11. in 14. marca vsi na volitve !
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXVI. — MAREC 1982 — ŠTEVILKA 3
programi in projekti Hmezada za izvedbo planskih nalog v letu 1982/83
Delavski svet Hmezada je lani v 'decembru sprejel pregled programov .in projektov Hmezada za izvedbo planskih nalog v letu 1982/83. Ta predlog vsebuje vse tiste skupne naloge, ki jih moramo izvesti v [prihodnjih dveh letih, da bomo izpolnili vse skupne postavljene cilje. Skupne cilje smo zapisali že v samoupravni sporazum o združitvi v SOZD, predvsem pa v skupnih srednjeročnih planskih dokumentih. Preigrani je izdelan po posameznih področjih od proizvodnega, razvojnega, komercialnega, organizacijskega, ekonomskega, finančnega in odnosov jv združenem delu.
Pri izvedbi teh programskih nalog bodo v prvi vrsti sodelovali delavci Skupnih služb SOZD, veliko pa je nalog, ki jih bomo morali opravljati strokovni delavci skupno na vseh nivojih.

Dvanajstletnega vola, ki je tehtal krepko čez tono, je sredi februarja pripeljal na odkup Anton Svetko-Grajf iz Podvina nad Polzelo
PREGLED NAJVAŽNEJŠIH NALOG PO PODROČJIH:
PROIZVODNO PODROČJE Realizacija proizvodnih planov zastavljenih za leto 1982, ki temeljijo nà naslednjih temeljnih izhodiščih:
—	povečanje količinskega obsega proizvodnje za 15% na obstoječih zmogljivostih,
—	zboljšanje posameznih tehnologij (modernizacija, mehanizaci-;
j«). '
¡v — aktiviranje obstoječih kapacitet, .
—	povečanje produktivnosti (delovne in sredstev),
- kvalitetna priprava in -vzdrževanje delovnih sredstev.
Usklajevanje in bilansiranje reprodukcijskih celot:
'~—r proizvodnja, dodelava hmelja, —- prireja, predelava mleka,
—	prireja, predelava mesa,
—	proizvodnja, dodelava (hlajenje) sadja,
—	vzreja, prireja, predelava perutnine:
Poenotenje, uvajanje in realizi-ranje »najboljših« tehnologij proizvodnje v vseh proizvodnih procesih Hmezada in sicer:
—	v družbeni primarni proizvodnji,
. — v kmečki — kooperacijski proizvodnji, '
." — v živilsko predelovalni indu-' striji,,.
■ —- v gostinstvu, :
—	v industriji
: ter zagotovitev prenosa v vse organizacijske enote Hmezada, ki jim je isti predmet poslovanja.
Aktiviranje, kmetijske kooperacijske proizvodnje (primarne) na obstoječih zmogljivostih z namenom:
—/povečanjem vseh proizvodenj,
—: z zagotavljanjem večje povezanosti,
—	boljšega izpolnjevanja plansko dogovorjenih obveznosti;
—	uvajanje enotnega agrarno-političnega pristopa reševanja kmečke problematike,
—	zagotavljanje večje donosnosti kmetu in zadrugi.
Opredelitev razpoložljivih in potencialnih kapacitet po posameznih dejavnostih Hmezada.
Opredelitev izvedbe razvojno in ekonomsko utemeljenih projektov na neaktivnih proizvodnih zmogljivosti.
Prilagoditev izvedbe vseh že začetih nalog k projektnemu načinu dela.
PODROČJE RAZVOJA
Priprava projektov za neaktivi-rane investicije , iz zmogljivosti Hmezada..
Izdelava programov za pričetek dela investicij, ki so v teku. -
Vključitev strokovnih zmogljivosti v razvojne programe Hmezada.
Organiziranje, razdelava in izvedba naslednjih za Hmezad najpomembnejših novih razvojnih projektov (rang A):
■' Perutninarska proizvodnja Hmezada (koncepcija in organizacija repro verige).
(Nadaljevanje na 2. strani)
v Četrtek, n. marca bodo volitve v združenem delu.
VOLILI BOMO DELEGATE V ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN SKUPŠČINE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI. V NEDELJO, M. MARCA BODO VOLITVE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V SKUPŠČINE. ,
OPRAVIMO SVOJO DRŽAVLJANSKO DOLŽNOST ŽE V JUTRANJIH URAH!
(Nadaljevanje m 1. strani)
Pridelovanje — dodelava zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev.
Dodelava hmelja.
Opredelitev in analiza zemljiških in drugih- kapacitet za primarno kmetijsko proizvodnjo z ukrepi za povečanje.
Razvojni projekti primarne kmetijske proizvodnje:
—	pitanje govedi (družbeni in kmečki sektor),
—	prireja mleka za potrebe mlekarske industrije (družbeni in kmečki sektor),
—	prireja mesa, prašičev (farma-in kmečki sektor),
' w razvoj ovčjereje,
, — razvoj specializiranih proizvodenj v poljedelstvu,
—	dopolnitev tehnologije pridelovanja ter dodelava hmelja, '
—	modeliranje razvoja kmečke! proizvodnje;
Projekt razvoja ribištva. .
Proizvodnja izdelkov iž plastike za lastne potrebe.
Razvojni program kovinarske dejavnosti Hmezada;
Razvojni program vrtnarstva.
Nove proizvodne usmeritve na mesno predelovalnem področju.
Razširitev hladilniške dejavnosti ter. dodelava sadja.
Priprava in organizacija agroin-žiniringa.
Izbira najprimernejših energetskih rešitev v Hmezadovih DO.'
Program neposredne prodaje Hmezadovih izdelkov.
Prilagoditev in izvedba vseh pričetih projektov k timskemu kon- -ceptu dela.
. • ; KOMERCIALNO PODROČJE
Oblikovanje funkcionalnega delovanja komerciale Hmezada, ki bo zagotavljala:
Enovit in enoten nastop Hmezada navzven’.
Enotna povezava Hmezada s kupcem.in dobaviteljem.
Delovanje na osnovi planov in planske dinamike.
Optimizacija -distribucije na mesta uporabe in porabe.
Koriščenje enotnega transporta;
Racionalno kadrovsko - zasedbo v-komerciali.'
Enotno planiranje potreb dobave in prodaje?
Prioriteto OZD Hmezada.
PODROČJE ORGANIZACIJE,
EKONOMIKE
IN RAČUNALNIŠTVA
Izdelava analize in predloga — optimalne organiziranosti- in povezanosti po reproverigah.
Uvedba enotne sistemske dokumentacije in obdelave podatkov na področjih:
i''7>fe‘upravlj anje informatike,
, — planske enovitosti,
—	spremljanja elementov plana,
—	ostalih tokov skupnega poslovanja
s poudarkom na uporabi obstoječih, informacijskih tokov.
Organizacijsko regulirati in s poslovniki urediti enovitost in enotnost delovanja- Hmezada na področjih:
■—zasnove in- projektiranje in-vestciij, združevanja razvojnih in investicij skih potencialov, .
—	povezovanja in združevanja
komercialnega nastopanja na tr-. žiščih; oskrbe,, prodaje in zunanje trgovine, ’	\
H- dohodkovnih odnosov med OZD Hmezada.
Načrt prenosa klasičnih obdelav podatkov na računalnik v celoti po
—	vrstah podatkov,
— organizacijskih enotah
ter priprava sistemsko prečiščenih računalniških obdelav. -
Izdelava metodologije planiranja in spremljanja plana z vidika:
—	nivoja delovanja (TOZD, DO, SOZD),
—, analiziranja za vse oblike odlog anj a,
—	spremljanja reprodukcijskih celot,
—	zbliževanja potrebnih analiz in pripravo podatkov.
Metodološke rešitve in izpeljava skupnega prihodka- in dohodka v glavnih reprodukcijskih celotah.
Priprava osnov za obravnavo ključnih problemov podvodnih struktur v TOZD, DO, SOZD z namenom izvajanja skupne politike.
Priprava metodoloških rešitev za operativno planiranje in spremljanje proizvodnje (priprava dela).
Priprava enotnih, izhodišč nagrajevanja po rezultatih dela ter ob-jektivizacija osnov delitve dohodka?
FINANČNO PODROČJE
Postavitev koordiniranega u-pravljanja združenih- finančnih., sredstev članic.
Metodološko oblikovanje ,in izpeljava vseh vrst finančnega planiranja:
—	potrebnih finančnih sredstev za poslovanje,
—	pregleda razvojno investicijskih sredstev Hmezada,
- — ocene možnosti kreditiranja,
—	dotoka, potreb in plasmana deviznih sredstev,
—■ razporejanja potrebnih možnih in upravičenih finančnih sredstev po dinamiki.
Oblikovanje instrumentarija in nadzorovanja sprejetega obsega potreb ter frekvence povečanja finančnih sredstev .
Organiziranje politike dela in poslovanja hranilnice in posojilnice ter plasmana zbranih sredstev.
PODROČJE ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU
Iz sprejetih razvojnih programov in proizvodnih- programov ter drugih izdelati pregled deficitarnih znanj.
Izdelava pravil Hmezada, ki bodo omogočala dinamično razporejanje kadrov.
Izdelati pravila za vsakoletno ocenjevanje uspešnosti in kakovosti dela ter discipline vodstvenih-delavcev ob upoštevanju:
—■ planskih osnov,,
. — kvalitete izvedbe projektov,
—	programiranosti dela,
—	spoštovanje dogovorjenosj itd.
Izpeljava spoznavanja kadfoj skih potencialov z opredelitvi! naslednjih kriterijev:
—	strokovnost,
.— šolska izobrazba,
—	posebna znanja (tuji jeziki))
—	delovne izkušnje (celotni SOZD na DM),
—	želje ingerance,
, sposobnost vodenja in krei tivnost,
—	prilagodljivost, komunikativ nost,
—	pripadnost skupnim ciljem.;
Izdelati pravila napredovanja zj
uspešnejše delavce.
Organizacijsko konsolidirati d« lovanje samoupravnih organov. J
Prilagoditev izvedbe vseh že z* čelih nalog k projektnemu načini dela (stanovanjska problematiki) rekreacijske zadeve itd.).
Normativna, izpeljava , samo upravno dogo voij enih skupnih o predelitev na vseh področjih ds lovanja.
Sprejeti program je temeljna o smeritev za delo Skupnih služi SOZD in sestavni del programa dl la za leto 1982.
EOO —J. Cetini
Slovenskemu kmetijstvu se je ponudila zgodovinska priložnost za njegov razvoj
ZA UREDITEV ZEMLJIŠČ BODO LASTNIKI DOBILI 2,5 MILIJARDE DINARJEV NEPOVRATNIH SREDSTEV, ZATO BODO MORALI PONUDITI TRGU VEG HRANE.
Slovenska; skupščina je- letos sprejela' zakon o; zagotavljanju, in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno, usmerjeno kmetijsko, proizvodnjo da 1985. leta. Ta denar bodo v teh letih zbrali delovni ljudje- in občani.
Urejena, je že,tehnična dokumen-.tacija za "šest tisto c hektarjev v Pomurju, in Podravju ter za 230.ha
v Vipavi. Organizacije imajo do-* volj mehanizacije, da lahko pravočasno izpeljejo vse načrtovane melioracije.
