to naj bi se godilo s primerno dostojnostjo, oso- šteje v zlo. Isti podružnici sta darovala g. Kristina Lenardon 5 L, ker se ni mogla udeležiti pogreba nepozabne Karle Ponikvarjeve in biio proti osebam, pri katerih se ne ve, če so ! gosp. Ant. Lenardon 5 L za zgubljeni in res kaj zakrivile; ne pa s tako brezobzirnost- j zopet najdeni klobuk, jo, da se čuti nedolžen Človek ponižanega in Srčna hvala vsem darovalcem, osramočenega in se gledalci zgražajo. Ker se zgodi, veliko takih in podobnih slučajev, prosimo poveljstvo kr. finačne straže, da primerno ukrene in podrejene organe pouči; če že tega poglavja. t. m. odobril sledeče zadeve naših občin: verjan: živinski davek; Libušnje: vknjižbo lastninske pravice glede hiše št. 10 v korist Borzna poročila« oprsfce krone...... ...... 0.0305 0*03 lf> avstrijske krone . . . ......0.03:10 0038O češkoslovaške krone . . ......o* 70 69 10 dinarji ...... . „ . . . . 33 25 lcji ......... ......12.60 13.- marke . ....... ..... . — —.— dolarji........ ..... . W 23.10 frnn oskt franki .... ......122 — 1*2.50 Švi arsM franki . . . . ......444 — 44*.— angleški funti papirnati .....10S.H0 1«)7.- Benečijske ^vojnoš^odninske) obveznice . . 8J..50 t Perdib-a; Bovec: stavbeni red; Čezsoča: stav- ; „ . ' ------ Potrti neizmerne žalosti naznanjamo beni red; Grgar: odstop občinskega zemljišča; I "»«™r»e zaiosu naznanjamo vsem Kožbana najetje posula v znesku 26.800 lir sorodnikom, prijate |em in močem žalostno pri «Cassa D. D. P,*; Trnovo: konsorcij z vest, da ,e nas l,ubl>en, sin. brat, bratranec ______________________________... občino Kobarid glede občinskega urada in j POf&tSl strašena prenesla v mestno bolnišnico. Tam je i osebja; Sovodnja: Izbris zastavne pravice Mo- j ^m w~ v.nui zdravnik dognal, da ima nesrečna deklica po- ; zetič. Rešitev predloga občine Bovel glede , v dobi 33. let, po dolgi in mučni bolezni, mirno leg rane na nosu tudi prebito čelno kost. — družinskega davka je bila odgodena. jv Gospodu preminul. .Malo ponesrečenko so sprejel" v kirurgični i Bre^i^e« tečaj za umetno vezenje. Z 20. i Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v ne-oddelek: okrevala bo v par tednih, ako ne na- J novembra otvori trgovska tvrdka brezplačen deljo dne 16. t. m., ob 10. uri, iz hiše žalosti stopijo kake komplikacije. __teča; 0 umetnem vezenju, ki bo trajal en me- pri Sv. M. Magdaleni zgornji št. 573 v cerkev j sec t. j. do 20. decembra t. 1. Vpisovanje se vr- k Sv. Jakobu. 1 ši in informacije se debč v goriški trgovini Iz tržaške pokrajin TRST, dne 14. novembra 1924. Ia Devina. Dne 12. t. m. se je ustrelil tukaj tvrdke na Travniku Št. 5. Marija Počkaj, mati. Josip, brat. Stric, bratra- nadomestujoči 23-letni podbrigadir Cirilo Mo- I £pomillfiki park. Ob priliki delitve dedščinc, 1 ^ ***> ^stričns m ost^i sor°i;pom t or veom r»niaff»- Idriji ob Bači», pevcem ter vsem prijateljem, sosedom in znancem. PODMELEC, 13. nov. 1924. (688) Rodbina Jelinčič. ZAHVALA. Potrti vsled nenadne izgube dragega brata HIŠA, z vriom in krasnim jabl"novim drevoredom, 1H oral zemlje, 1 uro oddaljena oa Celja, tik glavne ceste, se proda za 150.000 dinarjev. F. Kučand^, Sv. Jurij ob južni železnici, Jugoslavija. 1413 UČENKA za trgovino mešane s'rokc na deželi se išče. Naslov pri upravništvu. 146^ GOZDOVI, veliki, z visokimi drevesci, se kupijo. Ponudbe pod «Gozd» na upravništvo. 1469 t Zlato, srebro, krone, I ^ platin, zobovje 12 £ HP kupuje 4 I Zlatarno ALBERT P0UH| # Trsi, Všđ Ma zini % 4 & %if ^drlitPlitP^ ZLATARNA F. BUDA Trst — Corso Garlbalcfll 35 (Podružnica Via Scallnat« 1) Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih ccnah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov. dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) -K . -^'-t-'-3?