Za melioracije) komasacije in nakup zemlje še- finančna konstrukcija ni popolna, .a ve se, da bo treba odšteti za nakup zemlje okoli 750 milijonov dinarjev, za, komasacije .okoli 7.000 din po hek-
tarju, melioracije, 'pa stanejo pi bližno i50.000dih po - ha. Za vi to, tako je slišati, bo okoli 75 d stotkov nepovratnih" sredste: bančnih kreditov s triletnim mi ratorijem, 16 letno dobo vračanj in 30 odstotnimi obrestmi bo oko 15 odstotkov, lastna udeležba [ verjetno 10 odstotna. Takšen predlog, ki se lahko spremei Kmetje, ki bodo dobili,, združbi sredstva,! bodo -morali zagotovi tudi lastno udeležbo.
Prispevki iz OD v letu 1982
Kakor- že nekaj let doslej, tako so tudi konec lanskega leta- posamezne. samoupravne interesne skupnosti družbenik dejavnosti o-vrednotile svoje načrte dela za letos. Vir pokrivanja stroškov dela teh SIS, kot. jim pravimo, so pri-, spevki iz OD: S 1. januarjem plačujemo zato nove stopnje od svo-
jih zaslužkov (glej .Uradni list SRS-št. 4, z dne 4. 2. 1982!). Ker višina teh stopenj bistveno vpliva na višino izplačil, je prav, da pogledamo kaj je na tem področju novega.
Sistem- obračuna prispevkov iz OD se ni spremenil. Še vedno obstojajo domicilni prispevki, torej
A) PREGLED DOMICILNIH PRISPEVKOV (v % od bruto OD):
prispevki SIS občine? kjer ima dci lavec stalno bivališče in sedeža to so prispevki SIS občine, liji ima sedež TOZD ali poslovna en* ta, v kateri delavec dela,- Skupaj prispevke dobimo tako, da sešit jemo domicilne in sedežne stopnji , Oglejmo si te stopnje bolj m tančno!	.
(Nadaljevanje na 3. stran
DOMICILNA OBČINA	RepUbl. davek	Občinski davek	1 Otroško varstvo	Za osn. izobraž.	Republ. kultur. . skupnost ,	Občinska kultur. skupnost	Republ. tel. kult.	Občinska tel. kult.	Socialno skrbstvo	Posebni republ. davek	J ’(? Pftíj A c/i
Celje	1,00	0,50	1,57	5,26	0,56	1,03	0,05	0,77	1,01	0,40	12!
Žalec	1,00	0,50	2,17^	■5,91 •	0,56:	0,42	0,05	0,33	0,96	0,40	12,4
Šmarje	1,00	0,50	0,97	6,01	: 0,56	0,25	0,05	0,18	1,29	0,40	ni
Radlie	1,00,	0,50.	1,21	. 6,15	0,50;	0,24	0,05	0,19	1,28	0,40	m
Ilirska Bistrica 1,09, .		0,50	. 1,45	6,10	e,5S:	0,24	0,05	0,21	1,30	0,40	ul
Sl. Bistrica	1,00	0,50	1,56	5,73	0,56.	0,28	0,05:	. 0,29	1,34	0,40	iil
Laško	1,00	0,50:	1,09	6,70	0,56»	0,22'	0,05 ,	0,24	0,82'	0j40	ul
Šentjur	1,00	0,50	2,04	6,06	0,56	0,37	0,05	0,26	1,26 '	0,40	12l
Sl. Konjice- -	' 1,00	0,50 .	1,03	6,96	0,56	0,29;	0,05	0,35	1,13	0,40	12,
Velenje	1,00	0,50	1,05	6,02	: 0,56	0,52» -	0,05;	0,45	0,55	0,40 :	lil
Mozirje	1,00	. 0,50	0,86	5,75 \	' 0,56	; 0,45	. 0,05	0,31	1,25	0,40	m
Ravne '	1,00	0,50'	0,86	5,14	0,56	0,60	0,05	S 0,54	0,84	0,40 - -	10,
Hrašte’16	1,00	0,50.	1,26	6,04	; 0,56	0,67	0,05 ;	0,37	0,75 :	0,40 i	lil
Trbovlje	1,00	0,50	1,21	5,45 . -	= 0,56: :	t 0,74	0,05	0,53	1,12	0,40	iti
Zaodrje-	1,00’	0;5Q'	0,98	: 5,53 .	0,56	0,66	0,05:	0,37	1,07	0,40 : ,	lil
Postojna	1,00	0,5 (T	1,37	5,70 -	: 0,56	0,58	0,85 K	0,51	0,99	0,40 '	m
Ljubljana	1,00	0,50	1,69	4,93 •	0,56	1,26	0,05	0,52	Q, 72	0,40	s lili
Ptuj	1,00	0,50	0,85	4,92- •	: 0,56	s 0,61	0,05.’	0,23	1,38	v 0,40	m
Maribor	1,00	0,50	1,30	5,24	0,56	0,83	0,05	0,51 ,	0,81	0,40	iji
MAREC
ŠT. 3
STRANI
(D hmeljar
/
Hill SAMOUPRAVNI
M-&M

DELAVSKI SVET SOZD HMEZAD je imel 25. februarja 1982 svojo 7. (16.) redno sejo, na kateri je obravnaval:
—	poročilo o delu delovne skupnosti Skupne službe SOZD za leto^ 1981,
'	— program dela DS Skupne službe SOZD za leto 1982 s pla-
nom stroškov in prihodkov,
—	organizacijsko zgradbo DS Skupne službe SOZD
—. sklep' o vključitvi KZ Slovenska Bistrica v SOZD Hmezad,
—	potrditev mandatov novih članov DS SOZD iz DO Notranja trgovina,
—	predlog združevanja sredstev za skupni sklad skupne porabe in solidarnosti,
—	predlog investicijskih programov,
—	samoupravna sporazuma za izgradnjo brojlerske farme v Nigeriji, •
—	pravilnik o investicijski dejavnosti in imenovanje komisije,
—	program delavskega sveta SOZD za leto 1982 in
—! spremembo 9. člena pravilnika o podeljevanju priznanj SOZD Hmezad in podelitev plaket ob 20-letnici Hmezada dolgoletnim poslovnim .partnerjem.
Podelitev plaket poslovnim partnerjem je bila v petek, 26. februarja 1982 v hotelu Prebold v Preboldu.
Poslovni odbor je imel 8. redno sejo 24. februarja 1982, komisija za svobodno menjavo dela 4. sejo, dne 24. februarja 1982, svet direktorjev pa se je sestal 23. februarja 1982.
Podrobnejše poročilo o sprejetih sklepih bo objavljeno v naslednji številki Hmeljarja.
J. Ojdanič
LICITACIJA
DS Hmezad Vrtnarstvo Celje razpisuje licitacijsko predajo naslednjih osnovnih sredstev:
Avto TAM 200 D Traktor Ferguson Fiat kombi *
Krožna brana Trosilec za hlevski gnoj Peč trika Kosilnica za trato Škropilnica motorna
Licitacija bo 19. 3. 1982 ob 10". uri na gospodarskem dvorišču DO Vrtnarstvo Celje, Ljubljanska 93.
Interesente vabimo, da pred začetkom licitacije položijo predpisano varščino v blagajni Vrtnarstva in si s tem pridobijo pravico za sodelovanje na licitaciji.
SOZD Hmezad DO Vrtnarstvo
(Nadaljevanje z 2, strani)
Ce primerjamo te podatke z onimi iz leta 1981, vidimo, da naši OD ne bodo bolj obremenjeni kot doslej. Spremembe v seštevku stopenj so malenkostne.
Naj še enkrat navedemo kako izračunamo skupne stopnje prispevkov za delavca. Sešteti je treba stopnje občine, kjer delavec stalno prebiva'in stopnje občine, kjer delavec dela.
Primer: Delavec, ki stalno prebiva v celjski občini, dela pa v Žalcu, bo plačeval skupaj 27,72% prispevkov iz svojega bruto OD (12,15 + 15,57).
Iz OD za dopolnilno (nadurno) delo ne plačujemo prispevka za invalidsko pokojninsko zavarovanji v višini lf,34%, zato pa plačujemo poseben republiški davek iz OD v višini 18,33 %.	T. G.
B) PREGLED SEDEŽNIH PRISPEVKOV (v % od bruto OD)
SEDEŽNA OBČINA	Za otr. dodatek	Otroško varstvo	Zdrav. varstvo	Inv. pok. U zavarov.	Za solidarnost	Skupaj
Celje	1,16	1,72	1,37	11,34	0,80	16,39
Žalec	1,16	1,25	1,02	11,34	0,80	15,57
Šmarje	1,16	1,63	1,61	11,34	0,80	16,54
Radlje	1,16	1,45	6,80	11,34	0,80	15,55
Ilirska Bistrica	1,16	1,57	1,16	1-1,34	0,80	16,03
Slovenska Bistrica	1,16	1,54	0,99	11,34	0,80- .	15,83
Laško	1,16	1,24	' 1,29	11,34	0,80	15,83
Hrastnik	1,10	1,22	1,47	11,34	0,80	15.99
Zagorje	1,16	1,19	1,21	11,34	0,80	15,70
Trbovlje	1,16	. 1,47	1,40	11,34	0,80	,16,17
Slovenske Konjice	1,16	2,15	1,23	11,34	0,80	16,68
Šentjur	1,16 s	1,24	1,47	11,34 I	0,80	16,01
rs

Vsem ženam iskrene čestitke za 8. marec

Stanovanjske zadeve
Odbor za .stanovanjske zadeve SOZD Hmežad Žalec je. imel 28. decembra 1981 svojo 3. sejo. Na seji so bili delegati' seznanjeni s tem, da se je na razpis za'dodelitev posojila za stanovanjsko gradnjo V marcu 1981 prijavilo 115 prosilcev. Na osnovi 28. člena Pfavil-nika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev Je bilo 28 prosilcev izločenih. Odbor, za stanovanjske zadeve je v skladu s svojimi pristojnostmi razdelil sredstva za posojila med posamezne udeleženke. Komisija-za delovna razmerja posamezne. udeleženke ,+ temeljne organizacije, enovite deolvne organizacije ali delovne sktiphosti pa nato izda odločba o dodelitvi posojila za stanovanjsko .gradnjo posameznim delavcem. Odbor je predlagal pristojnim organom udeleženk, -da sprejmejo sklep, o maksimalni višini zneska posojila po razpisu v letu 1981, in sicer za gradnjo stanovanja ali stanovanjske hiše 200.000dm, adaptacijo, prezidavo in prizidavo stanovanja ali stanovanjske hiše -100.000 din ter za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše 300:000 din. Posojila se delavcem dodeljujejo na osnovi enotnih kriterijev in Sicer prejmejo prosilci, ki so že kdaj pri Hmezadu prejeli del posojila, razliko od že prejetega posojila do takratnega limita povečano za
50 %, prosilci pa, ki prosijo prvič, dobijo posojilo v zaprošeni'višini ozircima za gradnjo,, adaptacijo in nakup največ v maksimalni višini. Sredstva za posojila bodo sproščena v avgustu 1982,' vendar bo mogoče' del odobrenega posojila koristiti''že prej, ker je upravni odbor Hranilno . kreditne službe kmetijstva in gozdarstva že odobril premostitveno posojilo,
V	letih 1982 in 1983 se bo stanovanjski fond Hmezad povečal za 10 novih stanovanj. V letu 1982 bodo gotova in vseljiva 3 stanovanja, in sicer v verižnem bloku Nova' vas v Celju dvoinpolsobno stanovanje ■ v izmeri 70,75 m2 ter V stanovanjskem bloku v Dobrteši vasi, Šempeter enosobno stanova--nje velikost 40,85 m? in dvosobno stanovanje velikosti 55,23 m2. V letu, 1983 pa bo gotovih in vseljivih 7 stanovanj: in sicer:
V	stanovanjskih blokih Spodnje Hudinje, Celje tri dvoinpolsobna stanovanja v velikosti 70,33m2 in v Soseski Žalec garsonjera velikosti 30,50 m2, enoinpolsobno stanovanje velikosti 57,17 m2 in dvoinpolsobno stanovanje v . velikosti 64,05 m2.
Pogodbena vrednost, teh stanovanj,, izračunana na osnovi izhodiščnih prodajnih cen, znaša
11,050.000	din.
R. N.
1
\
V
. <	•	A>-"¡fe»
HHHHI
I
I ■s


Sadna drevesa neusmiljeno padajo. A11, ne bi kazalo razmisliti o hranljivosti njihovih okusnih suhih plodov, ki smo v blagostanju nanje neupravičeno pozabili?
Varstvo zelja pred boleznimi, škodljivci in plevel
Zelje • ogroža -precej nevarnih škodljivcev: . brazdasti klunotaj, kapusovi bolhači, kapusova muha, kapusova hržica, kapusov belin, sovka, kapusova mokasta uš in še nekateri. Od bolezni so zelju predvsem nevarne glivice, ki -povzročajo padavico sadik, golšavost koreninic, plesen in še nekatere. Pleveli v zelju niso nevarni le zato, ker jemljejo 'hrano, vodo in svetlobo, ampak so neprijetni tudi zato, ker trosijo seme v zeljne glave in jih onesnažujejo. Brez ustreznih varstvenih ukrepov v željnikih torej ni moč doseči zadovoljivega pridelka.
Pri pridelovanju zelja na prostem so obvezni naslednji varstveni ukrepi:
Za vzgojo sadik moramo izbrati ustrezno humusno, ne premokro in ne prekislo zemljo, in pravilno kolobariti. Sejemo razkuženo seme. Zemljo za setev pa tretiramo z ustreznim insekticidoma- s furada-
Pšenica zahteva v teku vegetacije pravočasno in pravilno nego. Če hočemo, da bodo jeseni uspešno zasejane površine pšenice dale lep pridelek, je že sedaj v zgodnji spomladi spet potrebno poskrbeti za posevke.
Odpornost pšenice na mraz je odvisna od razvojnega stadija v katerem prezimuje. Najbolje prezimi v prvem stadiju, tj. nekje do prvih treh listov. Odpornost pšenice na mraz se povečuje, če se temperatura postopoma zmanjšuje. Takrat rastline pospešeno kopičijo ogljikove hidrate, dihanje pa se zmanjša zaradi mraza. Nadaljnje odtegovanje vode v celicah vsled spreminjanja v led pri temperaturah od —2° C do —5° C daje pšenici možnost, da prenese tudi temperature do —20° C.
Intenzivne sorte potrebujejo več hranil kot ekstenzivne, če hočemo izkoristiti njihove dedne danosti. Na suhih poljih gnojimo večinoma bolj kot na vlažnih.
V jesenskih in zimskih mesecih potrebuje pšenica malo hranil, toda že' zelo zgodaj spomladi ima večje potrebe po dušiku, fosforju in kaliju. V času kolenčenja in zlasti ob klasanju se sprejemanje hranil še stopnjuje. Ker se kalij in fosfor le malo izpirata in ker prispevata k boljšemu prezimovanju, ju damo v celoti že jeseni pred oranjem, tj. 90—120 kg fosforja/ha in 120—150 kg kalija/ha. Izjemoma lahko damo do ene tretjine celotne količine še spomladi, ko prvič do-gnojujemo z ustreznim NPK (npr. 400 kg NPK 17-8-9).
Ključni dejavnik za višino pridelka pšenice je gnojenje z duši-
nom 5-G (karbofuran 50 dkg/ar) ali z volatonom G-5 (fosin 1 kg/ar) ali galitionom G-5 (fenitrotion + ma-latioh 1 kg/arj proti ličinkam klu-notaja, kapusovi muhi in bolha-čem. Na prostem se proti padavici sadik borimo u ustreznim kolobarjem, dovolj redko setvijo in z zalivanjem posevka s fungicidi (kap-tan, TMTD, kaptafol}. Z istimi fungicidi zavarujemo sadiko tudi pred peronosporo. K,o pripravljamo sadike za razsaditev, jih natančno pregledamo in vse obolele odstranimo, zdravo pa namočimo v 0,15% -ultracid (metidatign).
Za zeljnik izberemo nezapleve-ljeno njivo (brez trajnih plevélov), ki jo skrbno pripravimo, kajti le na zemlji z dobro strukturo bomo s pridom uporabili talne herbicide. Zeljnika tudi ne gnojimo s svežim hlevskim gnojem, ki je ugoden.za razvoj zeljne muhe.
V zeljniku škropimo zelje navadno proti peronospori, kapusovi
kom, ki mora biti prilagojeno talnim in vremenskim razmeram. Dušik dajemo običajno v dveh, pri intenzivnih sortah tudi v treh obrokih. Pri gnojenju z dušikom v enem samem obroku spomladi, je večja nevarnost poleganja, okužb z glivičnimi boleznimi in izpiranja, če je mokro leto.
Prvi obrok dušika damo konec februarja ali v začetku marca okrog 50 kg dušika na hektar, tj. -200 kg KAN ali 300 kg NPK 17-8-9. Če smo z dušikom gnojili že jeseni, smemo dati prvi obrok od konca februarja do konca razraščanja. Zgodnejše dognojevanje lahko o-pravimo po Zmrznjeni njivi in s tem posevku ne naredimo škodo s tlačenjem. Drugi obrok 50 kg dušika damo konec aprila, ko pšenica doseže fazo 2 (do 4 kolenc.
V, letošnji zimi niso bili,najboljši pogoji za prezimovanje pšenice, ker ni bila pokrita s snežno odejo. Tiste pšenične posevke, ki jih . je prizadela zmrzal in dvignila zgornji sloj ter s tem' povzročila, darse korenine trgajo in ker nimajo več stika z zemljo, da bi dobile vlago, je potrebno valjati. Pri tem je najboljši ježašti valjar, pomagamo pa si lahko tudi z lesenimi doma narejenimi valjarji.
Ge pšenica slabo prezimi, jo brž, ko še. zemlja dovolj osuši, pobranamo z mrežasto brano. Ta ukrep mora slediti tudi valjanju. Tako se pšenica bolje razrašča. Ponekod jo tudi okopavajo z okopalniki, ki delajo le v globini 2 do 3 cm.
Strokovna služba KZ Savinjska dolina
muhi, hržici, listnim ušem, kapusovemu belinu, in sovkam.
BOLEZNI NA ZELJU
PADAVICA SADIK Padavico sadik povzroča več vrst glivic (Olpidium brassicae, Phythium de Baryanum, Fusarium sp,). Padavica je predvsem nevarna: komaj vzklilim rastlinicam s prvimi listi. Trosi prodro skozi po-, vrhnjico v stebelce, spodnji del stebelca in koreninice dobe rjavkaste pege, ki kmalu zajamejo ves spodnji del rastline. Stebelce potemni, zgnije, se posušU.in rastlinica pade. Z obolelih rastlin pridejo glivice V' zemljo in se širijo na zdrave rastline. V preVlažnih tleh in pri gosti saditvi lahko padavica uniči ves posevek. V toplih gredah in v rastlinjakih, kjer so navadno pogoji za razvoj bolezni izredno ugodni, zemljo pred setvijo razkužujemo (žuvapin ali basamid). Pri setvi na, prostem je razkuževanje zemlje težko in drago,' zato preprečujemo padavico na ta način ,da izberemo ustrezno,, ne pretežko in ne premokro zemljo, da kolobarimo, da ne Sejemo pregosto in takoj po setvi ter kasneje mlade rastlinice zalivamo z orthocidom fkaptan) ali radotiramom (TMTD)r ali difolatanom (kaptafol).
GOLŠAVOST ZELJA Plasmodiophora brasicae Glivica, ki povzroča. golšavost korenin, še razvija na mnogih križnicah, na gojenih vrstah, kakor tudi na plevelih. Obolele rastline slabo rastejo, ne delajo glav, listje rumeni in vene.. Najlažje spoznamo bolezen po nenavadnih izrastkih, golšah in koreninah. Golše so različnih velikosti, od grahovega zrna pa do pesti. Kasneje golše potemnijo, korenine pa razpadejo v kašasto meso. %
Trosi glivice ostanejo v tleh ži-T vi po več^tudi šest let. Glivica se najbolje razvija v mokri, kisli zem-1 lji, zlasti, če jo močno gnojimo z gnojnico ali straniščnico, Preventivni ukrepi proti golšavo-V-sti so izbira ustrezne zemlje za ! zeljnike, ki naj ne bo niti premo- [ kra, niti kisla. Kislo zemljišče preš | saditvijo apnimo, sadimo pa sadi- [ ke z zdravimi. koreninami. Ostale -zažgemo. Zatiramo plevele iz dru- j žine križnic, kot so divja gorjuši-ca, divja repica, plešec. Pravilno I kolobarimo, to se pravi, da sadimo .zelje na isto njivo šele vsako če- j trto leto. Če pa smo opazili, da se , -je pojavila golšavost zelja v večjem obsegu, ne zasadimo iste nji- ; ■ve z zeljem najmanj šest let.
PLESEN' KRIŽNIC Peronospora brasicae-Plesen križnic je nevarna *bole-i[ zen zlasti: v setvenici. V vlažnih I letih pa se pojavlja v večjem ob-j segu tudi v željnikih.
Na listih se pojavijo bele pege,| ki se širijo in izlivajo druga v dru-j go, Na spodnji strani lista so pege prekrite s svetlosivim puhom,j to so trosoncrsci,' ki se naglo raz-: vijajo. Veter nosi številne trose na vse ‘strani.. Močno oboleli listi še -sušijo in odpadejo. Glivica prezimi 1 v obliki zimskih .trosov na odpad-, f lih delih rastline. -Proti plesni zalivamo ali škropi-f mo rastline v setveniku z istimi ; fungicidi, ki jih uporabljamo proti padavici sadik: orthocid ali difo- f latan (kaptan, kaptafol). Iste fun-! gicide, kakor tudi ostale, ki delu-, jejo proti peronbsporam, uporab- ! Ijamo tudi. v željnikih. Dodajamo jih škropivu proti škodljivcem.! Brozgi, s katero nameravamo škro- j piti zelje proti bolezni, moramo dodati tudi sredstva.za boljšo moč-j ljivost (sandovit), da' se zadrži na i gladkih listih,.