- ?' ' V- *- ALOJZIJ POVH urar in xla!sr PlflZZO GaribciSi 2,1, u. Tel. 3-23 Lastna tovarna in delavnica. I rodaja, kupuje, popravlja vsakovrsine predmete. — Korist vsa..ega Je, »lii se prepriča o cenah. PKtEDNO KUPITE m sina ANTONA IVANdCll . I sc podp.sani zahvaljujemo vsem za toliko od-Klijitevnost In UVVietnOSt ! kritosrčmh dokazov sočutja. Dalje se zahva- . ... . . „ , . r. 1 liuiemo vsem, ki so pokojnika spremili na Naivni bro, *Banka«tv«» ove velike fi- n^ovi ti be; pcdgrajskim nansijsko-ekonomske revije, za m,^ec nr ^ dckleYoni( ki so z udeležbo pri po- vembar izašao ! imade ova, sadrza]: Ljubomir mnogobrojnim! £opki in vcncem iz- Wat .Li, zadnn/o^rr dragemu pokoiniku. PODGRAD, 14. novembra 1924. Ivanka vdova Dekleva, sestra in ostali sorodniki. uteho. Odgovornost ledine, niti zlonamenjeni udarci ga niso odvračali v njegovem zvanju. Če bi mogel premotriti dolge vrste, ki so spremljale n]egov pepel, 7. bridkostjo v srcu, bi mu bilo lahko v duši. «Nisem živel zastonp, b» bil čutil pri sebi, dasa bi videl mrak okrog sebe, 6e temnejši za hip, ko je padel on, — lep spomin na polpreteklo dobo. Is Golca. K poročilu o umoru na Golcu, katerega nedolžna žrtev je bil Anton Ivančič, nekoliko pojasnil. Pokojnik je bil nenavadno miren in trezen mladenič. Na dan vernih duš je bil na Golcu ples. Precej pozno zvečer se ye začul iz neke baše, kjer se je nastanila tolpa ciganov, nenavaden vrišč in krik. Iz radovednosti je stopil Ivančič bliže. Razkačeni cigani so planili nanj in izstrelil trikrat proti ojemu. Par trenutkov za tem je Ivančič izdah-niL Iz Idrije. (Kai vse grba stri?) Pred kratkim se je podal blizu sedemdesetletni od roistva grbasii Jakob Vončina rodom Idrijčan, dninar pri gostilničarki in posestnici Ani Gruden, (pri Zagodu) z nekim fantom v gozd, da nasekata drv. Pot ju je peljala najprvo po državni cesti proti Idriji. Korakala sta s sekirama na ramah, in bila že nekaj sto korakov cd hiše, ko je fant, ki je bil nekoEko zaostal, zaslišal neko vpitje; pospešil ie korake in ugledal, kako dva finančni stražnika preiskujeta njegovega gr-bastega tovariša, misleč da nese kontrabant. Kričala sta nad starčkom ki ne zna niti besedice italijanski «Cosa porta?» — «Cosa porta?« On je odgovarjal «Ne razumem, nič ne razumem.* Nato sta mu do dobrega pretipala in premikastila grfco; kar je starčka, ki je najbrž mislil, da se iz njega norčuieta, seveda žalilo in jezilo. Ker si ni vedel drugače pomagati, dogovoriti se seveda niso mogli, je krepkeje prijel svojo sekiro in napravil kretnjo, češ naj ga pustita pri miru. Finančna stražnika sta ga nato vklenila in odpeljala v vrede; M. D. Janković: Sud Časti Niškog Trgovačkog Udružena; Redakcija: Ankete o zaštiti ulagača; Mustafa Kape Uno vić, Ing. Živojin Praštalo: Gledišta o anketi o zaštiti ulagača kod novčanih zavoda u kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca; dr. Vidan O. Blago- jević: Institucijt Prve Srpske Zemljoradničke , stanovanic hiše; 50 ^ Banke; P SZBsS živine, se proda. Ponudbe pod .POSESTVO« ^^^^^^^^ I ^ oa upvavništvo Edinosti. 