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo je 17. in 18. februarja angažiral v dvorani gasilskega doma v Žalcu zelo-uspel dvodnevni seminar krhelj arskih tehnologov in pospeševalcev
Oskrba posevkov pšenice v zgodnji spomladi
Črna zilavost kapusnic
Xanthomonas cam-pestris S
Črna žilavost kapusnic: ali kapusova žilovka, je bakterijska boje-, zen, ki se razvija na vseh 'vrstah kappsnic, pa tudi ha nekaterih drugih, križnicah.
jV Bolezen spoznamo pd tem, da deli. listov porumene, žile na obolelem delu lista pa potemne. Ce prerežemo na obolelem listu še na videz zdrave - peclje opazimo,, da ss žile potemnele. Bolni- listi se suše in odpadejo. Če se bolezen na mladih rastlinah pojavi v večjem obsegu, lahko propadejo. Starejše obolele rastline pa. razvijejo nepravilne glave.	v ' .
Bakterija se širi z Vetrom in dežjem in se v večjem obsegu pojavlja po daljši deževni dobi.
Proti črni žilavošti kapusnic u-krepamo preventivno: ustrezno kolobarimo, sejemo zdravo seme in pri presajanju odbiramo le zdrave sadike. 1
Črna listna pegavost >
KAPUSNIC
Alternaria brassicae in A. brassicola
Črno listno pegavost kapusnic opazimo na zelju konec poletja in sicer kot sivkaste pege, navadno na robu listov, ki se večajo in potemne. Bolezen prezimi na odmrlih delih rastline. Prenaša se tudi s semenom, zato je pojav bolezni posebno nevaren na semenskih rastlinah.
. Bolne liste odstranimo, zelje pa škropimo z istimi fungicidi, kot proti plesni, ki jim dodamo sarido-vit za boljšo oprijemljivost.
Škodljivci na zelju
.KAPUSOVI BOLHA Čl Phyllotreta spp.
Bolhači šo posebno nevarni, če imamo v .maju in juniju toplo in suho včeme. Ti majhni (1,5—3 mm), temni, kovinsko bleščeči kroščki, ki skačejo kot bolhe, na gosto preluknjajo listje in šibke rastline močno oslabe. ■ Če traja suša dalj časa, se rastlinice ne opomorejo več .in zelje moramo na novo sejati. Hroščeve ličinke se hranijo na koreninicah, vendar tu škode . skoraj ne opazimo.
Proti bolhačem v setveniku navadno zadostuje,. če tretiramo zemljo s furadanom pred setvijo, proti talnim škodljivcem, če se pojavijo v večjem številu, je treba zeljne sadike škropiti, oziroma prašiti! Večina insekticidov je proti bolhačem dovolj učinkovita in jih la--liko.’ uničujemo hkrati- z drugimi škodljivci. Škropimo lahko z lanna-tom (metomil) ali sevinom .(karba-ril) ali undenom (pcopoxur) ali pa-rathionom. Za prašenje izberemo navadno basudih P (diazinon) ali ? malathion P.
KAPUSOVA MUHA .
Phorbia. brassicae
. Kapusova muha . je povsod , poznan ;i.n nevaren škodljivec v .ze- ' 'lju. Listi,mladega zelja, kjer korenine žro ličinke kapusove muhe,, .venejo, pdsive in nekatere rastline celo propadejo. Če- gre zelje že v glave, ostanejo glave majhne in mehke. Poškodovane, rastline zlahka potegnemo iz, zemlje,, ker, so. . korenirie požrte, koten pa je Icri-žem ¡kražem razrit,'-V rovih! ali. poleg njih najdemo do 8 mm dolge, breznoge, '-gladke, bledorumene li-C1nke kapusove muhe.
5 Kapusova'! muha -m podobna je hišni muhi — prezimi kot buba v zemlji ali pa na . obolelih rastli-n-
skih obstankih. Muhe se pojavljajo od konca aprila do jeseni. Bela,, do. 1-mm .dolga jajčeca ležejo na. koreninski vrat ali pa V zemljo poleg zelja. V nekaj ’ dneh se Izležejo ličinke, ki 3—4 tedne obžiraj o korenine in kocen in se nato v zemlji1 zabubijo,-KapUsova -muha ima letno-po tri generacije. Najnevarnejši je ■ seveda’'prvi rod, ker' so zeljne, rastline, še šibke. Drugi poletni rod napravi, "-navadno manj škode. Po-', š-kodb zavoljo tretjega rodu pa skoraj ni opaziti.
Proti pesni muhi zavarujemo zelje na več načinov. Prvi način je tretiranje -zemlje z insekticidom . (furadan, vola ton, galition), proti talnim škodljivcem pred setvijo. Lahko pa trosimo granulate tudi po setvi v vrsti. Ko pripravljamo sadike za- presajanje jih namakamo v 0,15 % ultracid (metidation), ki varuje presajene sadike dokler še ne »primejo«, to. je 4—6 dni po presajanju, ko. jih poškropimo ali zalijemo s parathionom ali basudi-nom (diazinon) ali nexionom (bro-mofos) ali rogorjem (dimetoat) ali birlanom (klorvenvifos). Pri škropljenju proti kapusovi muhi ne dodajamo brozgi- sandovita, to je sredstva za povečanje močljivosti-, da steče škropivo po kocenu do koreninskega vratu.. Po potrebi škropljenje ali zalivanje čez 1.0 dni ponovimo.
BRAZDASTI KLJUNOTAJ Ceutorrhynchus pleurostigma
Poškodbe, ki jih napravi na zelju kljunotaj so zelo podobne poškodbam zaradi golšavosti, ki jih povzroča glivica. Če oslabele rastline izruvamo, opazimo na ko--cenu' kakor grah ali lešnik debele izrastke, ki so znotraj votli. V izrastkih'je svetlosiva do pol. centi-, metra dolga, breznoga ličinka. Če je votlina v šiški prazna,/se je ličinka že pregrizla skozi luknjico, ki jo opazimo na izrastku
Hroščki —rilč-karji (2—-3 mm dolgi) v maju odlaga jajčeca, v luknjice, ,ki jih -izvrtajo rta koce- . nu. Ličinke dražijo celice, da se hitreje delijo in na t anačin nasta-' ne okrogla šiška, ki obdaja ličinko. Odrasle ličinke zapuste šiško' in se zabubijo v zemlji. Drugi rod hroščkov se pojavi poleti.
Kljunotaj prezimi kot ličinka v šiškah ali/kot buba- v zemlji. Kljunotaj je splošno- razširjen škodlji-: ve e in slabi "zlasti mlade rastlinice zelja.
Proti kljunotaju zemljo 'v setveniku tretiramo z granulati.-(fura-.' dan), ki jih inkor-poriramo v zemljo pred setvijo zelja. Pri presajanju pazimo,- da sadike s šiškami odstranimo. Pred sajenjem šiške namakamo v ultracidu.
KAPUSOVA/HRŽICA .Cohtarinia nasturtii
Kapusova hržica dela Škodo. na . večini kapusnic, razvija se pa lahko, tudi na plevelih iz družine križnic. -Kapusova hržica -prezimi kot ličinka v zemlji,’ spomladi pa mušice (1,5—2 anm) odlagajo jaj-. č.eca, sesajo peclje in --rebra Tis-ti-' cev, ki. se deformirajo in za.ošta-nejo,v rasti, Ljčih-ke se razvijajo navadno- tr.i • tedne Nato pa se; V 'žemlji , zabubijo. Letno imamo po štiri do /pet: rodov/ .Najnevarnejši šo prvi rodovi, ki še hranijo na! rastlinah, ki šo že slabotne.
Proti, kapusovi hržici škropimo-mlado želje, po presaditvi, dokler ne začne delati glav, Vsakih 10 dni ' z 'insekticidi; ki jih-uporabi] amo L ji/ 'di proti drugim-škodljivcem: para-thion, basudin - (diazinon) i rogor,
(dimetoat)® ipd. Proti kapusovi hrži ci tudi kolobarimo, kajti navadno se mušice ne-oddaljujejo od mesta, kjer so. ličinke prezimile.
KAPUSOV. BELIN Pieris brassicae
Kapusov belin je najbolj poznan škodljivec na . zelju, Beli metulji letajo nad' ze-ljmkpm-bd spomladi do jeseni. V večjih rojih še pojavljajo' predvsem v juliju -in avgustu. Kmalu za tem pa najdemo na zelju vse polno gosenic, ki objedajo listje ifi ga požro do golih re-' ber. Metulji kapusovega belina' imajo bela krila in črno Jelo J Odrasle gosenice so od 3—5cm dolge, imajo črno glavo in zeleno rumenkasto marogasto telo: Prvi rod metuljev odlaga jajčeca navadno na divje križnice. Drugi rod, od-julija naprej odlaga rumena jajčeca v skupinah na spodnjo stran kapusnic. Gosenice druge zalege napravijo lahko veliko škodo."Ko jeseni dorastejo, poiščejo skrivališče in se preobrazijo v bube ter tako prezimijo.
Paziti moramo, da škropimo proti gosenicam pravočasno, preden dorastejo. Če imamo hkrati na zelju tudi uši, uporabljamo sredstva, ki kažejo tudi aficidno delovanje. Paziti pa moramo na karenco, da ne škropimo z insekticidi prepozno. Lahko uporabljamo Več vrst insekticidov kot so: orthene (acefat), nexion (bromofos), lannate (metomil), gusathion (azinfosmetil), ci-permetrin (ribkord), parathion; kratko karenco pa imata fosdrin (mevinfos) in nogos (DDVP). Proti kapusovemu belinu uporabljamo lahko tudi thuricide ali bacturide, to je pripravek, na bazi -bakterije Bacullus thuringienšisj Oziroma njenih spor in toksinov. Uporabljati pa ga moremo pravočasno, ko šo gbsenice še majhne, ker deluje počasi. To sredstvo je zelo specifično in ne uničuje koristnih žuželk.
Ista sredstva lahko uporabljamo tudi proti gosenicam sovk, ki so. cesto.še nevarnejše od kapusovega belina. Škropiti moramo proti gosenicam -preden še zarij ej o v zeljnate glave.
ZATIRANJE PLEVELOV S HERBICIDI
Kot Za vse vrtnine, velja tudi za zelje, da ga moramo saditi na ciste! njive, to se pravi , take,: ki niso zapleveljene s trajnimi pleveli. Vsi 'herbicidi, ki jih lahko/uporabljamo
v zeljniku, uničujejo samo semenske, bodisi širokolistne ali travnate .plevele. Da so talni herbicidi dovolj učinkoviti,: mora- biti zemlja dobro, pripravljena, 'drobne strukture- m poravnana, sj*
V zeljnikih uporabljamo treflan (trifluralin), mešoranil . R (azipro-trln), lasso (aiaklor), ramrod (pro-paklor).
■ Na osnovi trifluralina imamo pri naš cyelo -vrsto, pripravkov v. prodaji: herbitref EC 26, herbitref EC-48, treflan EC, itrifliiran-25, trjflu-rex EC-24/ trikepiri, župilan EC-24, župilan EC-48. Nekateri od pripravkov imajo 24, -drugi'pa 48 odstotkov aktivnih snovi. Pripravke s 24 odstotki aktivne snovi. uporabljamo v odmerku! 2,5—4,81/ha. Pripravke z večjo vsebnostjo• pa od 1—2,51/ha. //
. Trifluralin na svetlobi razpade, v neherbicidne spojine, zato ga moramo takoj po škropljenju inkor-porirati 5—7 cm globoko. Triflura-lin preprečuje- kaliteV plevelov. Za zelje' ga uporabljamo 2—3 tedna pred in do presajanja sadik. V lahkih zemljah uporabljamo manjše, v težkih pa večje odmerké. Trifluralin deluje proti širokolistnim in ozkolistnim plevelom le v času kajenja. Na fsti površini uporabljamo trifluralin samo enkrat letno. Sredstvo ni strupeno.
10 do 20 dni po. presajanju sadik, ko so pleveli še čisto majhni, lahko uporabljamo v zelju mesora-nil (aziprotrin) ali gesagard (pro-metrin) proti. semenskim širokolistnim plevelom. Mesoranila letos ne bo v prodaji, gesagarda pa potrebujemo na hektar 2 kg. Na zelo lahkih tleh gesagarda ne smemo u-porabljati.
Proti travnatim plevelom v zelju uporabljamo lasso (aiaklor) in ramrod (propaklor), ki imata zelo dobro delovanje proti požnokale-čim enoletnim plevelnim travam.
Poleg ramroda imamo v prodaji na osnovi propaklora še propaklor in muharicid. Zelje lahko škropimo z ramrodom 10 dni po presajanju, v času, ko pleveli vznikajo. Herbicide na bazi propaklora lahko uporabljamo le enkrat letno.
Na osnovi ■ alklora imamo v prodaji aiaklor in lasso. Uporabljamo ju pred-.vznikom ali takoj po vzniku plevelov v dozi 4—-7 1/ha. Razen travnih plevelov-uničujeta tudi nekatere širokolistne.
Milj e va Kač, dipl. inž. kmet.
'SKUPŠČINA OBČINE ŽALEC Občinski sekretariat za notranje zadeve .
RAZGLAS 1
Občane občine Žalec obveščamo, da bodo splošni volilni imeniki za volitve v skupščino družbeno politične skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti razgrnjeni od 14, 3. 1982 na sedežih vseh krajevnih skupnosti in na sedežu občinskega sekretariata za notranje zadeve občine Žalec.
Prosimo vas, da pregledate pravilnost vpisa- v. volilni imenik in v skladu z določbami- zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74) zahtevate, eventualne popravke,. -1
v	Občinski sekretar
Jože Kučer

INOVACIJA
Pokladalec silaže
V začetku lanskega leta smo pričeli resno razmišljati, kako priti do novega kimilnega voza za potrebe vzrejališča Žovnek. Do sedaj smo uporabljali dva manjša voza firme »Mengele«. Bila sta že izrabljena in potrebna vse večjih popravil. Glavna težava je bila z rezervnimi deli, ki smo jih dobili iz uvoza vse težje. Krmilni voz nadomešča enega delavca-krmilca, ki bi moral ročno pGkladati silažo v jasli. Dnevno je treba pokladati 9 do 10 ton silaže ali letno 3,5 milijona kg.
Idejo je dal tovariš Viki Podbregar: SIP-ov trosilec hlevskega gnoja bi se morda dal preurediti z dodatnim prečnim izmetalni-kom. Tako smo lani kupili nov trosilec hlevskega gnoja, tovariš Podbregar pa je realiziral svojo zamisel in delo uspešno dokončal. Ta rekonstruiram trosilec uspešno služi za pokladanje silaže v vzrej ališču Žovnek že več kot 6 mesecev. Strokovne ugotovitve so celo boljše kot pri krmilnikih izvedbe »Mengele«:
Nosilnost je 3,5 t (za 1,5 t večja od uvoženega).
Nakladalna višina je manjša za 1 m.
Lažji je za nakladanje, ker je širina kesona večja.
Vzdrževanje in popravila so enostavnejša.
Rezervni deli so domači za dinarje.
Rekonstrukcija ni predraga.
Tako bodo take krmilne vozove v bodoče uporabljali tudi na farmah krav Podlog in Zalog, primerni so tudi za kmete — večje rtejce.
Z manjšo demontažo ga je možno zopet uporabiti kot klasičen trosilec hlevskega gnoja.
Franc Cilenšek, inž. kmet.
SLOVENIJA SE LAHKO POHVALI, DA IMA PRECEJ NIŽJO STOPNJO NEZAPOSLENOSTI KOT RAZVITE DRŽAVE
Decembra lani je bilo v slovenskem združenem delu en odstotek več zaposlenih kot v enakem času leto poprej. Vendar pa ocenjujejo, da se število delavcev v gospodarstvu ni spremenilo, v negospodarstvu pa se je povečalo kar za tri odstotke. Po natančnejših — novembrskih — podatkih je v go-, spodarstvu delalo 661.291 ljudi, kar je za’ 0,7 odstotkov več kot v istem iasu leta 1-980, zaposlenih v negospodarstvu pa je bilo za 2,7 odstotkov večje, piše v statističnih podatkih.
Po sedanjih mednarodnih merilih, ko je brezposelnost ena glavnih težav, smo v Sloveniji še kar na- dobrem, saj je' stopnja (osebe,
ki iščejo zaposlitev v primerjavi z zaposlenimi v združenem delu) nezaposlenosti 1,6 odstotna. Za primerjavo je na Japonskem stopnja 2,1 odstotna, v Avstriji 4,1 odstotna, v Zahodni Nemčiji 7,3 in v Belgiji 10,2 odstotna. Po številkah sodeč bi bil v Sloveniji preplah odveč. Če pa zaposlitev iščejo mladi delavci, med njimi tudi strokovnjaki, ki bi tako prispevali k močnejši gospodarski rasti, je to težava, ki je pri nas nekoliko večja kot v razvitem svetu. Tam namreč trdijo, da je določena nizka stopnja brezposelnosti celo koristna, ker se slabi delavci bojijo konkurence na trgu delovne sile, zato se pri delu trudijo.
MAR NI SLIŠATI PREVZETNO?
Zelo, bahav je slišati podatek, da je Jugoslavija lansko leto, v času najnižjih cen koruze ha svetovnem trgu zadnjih nekaj let, prodala koruzo po 144 dolarjev za tdno, kar je precej nad svetovno 'čeno. Razlika 30 dolarjev za tono, za kolikor smo koruzo draže prodali, ni toliko odraz kvalitete, pač pa predvsem dejstva, da prihaja naša koruza na svetovni trg. nekoliko pred ameriško.
Bahav je tudi podatek, 'da je bila Jugoslavija s pridelkom 9,8 mi-’ lij ona ton lansko leto naj večji pridelovalec koruze v Evropi. Če nam bi bilo vreme še nekoliko bolj naklonjeno, bi lahko pridelali celo 11 milijondv ton koruze. Kljub temu, da je koruza lepo rastla, pa so napovedi o/ dobri letini med letom postajale vse bolj pesimistične ih povzročile, da je cena koruzi vztrajno rastla in kar za dvakrat in več presegla pridelovalne stroške.
Mar ni prevzetno to, da tudi taka rekordna letina ni mogla obrzdati ceno koruzi. Ob rekordni letini bi se morali prej zamisliti, kako negospodarno in razsipno ravnamo s koruzo. Podatek, da v Jugoslaviji z rekordnim pridelkom 10 milijonov ton koruze in drugih žit pridobimo le 1,2 milijona ton mesa in nekaj prek 4 milijone ton mleka, v Franciji pa na primer s 15 mili-
joni ton žit 4 milijone ton mesa iu ; kar prek 32 milijonov ton tnleka, bi nam moral malo zbiti samozavest in nas postaviti nai trdna tla. .ji Baby beef ni zamisel j.ugoslovan-. skih kmetov, pač pa ameriških farmarjev, da so z intenzivnim pita- ; njem govedi porabili ogromne ko- | ličine koruze in' ji tako ohranili j ceno, ker bi jo sicer morali, tako kot Brazilci kavo, pometati'v mor-‘j je.	-
Pri nas pa ima koruza, ki bi jo morali ceniti predvsem kot suro-j vino za proizvodnjo mesa, mleka -in jajc, status »bogastva«, ki v/ kaščah čaka pomladi. Precej pri-;' j delovalcev jo hrani doma, ker so »j nezadovoljni s cenami. Če pa sedanjo svetovno ceno 134 dolarjev za tono koruze pomnožimo, četudi s plavajočim kursom dinarja, (42 ; din za dolar) dobimo ceno 5,5 din . za kilogram. Mar tolikšna razlika v ceni ne sili k razmišljanju in lo-1 gičnemu zaključku, da moramo ko-J ruzo uvoziti? Ne zaradi tega, ker je doma nimamo, pač pa zato, ker je »zamrznjena« po kaščah postala mrtvi kapital, ki bo, če se mu ne bomo postavili po robu, pokazal svojo razdiralno moč, ne samo pri ■ proizvodnji mesa, pač pa tudi kot nadaljnji spodbujevalec inflacije. Razum torej opravičuje uvoz koruze ob pogoju, da je uvozimo brez carine, saj ta v tem primeru nima koga ščititi, razen, če jo bomo porabili za nadaljnje spodbujanje potrošnje.	(Po Politiki)
OBNOVITEV NAROČILA ZA GLASILO HMELJAR
Uredništvo Hmeljarja sicer redno obnavlja naročila,. a čas terja spremembe, ki jim samo ni kos. Tudi tiskarski stroški se občutno dražijo. Razumno moramo uravnavati naročnine za dosego čim cenejšega izvoda Hmeljarja. Zato vas prosimo, da sporočite uredništvu korigirane količinske in imenske sezname prejemnikov Hmeljarja.
Direktor DSSS SOZD Hmezad Vlado Plaskan, L r.
Novo iz računalniškega centra
Računalniški center Hmezad vključuje v računalniško obdelavo podatkov tudi nove članice Hmezada: Minervo in -KZ Slovenska Bistrica.
DO MINERVA obračunava od 1. 1. 1982 prek računalnika osebne dohodke za. svojih 180 delavcev.
Skupaj obračunava OD na računalniku Hmezada 92 -TOZD in DSŠS, od tega 50 iz Hmezada, 42 pa je tujih komitentov. Hmezadove obračunske liste dobiva prek 7.100 delavcev.	'	'	.
Za KZ SLOVENSKA BISTRICA pa je Računalniški center z januarjem 1982 začel obračunavati odkup mleka. V obračun je vključenih skoraj 600 tržnih proizvajalcev mleka. Sedaj obračunavajo odkup mleka pri RC Hmezada KZ Savinjska dolina, KK Šmarje, KZ Slovenska Bistrica, KK Šentjur, KZ Slovenske Konjice in KZ Celje, Skupaj 'je, odvisno od meseca, v obračun vključenih 4.800 ;dt> 5.000 tržnih proizvajalcev mleka.
Poleg naštetega pa pripravlja RC za nove članice obdelavo podatkov še ža druga področja. Do konca letošnjega ieta naj bi bile Vse članice Hmezada, odvisno seveda od potreb, enakovredno-z ostalimi vključene v, že obstoječe 1 projekte računalniških Obdelav.