601 12 km oddaljeno od Maribora, ležeče ob državni cesti, približno 230 oralov, od teh 12 Razne vijesti. — Revija izlazi stalno mjesečno, go- su POHIŠTVO se Vam izplača v vsakem slučaju, da obiščete tudi velika skiadifea poh&tva SNE! D. X O. 2. M TRST, Via Gtm 17 - Via Paiiiiana 1 (Vogal Piazza Stezione) Najvišje cana piažuiem za v kun, zEa&k? lisic, dihurjev, yi^erv jazbecev,maćK w > ver krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSP^CH Trsi, Via tesare BatUsti št. 10 IL nacžskr.f frata 16 Sprejemajo s^ pošiljatve po pošti. PODLISTEK W . Collioi: (J ti9j je prepoznala obiskovalko. «Ali je moj brat še živ?» je vprašala gospa Lecount vstopivši. «Živ? Saj je šel v inozemstvo.» Gospa Lecount je padla vznak, kočijai in dekla sta jo prestregla m jo posedia na stotico. Kmalu nato s« ^ Magdalena posl^vUa od -Kje >e niegov zdravnik?» je bila nje-na kapitana, ki ji je zelo priporočal previdnost, in prva beseda. aK . . ^^ PREZ IMENA Roman. __gOSpii c«,— - - , - nepotvorjeno čw3tvo hvaležnosti je Magdaleno bolj ganilo kakor vsi ostaK dogodki dneva. Zatekla se je v pripravljeno kočijo; iz da-l;ave so se še pozdravljali, Magdalena je mahala z robcem, nato je voz zavil okoli ogla in vez, ki jih je spajala, je bila pretrgana. Kapitan Wragge je zaprl vrata radovcchum zijačem na nos ter peljal svojo ženo y n]eno sobo z obzirnostjo, ki je ni bila pri njem vajena. «Sla je svojo pot, je rekel; «v času ene ure gieva tudi midva najino. Le na joči se, saj zasluži, da po njej jočeva.® Vkljub svoji ginjenosti je vzel svojo blagajniško knjigo ven ter vpisal: Prejel od gospice Vanstone 200 funtov. «Ne bodite hudi», je prosila njegova žena v solzah, -kdaj jo bomo spet videli?« Kapitan je zaprl svojo knjigo in odgovoril z edino neusmiljeno besedo: »Nikoli!* • • * Med enajsto in dvanajsto listo noč je prišla gospa Lecount v Zurig. sirax™ K« ----------------- Bratova hiša je bila z^rta, s težavo je pre- idrijske zapore; to svoje junaštvo utemeljujeta budila deklo, ki je začudena sklenila roke, ko noge. Kdaj se odpelje prihodnji vlak v Pariz?« je vprašala. «Crez pol ure.= »Naročite mi sedež.» * Dekla se je obotavljala, zdravnik je ugovarjal, toda ni se pustila premotiti. Črez pol ure ji ie zdravnik pomagal v voz in naročil izprevodniku, naj pazi nanjo, ker bi jo napetost dvojnega potovanja mogla zrušiti Predno je napočila prva ura novega dneva, je bila gospa Lecoun zopet na potu na Angleško. Vmesno dejanje. Jurij Bartram Noelu Vanstoneju. Sv. Križ, 4. novembra 1847. Dragi Nod! Dve odkriti vprašanji. Cemu za vraga se skrivate in čem« zavijate v neprodirno tajnost vse, kar je v zvezi v Vašo poroko in to svojim najstarejšim prijateljem. Hotel sem Vas zaslediti v Aldborough-u, toda vrnil sem se brez uspeha. Vaš odvetnik noče povedati, kje ste se nastanili, brez Va Šega izrecnega privoljenja. Edino, za kar stm ga pridobil, je bilo to, da Vam poilje moje pismo. Torej Vam pišem in — razume se! — čakam odgovor. Premagal sem svoj odpor proti pisanju iz resnega vzroka^ 23. t. m. smo imeli v Sv. Križu nepričakovan obisk, in sicer gospo Lecount. Sedeli smo £e za mizo pri kozarcu vina. Admiral, galantni star fant, je stekel doli, da jo sprejme; še sem premi&jeval, ali naj mu sledim ali ne, ko me je poklical. Vaša nesrečna upraviteljica je ležala na pol mrtva na divan u in vse služabnice okoli nje Potovala je brez odmora v Zurig in iz Zuriga nazaj na Angleško! Njeno prvo vprašanje je bilo, če ste prejeli pismo, ki ga je poslala semkaj, predno je odpotovala? In ko je zvedela, da smo Vam p os Lali vsa pisma na naslov Vašega prijatelja gospoda Bjgraveja, in da ste z njim odpotovali, je obupno sklenila roke ter me pogledala z blaznim pogledom. «Kje je zdaj gospod Noel?i» je vprašala, in ko «mo ji morali povedati, da ne vemo, je vzkliknila: -On gre svoji pogubi nasproti! Potoval je v spremstvu največjega lumpa, kar jih nosi Angleška; moram ga najti, dokler ni prepozno, on se sirer poroči z njob Admiral je sicer nepremišljeno, vendar z najboljšim namenom odgovoril, da je že poročen. Tedaj je zakričala, da so se šipe stresle, in padla je v nezavest. Od tedaj leži v mrzlici, ki ji postaja vedno hujša, da se bojimo za njeno pamet. ___