T. G. 9
Francu Čakšu v spomin
V	četrtek, 4: februarja je nenadoma> in nepričakovano
._	smrt pretrgala bogato živ-
.	Ijenjsko pot vzornemu in
’	požrtvovalnemu delavcu in
sodelavcu Francu.
V	avgustu tega leta bi napolnil 20 let službovanja v sadjarstvu »Mirosan«. Zapo-
! slil se je kot traktorist, že S nekaj let pa .je bil skladišč-, j nik. Franc je bil. človek, ki j je zaradi svoje prdrodne na-Í	darjenosti znal skoraj, vse..
Popravil je vodovod, elektriko, popravil traktor, ali avtomobil. Izreden čut je imel za delo s strankami in sodelavci. Bil je pošten in 1 blagega značaja. V 20 letih medsebojnega sodelovanja -nismo doživeli niti enkrat, j da bi povzdignil glas, ali po-I	kazal nejevoljo zaradi kate-
! tega koli vzroka. In ko še [	skupaj z družino nismo mO-
. gli dojeti, da ga ni več med>i/ -nami, smo v trenutku vsi pO-t	mislili, kako bomo živeli in
delali brez njega. Vsakomur je rad' pomagal, sorodnikom ■	znancem in tudi' neznanim.
Zadnje slovo od njega je dokazalo, koliko ljudi ga je .imelo rado. Bil je vztrajen (	in potrpežljiv, občudovanja
i	vreden pri delu; Ko je sam
opravil' generalno popravilo traktorja, nismo- mogli ver-5	jeti,, da bo ponovno vsak vi-
jak na svojem mestu; a je i nato stroj deloval brezhibno. -
Neštetokrat smo ugotovili,
' ■ Franc ima »ZLATE« roke in ¡ ‘ si mislili, zakaj’ ni med nami f ;več takšnili ljudi.
* Zaradi vseh vrlin si. je ! • ; trajno- ¡zapisal.' v srca vseh I ; sodelavcev, zato bo spomin ’ ! nanj trajen.	- /N
Sodelavci sadjarstva NÍIRQSAN
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža ‘in očeta
Stanka Plesnika
z Vinske gore
se iskreno zahvaljujemo sekretarju OO ZKS tov: Karlu Učakarju, predsedniku KS tov. Ivanu Košanu, predsedniku komiteja za SLO tov. Vladu Štravsu, predsedniku GD tov.. Emilu Glušiču, koopferantu tov. Jožetu Tominšku, OO ZZB NOV, OO ZSMS,, članom OO ZKS» gasilskemu pevskemu zboru, gasilskemu društvu in prosvetnemu društvu z Vinške gore, sodelavcem TZO Petrovče, Hmezad Strojna Žalec TOZD storitve, predstavnikom . in sindikalni organizaciji Hmezad KZ »Savinjska dolina« Žalec, OK ZKS Žalec, godbi iz Liboj ter učencem in tovarišici 6 b razreda, upravniku KZ »Savinjska dolina« Žalec — TZO Petrovče tov. Alojzu Kučarju in njegovi ženi za vsestransko pomoč v teh težkih trenutkih, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste. ga spremljali na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje,
Žalujoči N \
žena Lenčka, sin Stane in hčerka Melita
7. Agroski na. Golteh 5. marca
-v' 'i-.-C-. - J'-	|	^
Veliko zanimanje članov, kmetov, mladih zadružnikov, kmetijskih delavcev, delavcev kmetijske in živilske industrije nas je člane DKIT Gelje po dveletnem premoru spodbudilo k organiziranju 7. Agroskija v sledečih disciplinah in kategorijah: veleslalom moški do 30 let, veleslalom moški od 30 do 45 let, veleslalom moški- nad 45 let, veleslalom ženske do* 30. let, veleslalom, ženske nad 30 let, tek ženske do'30 let, tek ženske nad 30 let, tek moški do 30 .let, tek-moški nad 30 let. Zavedamo se pomembnosti trenutka v kmetijstvu. Ta nas je spodbudil k organizaciji tega srečanja, ki ga želimo poleg športnega tekmovanja izkoristiti'še za medsebojno spoznavanje, organizacijsko in» strokovno Izmenjavanje mnenj ter razvedrilo. Zato poleg tekmovalcev vabimo na Golte predstavnike organizacij: in svojce.
V dogovoru z rdečo dvorano Titovo Velenje smo uspeli. Tako bodo oni poskrbeli za proge,, štarterje in vse ostalo za minimalno odškodnino.
Prijave z-Ietnico rojstva sprejema Siili. Vybiha:L s Hmezad Žalec. Startnina je 300 din po osebi. Nakažite jo- na žiro-račun- št: 50700-6-78-0045015 pri SDK z opombo »startnina«; ~ ali plačate pred startom.
Žrebanje, startnih številk bo 3. marca ob 10. uri na Inštitutu za hmeljarstvo, in-pivovarstvo-v.-.Žalču;, -
Prijave so možne tudi do« ene ure, pred- startom; Vse informacije dobite pri-tov, Jožu Rojniku na IHP Žalec; telefon: 710-510 in pri Vilija Vybihalu na SpZD, Hmezad,, telefon-719-400. - '	‘	' ■
Nasvidenje na Golteh!
v	Vabi; DKIT Celjo
V	spomin
1. februar 1982. Dan, kot vsi drugi dnevi, dan rojstva, dan življenja, dan smrti...
V	rokah držim Hmeljarja, nestrpno ga prelistavam, "iščem članek o naši Gelci, " Gelci STEBLOVNIK, najdem le zahvalo njenih sorodnikov.
25. decembra 1981 dan rojstva, dan življenja, zanjo dan smrti; . Ali je to res -dan smrti? Danes se mi zdi, kot da to ni resi vendar ob zahvali njenih vem, da je to groba resnica.
Lepo, častno, globoko je bilo slovo ob njenem grobu. Toda ali je slovo res lahko tako kratko, spomin tako minljiv?
Ali ob praznovanju 20-let-nice Hmezada ob »odhodu« tako hitro pozabimo delavca-, človeka, ki je vse svoje delo, da ne rečem tudi ves. svoj prosti čas, daroval-; Hmezadu?
Ob sončnem dnevu — danes je nebo brez oblakov .in na vzhodu le rahla meglica mi iz glave kar ne morejo misli, da je lahko dan tako lep, tako čist, ko- veter od-nas odganja črne misli; življenje pa je tako minljivo in spomin nanj tako kratek.
Ob doživljanju današnjega-dne bi' objela ves svet, toda ■ srečam se 's sedanjostjo, stopim ha realna tla, začutim kamenje pod nogami in op.a--ztm oblake na.obzorju.
Kdo je poklican, da bi o - Gelci, o dobri delavki, čudoviti materi in 'čuteči ženi nar pisal v Hmeljarja nekaj misli?
Zdi se mi, da nisem bila za to poklicana prav jaz, kj" sem zadnjih nekaj službenih let preživela z njo, z njo manifestirala pripadnost Hmezadu, z njo doživljala občutke ob odhodu v pokoj in ob mislih O' prihodnjem-.
Rada sem hodila v službo, delo z njo mi je bilo v Užitek, vedno sem pri njej"' našla bodrilne -besede, vedno je našla izhod; vedno je-upala v boljše.
Radi. smo jo imeli.
Ob takšnem razmišljanju ne morem mimo dejstva, da se nihče ni spomnil v tej številki Hmeljarja nje, ki je bila vzor strpnosti, delpvno- -[ sti, ljubezni_
Dan se uagiba h. kraju, sonce zahaja, besede izgir. njajo v trušču. dne, ostajajo misli, ostaja spomin nanjo, spomin .tistih, ki smo jo ime- .
' li radi...	.
' M. L.
Hmezad’
svojim delavcem
V prejšnjem; Hmeljarju je med prejemniki priznanj za 10-letno delo, ki so bila podeljena v 198!.'letu, bil izpuščen tov. Ivan IMENŠEK iz KIC Šmarje' pri JeIšah. ,
Čestitamo!1
OB S. MARCU
Zdravnica, prijateljica otrok
Bilo je pred leti...
Pred kratkim sem bil priča ravnanju dveh mladih zdravnikov, pripoveduje občan Anza. Štiriletni Branko je dobil nenavadno'visoko vročino in mati je bila v resnih skrbeh; mož je bil v službi pa meje prosila, naj skočim v ambulanto. Posrečilo se mi je, da sem hušnil naravnost pred mladega zdravnika, ki me je precej neprijazno sprejel:
—	Pa menda ni taka sila. Prinesite otroka v ambulanto!
—	Ima previsoko vročino, mu zatrjujem.
—	Koliko pa ima?
—	Štirideset!
—	Dal bom tablete
—	Tovariš doktor, verjetno gre za nevarno obolenje!...
Omehča se, zapiše naslov in me odslovi
—	Čez dve uri bom tam.
Mine ura, mineta dve, zdravnika
od nikoder. Po tretji uri je res prišel. Ko je vročični Brankec zagledal instrumente, je začel divje jokati. Mladi zdravnik pa se je zadrl.
•— Ne deri se tako nemarno!
Tudi materi so začele teči solze in vsa obupana je pogledovala zdaj otroka, zdaj nasršenega'zdravnika.	-
Potem sem opazil, kako je tudi zdravnik rahlo po bledel. Pogledal je mene, mater, oči so se mu ustavile na otroku, ki ga je rahlo položil na blazino in hitro pokril.
—- Takoj po rešilni voz, otrok dtora v bolnišnico!
—	Raj pa mu je? je v strahu vprašala mati: .
. — Resna stvar, V bolnicoz njim! je ponovno poudaril, medtem ko je Branku vbrizgnil injekcijo ¿v bolnici pa je primarij 'materi zaupal;
vi® Huda pljučnica. Še nekaj ur brez zdravniške oskrbe in yaš Branko bi bil mrtev!
Drug tak primer je. bil, ko se je hčerka edinka 'na cesti hudo ponesrečila. To ni bila moja hči, ker pa sem bil priča nesreči in sem punčko pozntiligjggipa četudi je ne bi — sem jo dvignil in odhitel z njo na njen dom. Starša sta se ta-
ko prestrašila, da nista mogla iz hiše. Kaj sem-hotel; tekel sem v ambulanto, tokrat pred drugega zdravnika.
—	Otrok je ves v krvi, nesreča, pohitite, mudi se!
Zdravnik me gleda, čez čas dvigne Očala in nekam pikro vpraša: ü:-0- Čujte, kaj pa se je pravzaprav zgodilo?
Jaz v sapi ponovim:
Avto, dekle z biciklom, podrl jo je, vsa je krvava, ne znamo si pomagati, pohitite!
Verjetno mu je moj splošen o-braz povedal vse.' Sedel je v avto in se takoj odpeljal. Sam je priznal: resna zadeva, notranja krvavitev, močne zunanje poškodbe!
Jokali so vsi trije: otrok, oče in mati. Mladi zdravnik pa potreplja mater po rami in ji reče:
5$®- Ko boste imeli deset otrok, ne boste v takih skrbeh!
Materi so popustili živci:
Kaj ste rekli? Čeprav bi jih imela dvajset; bi v takem primeru še malo ne pomislila, kateri po vrsti je. Saj bi bili Vendar moji! Kaj vi nimate otrok? ■
—	Imam. Pa rastejo kot koprive za plotom!
Pozneje sem slišal, da sta oba dobra zdravnika:' Mene pa še dañes mo ti Odnos, ki s ta ga v teh primerih pokazala oba; saj vendar, pravijo, da je zdravniški poklic najbolj vzvišen med vsemi poklici.
Nepozaben spomin pa nosim na mlado zdravnico, ki je kar sama privihrala v šolo in naročila upra-. vitel ju.
—	Jutri pričnem s sistematičnim —pregledom vaših šolarjev!
Pred njenim prihodom je bilo drugače. Bili so pregledi in jih ni bilo. Upravnik krajevne ambulante je v šolo poročal; Ni časa, ni-mate denarja
Spominjam se tistih pregledov: steci se do pasu, obrni se, počepni, odpri usta, red -a-, brskanje z leseno žlico po zobeh, upognitev spodnje veke, pokaži roke, noge in nič več;, za Vsakega učenca minuta, največ dve. Mi pa smo na vseh sestankih kolektiva znova poudarjali: V zdravem telesu; zdrav
Pri Antonu Vašlu, kooperantu s Polzele, je-krava Miša povrgla dvojčke — krepkega bikca in Učko
duh! Po stenah so viseli napisi: Mladina, naša bodočnost!
Ko smo dobili novo ' zdravnico, staro največ trideset let, se je na mah vse spremenilo. Ona je. bila tista, da smo učence podrobneje opazovali, o tem delali zapiske in ji ob pregledih poročali. Pa kako je bila huda, ko je tu in tam opazila, da so-zapiski površni!
—	Kaj pa mislite, to so vendar naši otroci!
Naenkrat je bilo odkritih toliko deiormacij, da smo se morali vprašati: Kaj pa so odkriti pregledi prejšnjih zdravnikov? Zapisovali smo to in ono v »zdravstveni karton«, mnogo predlaganih za zbbno 'ambulanto, za specialne preglede — skoraj vse pa je ostalo, zgolj na papirju. Hudovala se je ta nova .zdravnica, da 'smo delno krivi tudi mi, čeprav smo ji verno zatrjevali, da smo prejšnje zdravnike o tem obveščali, vendar smo hkrati dobivali vedno isti. odgovor.
—	Ni časa, nimate denarja!
Zdravnica pa nazaj:.
—- Bo prišel čas in ta ni tako daleč, ko bo vsak delovni kolektiv imel še kako sistematične preglede. Nič ne bomo govorili o denarju in času. Postavili bomo zahtevo: Tu je naš delovni človek in za njegovo zdravje je treba temeljito skrbeti!
In tako je govorila na zborih delovnih kolektivov, v šolah, na občinskih in območnih sestankih. In ne samo govorila. Prišla je, imela predavanja, praktične razgovore; najpreje pa se je vrtela med šolarji. Vzljubili so jo in niso se
Komisija ‘za delovna razmerja Hmezad Notranja trgovina TOZD Sadeks
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
— dveh delavcev v skladišču za PE Markovci
Pogoj: Končana osemletka, 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Poskusno delo'je 2 meseca,
Pismene ponudbe z dokazili pošljite kadrovski službi Hmezad Notranja trgovina, Celjska cesta 7, v roku 15 dni po objavi.
V NOVÉ PROSTORE
Sredi februarja se je. DS Skupne službe DO Kmetijstvo Žalec preselila iz zadružnega doma v Šempetru,, kjer so dolga, leta gostovali v nadstropju, v nove in , moderne prostore v Žalec/
MJROSAN .
Takoj, ko bodo dopuščale vremenske razmere, bodo pričeli- za-sajati 10 ha površin z novimi ,kul-tivarji jablan.
V FEBRUARJU STA PRAZNOVALA 50-LETNICO
Jože PETERLIN, iz Kmetijstva Ilirska Bistrica in Albin : PEČNIK iz Celjske mesne industrije:
Čestitamo/;
je bali, pa čeprav je pred njimi »strašila« z belim plaščem in injekcijsko iglo. Ko smo naznanili: Jutri bo zdravniški pregled! — je šlo med klopmi od ust do ust:
—	Jutri pride tetka v belem!
Imeli smo proslavo Dneva žena. Sedež v prvi vrsti je bil pražen; tetka v belem je morala k bolnikom na dom. Dolgo' smo jo čakali, dočakali je nismo. Že je bil program mimo, že smo se usipali iz dvdrane, se drenjali med vrati, ko privihra vsa 'ogorčena.
■— Kaj ste že končali?
Božala je skuštrane glavice, se/ temu ali onemu še posebej približala, vmes delila bonbone in kar naprej govorila.
—	Lepo jih ližite,, tako, z užit-: kom ... In krepko se držite! Če b» pa le prehudo, pa kar pridite, tudi o polnoči! Jaz sem vaša in vi ste. 'moji!...
Kako nam je bilo vsem hud», k• je riagloma odšla v Ameriko ne specializacijo. In otroci so kar naprej spraševali.
■ — Kdaj bo prišla naša tetka v belem? •
Kdaj, tega zares nihče ne ve. Prostovoljno je odšla zdravit bolne otroke v Južno Azijo, Južno Ameriko. Videli smo jo na sliki, brali v osrednjem časopisu, da je primarij otroške ■ bolnice nekje v Airiki.
To je velika žena, žena v belem j pripravljena pomagati bolnim v kateremkoli kotičku sveta, še posebej njenim ljubljencem, otrokom.
Drago Kumer':
¡mm ' ™	™ "v'"; d
Sušeč
Ce-je sušca že zeleno, redko leto je plemeno.
Če,je Jožef (19. III.) lep in jasen, je dobre letine prerok glasen. :
Vse kar nas omejuje, moramo pustiti ob .strani.
Vedno., gre, kadar veš kaj delaš,
' Svoj’ naslednji svet. si izbiramo s tem, česar se naučimo v seda- ' njem.
Če se ne naučimo ničesar, bo naslednji svet. ; enak . sedanjemu, '• premagovati bomo morali prav iste ; .omejitve in .enake,svinčene, teže.
Jonatan Livingston i
Kdor visoko leta, ostane zgoraj, tudi po izteku .mandata.
NA DVORIŠČU
—	Pepi, kje pa je Ivan?
-	— Pri svinjah v hlevu, f
—	Pii svinjah?
—	Da, saj ga boš takoj ker ima klobuk na glavi. ,
Škropilni program za hmelj v letu 1982
Tudi za letošnje leto so napovedi o preskrbi š kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli precej črnoglede. Marsikateri pripravek bo izpadel. Ne bo moč v vsakem času dobiti tudi tista sredstva ki so jih tovarne sprejele v letošnje programe in si za nje zagotovile devizna sredstva. Zato skrbite, da si boste pravočasno nabavili sredstva, ki jih neobhodno potrebujete in se ne zanašajte.na to, da jih boste nabavili tedaj, ko jih boste potrebovali.
Tudi letos smo pripravili tri vrste programov škropljenja proti peronospori: s klasičnimi preventivnimi pripravki proti primarni in sekundarni okužbi; s sistemičnimi sredstvi proti primarni okužbi, proti sekundarni okužbi pa s klasičnimi; in s sistemičnimi pripravki proti primarni in sekundarni okužbi.
Vsa hmeljišča, ki Smo jih že dve leti škropili z ridomilom ali ali^ttom, spomladi po rezi proti kuštravcem, lahko letos škropimo po prvem programu, to se pravi, samo s preventivnimi pripravki, to je po rezi z brestanom, v stranske panoge z ditanom, antracolom ali fal-’ tanom, v cvet pa z bakrenimi pripravki. Kurativno delovanje sistemikov je v dveh letih do te mere ozdravilo korenike, da bo zadostovalo proti primarni okužbi škropljenje zbrestahom.
V hmeljiščih, kjer gojite, zlasti za primarno okužbo občutljive , sorte (atlas, blisk, savinjski golding; buket) in kjer do sedaj niste -uporabljali sistemičnih sredstev, škropite pri drugem škropilnem programu, tretji škropilni program pa pride v poštev le tedaj, ko ste zamudili pravi rok škropljenja proti sekundarni okužbi in morate napako popraviti z ridomilom, oziroma z aliettom.
Letos ne bo v prodaji mycodifola, ki se je zelo izkazal za škropljenje v cvet, zlasti pri sortah, ki so občutljive za pepelasto plesen. V programu smo mycodifol pustili, ker ga imajo marsikje še od lanskega leta. Za škropljenje v cvet bomo v letu 1982 največ uporabljali bakrove pripravke; cuprablau Z, bakreno apno super, bakrocid, bakropin, ali pa kombinacijo bakra s faltanom; bakreni laltan. V cvet ne bomo škropili s pripravki na osnovi tiokarba-matov, kot so antracol, dithane M-45, niti š temi sredstvi' v kombinaciji z bakrenimi pripravki,
Tiokarbamati se zelo počasi razkrajajo. Zato jih je moč dolgo časa dokazati na hmeljnih storžkih. Tudi proti temperaturi so precej odporni. Kupci'hmelj a pa zahtevajo hmelj z minimalnimi ostanki tiokarbamatov. Zaradi takih lastnosti: se je podaljšala karenca pripravkov na osnqvi tiokarbonatov, in sicer od 7 na 28 / dni. Ta karenca bi sieer še dovoljevala uporabo antracola ali dithana M-45 za škropljenje v cvet, ker pa zaradi dalj časa trajajočega delovanja bolj priporočamo bakrene pripravke, katerih rezidui niso do te mere nezaželeni,-in ker se f.altan hitro razpade in ne pušča rezl-duov, smo se odločili, da bomo škropili v cvet z bakrenimi pripravki, mycodiiolom, ali bakrenim faltanom. V hmeljiščih lahko uporabljamo tudi difokap, ki vsebuje 40 % keptana, 10 .% folpeta in 5 % kaptafola. Namenja se/ sicer za sredstvo sadjarstvu, je pa primerno sredstvo tu-
di za hmelj.
Če bo potrebno škropiti po cvetenju proti peronospori, uporabljajmo le polovično koncentracijo fungicidov,-tako bakrenih kot fal-lanovih, da ne bomo imeli težav s prodajo hmelja.
Aficide — sredstva proti ušem bomo uporabljali ista kot v.lanskem letu. Dodali smo le posse, na osnovi karbosulfana, ki bo verjetno v letošnjem letu v prodaji in kaže dobro delovanje proti listfiim ušem.
Precej sprememb pa je od lani pri akarici-dih. Zaradi preslabega delovanja proti hmeljni
pršici, ki je postala odporna na nekatere pripravke, smo morali črtati iz programa neoron in tedidn, zaradi fitotoksičnosti pa omito. Lani, tako kot prejšnja leta je kazal odlično delovanje proti hmeljni pršici, je pa lani poškodoval hmeljno rastlino in ga zato le,tos ne moremo priporočati..
f Ista akaricidov je torej zelo skromna in če poleg upoštevamo še dejstvo da tudi folimat ne kaže več akaricidnega delovanja, bomo morali biti zelo pazljivi in škropiti pravočasno proti hmeljni pršici.	.
FUNGICIDI PROTI PERONOSPORI
A.- s.'	Pripravek	-. % A. s.	°.n pripr.
1. bakrov hidroksid + cink	CUPRABLAU Z Ul	35 -f- 2	0,3 -
2. bakrov oksiklorid	KUPROPIN	50	0,5
	BAKRENO Al>NO 50	50	0,5
	BAKROCID S-50	50	0,5
3. bakrov oksiklorid 4" cink	BAKRENO APNO SUPER	33 Sil 9	0,3
4. bakrove soli	TRIMIFOL	45	0,3
5. fentinacetat	. BREST AN CONC.	60	o,i~y
6.. fentinacetat -j- inaneb	BRESTAN 60	60 -1- 20	0,1
7. folpet V	FOLPET 50	50	0,2
	ORTHOFALTAN S-50	50	'i 0,2
8." folpet 4- bakrov oksiklorid	BAKRENI FALTAN	30 4-15	0,25
9. kaptafol + folpet	MYCQDIFOL S-80	24 4-56	, 0,2
10. kaptan	CAPTAN 50	50	0,3
11. kaptan + .folpet + kaptafol	DIFOKAP -	40 -1-10 4- 5	0,2
12. mankozeb	DITHANE M-45	80	0,2
	MANKOZEB	80	0,2
13. mankozeb -(- bakrov oksiklorid	BAKRENI DITHANE	45	0,3
14. propineb	ANTRACOL	- 70	0,2
15. propineb -(- bakrov oksiklorid	BAKRENI ANTRACOL	45 4-17,5	0,3
FUNGICIDI PROTI PEPELOVKI	St i m ¡Msfmfrfc 8 iv*'-44.		
1. triadimefon	BAYLETON WP-5	5	0,12
2. žvepleni pripravki	COŠAN	80	0,2
AKARICIDI PROTI HMELJNI PRŠICI
A. s~.	Pripravek	/4% A. s.	% pripr.
1. ciheksatin	PLICTRAN 25 WP	25	0,1
	ACARÈX 60	60	0,05 :
2. dikofol	KELTHANE E-20	20	0,25
3. dinobuton	ACREX EC-30	30	0,25
4." fenbutatin-oksid	TORQUE 50 WP	50	0,06
INSEKTICIDI PROTI LISTNIM'UŠEM			
A. s. ’ *	Pripravek	.% A. s.	% pripr.
T. cipermetrin	RIPKORD 20	20	0,2 ’*
?. dekanu trm \	DECIS E 25	‘. 25	0,07
3. endosulfan	THlODAN	35	0,25
4.' fenvalerat	SUMICIDIN	20	0,05
5. klorpirifos	DURSBAN E-48	48	0,15
6. metidation	ULTRACID EC 40	40 \	0,1
7. metomil	■ .LÂNNATE 25	25	0,2
8. ometoat	FOLIMAT	50	0,15
9. karbosulfan	POSSE	50	0,1
SAVINJSKI GOLDING, AURORA, BOBEK, BUKET
C
PQ
S
O
M
ir* *-* > ►, PQ < S’N ft D
gi°-
S«
iti
§w.§. bhd feOM' S rt ta-
cn rt t/i
M /. >
ll
fe«i
§§
Ort
t| ft ft
2 _ m
W H
h
ra ft O
ra
*gs
nZ P H Z 3
Si
w O < rt
Ma
-K®
O
n
zjb ra 3
N 3
«Q
ft O O S pQ>ra
O
ft
M
t—3
Z
ra
s
ft
O
m
d
>U
IR
11 tn. 0
0) js 'fli
0) sS» SgS O ft ft o .
in k
M £
>W 03 ,
TJ a -!“ tsl
S
Q
j
<d —
V N w <D
O ^ O C ^'ft^ 3 0 •.-, g
s^ss
M o -200
0 ft ..j-
«H 2 M
*pin
-ft S ft d N 5 O ft O N, >-i o fn _i£j X
|§ n 5g 3-
ra
-m
W K t^5
M
3a a
<2rt
CN in CO
O
|s-Z
“«O
JSa
S3 pi
jr“
o
m
f'l
B h
r-o-
° «# TJ 53 0 o CN OTJca
ra
P
j
ra 2
g 3-0 rSgQ <S rt
»“ICN ČO CO <0 IQ. 'O o o o o o
ra.
o ft eo-N p '
o ¿3 JD W 10 ¡z&ftS
iS3s
wg.ga
rt feOC rt So pq
O
ft
03
O
d.
o
QZ
L) ft
90
ft ft ¡4 ft <D
PQ W
cn cn cn eo o’ © © © © ©
Z
<
ft
ft
>j &
°’R-
rt 9 ¡Z ft e s £ rt « 3 rt a
oze
rt < fQ
J .
O ra g.z << rtffio
grt®
eQ^
k-r rt
zz§
8BR
rtrtH
aay m pqz
d
ft
O
M
H »
->GD
0
ft
O'
s
m
IlSlI
>W 0 2 .
H TJ <0 ft 6 £ >
0)
d c •d o
id pt 61 d
d °
O M _ ft	(d
«3	»O
o O -CD •d d i> p ® N U > 50 -0 -p> O
ft Sd
2 N
•rj S QJ o P ;UJ
- Jh
ft
03
3
Ci«N <N CO^ *-<
o o oo o o
z8 g
5s ft < _
rtb£§
■ ft ft
0 2 rt<
ZZ2S
W0WS rt rt rt 9 rt rtrtP
<ee b
eq pq pq 2
o
ft
<d
TJ
>
o
«3
ft
O
ft
ft
o
M
M
m
N TJ O
i:
g*.a
M »P M id >w o
BM
CD O
cd
z§|
- lip
ezb j orfMaS
rt ®
h9zzzq
E < W W W-o ft ft ft ft ft X
ri'brtrt-sy
oz^ceb
ft ■< pq pq pq ^
Ncs-wn o o O 0.0 o’
-ft
b
to
c**
¡11 :|f|.
3gz 9 i rt
r\ Cti	rfl C )
rt rt Efi
3SS
cd
TJ:
b|
žf
0 M
Cd g
N
o#S
.§ 10 ' ft!
g°t
ft ft<c>
o"* CD g rH
O-S O
	>0 ' to	to	to »O	to	to		m	to in
CN	CN CN CO ^ rH	rH	rH CN CN	CN	CO	CN	r—1 CN T-H	rH CNCN
©“	© © O © ©	© ©~ ©	© ©©	©“	©~	©	0" ©o’	© © ©
C/3
P
rt^
ft
m
oft ^
ft o-3
to
<N
O O O
ft »-j n
S w.P
ft W<
in m
ki N cs
o' o" o
z
e
rt
rt
e
_ rt rt
§oH
H^Z
M3 rt
Or rt rt
o z e
M e rt
M
iz
rt
o u
11 ^ ^ h-4
e Q o as&
Z Z Q W w n rt rt°
<<b
m ra Z
© o © o o ©
ft
b
rt W W
a w <
I.sz
Sfcz;
Ort < rt 0 rt
in
Hrt«
o o o'
lyrt
S3 e e «Sx hIb
U Grt rt-HQ
Or rt e
■n in rt pq pq
o o o'
m
pq
m
rt M rt
S»s HHI iffiZ rt rt H rtrtz .y.rtg ome rtwo & o j o rt e
m
rt
rn
O
ft
0
ft'
to
TJ
cd
:s* cd d TJ P .
•^->CN
>
O
ft
S’
cd
ft
o
ft
ft
o
M
m
Ph pq; ri rtSS Hag	0 w ¡1 ft z	Z < m rt	|z . IzX. rt S rt	
<SS ’	ft.<	a	3 w.O	
	p*ft	Q		
■ in *o		m	to to	to to
co to co in rn cn_	rH CN	rH	rH CN CN	CO CO to 10 rH CN
©“ © cp“ 0 0 ©	© © ©		©“© CD	© © © © ©“ ©“
N
ft
ft
ft
^fiw
pq U ft
eg«
OR • Ort rt
?,<< U ca m
■Z < O t-r
00 rt rt < HkOrt
rt'HK O A Z a y a
■ pd p, Pi
jsy rt
rt S m
to
CN
9e^ e ia m a z w
m e a
3rtQ
hr«
mm
ySs
rt rt u
o rt e
„ „ in >n CO CO LO io ^ CN
0 00 0‘dd
to
rH IN ©.© ©
to in I CN CN
ft ft ft NO in o D 10
Iffl
sly
<5*0 fcjg o rt rt
R<i|
Ump
o
Or
z
o"l
°°rt rt e ^Ort ■t=4 ft |~|
5nS
|l|
rtSm
to
CN
Sez
< a rt pj z w
Pzg
rt <a 3rt A
1
NDo kj «3 *0
eo q
rt m S3 w rt U
e-rto rt ■ rt Orta
O CO pq
Z
e
0 H “rt rt e
zPfe
SBh
632 O R.m
m
rt S m
© © © © © o
ft
ft
ft
N5o
ll
rt rt-rtl
Hgs
gilt
rt rt o
ort<
z
e
oh
“rt
1-3 e
0
ft
cd
TJ
cd
M
CD
E’tj
*P
S
rd
dJ .
h
CD V i> 0 y 0
0 0 3
gpf
0 0
gs
S Or
®-iS
a 3 rt ■% <9 Q y 0 M
rt rt rt Z 111 k-r
rtgySgg e m o o S m
rt . Pi rv! O pi
O
ft
C/3
o
d
o
u
0
ft'
■M-2
3 . o
•P,C0 ft
(3)
>
u
>
0
d
0
ft
o
frt
M
m
o
J
O
ft
a
3r
s g,
.-. o M a . e
_ tt) 0
o a rt gp
» w N M 2 B d
10 0) pH Vp* HPw-a-
« 5 & rt U
nm
> o ^ 0 5l ¿>0^3
>(0 C/3 ft C
TJ N H . 0 P .-rt N'
o
a
, ft«
! 0«-
d	H’trt
N W1 Ž3 0
co
P
ft
ft
#11® |h \
3« q es«'
rH CN co co in
© © © ©“ a
§ 1
O ft !
-z§,
3§
P5 ž1
o
d
0
-H ■ 0 ft-
g S
id n
ft g-0 ft
ft
d
s
ft
o
«/)
o
§g
'id O.
■¡a'o ii s®
(U P
ite
ja*
V >1/1
r* o o S .4
•a; b in ¡0 Tl O
0
3
>« OJ E
M
Po O
1	1 H
cd
MM'
CN N ,c^ 00 CN} _ 0000 o” cT
C JE.o rC C 03 .,/5 HH n
S£PP@f£
10 g «(-¡H t£ hjZZzR K itmm £s @
SsIIIS
g53IsS
id'
TJ
td
mm
0)
¡¡$3
il§
oi
0 rt rt d •PO
m'
M O o
g r*4 a
Po (d
l/l >0 O Q 01 d h t>
0,5 N
S S O
*fg .f a k
o N £
rt t/l '
P N G
.	.1/5' -v if)
C^OI 0^00 rJ4 ^ O O O O O O
O
Po
id
'P
td
¿4
>
O
M
d*
id
Cii
o
Po
rd
3
c/]
d
id
O
g
P
O . -rt m. r^l TJ >01 O
•e>
:š.§
P>u
•St
sf
0) o >w d
^ 73
$a
O rt rt ■ O
p m
»O to CN CJ CN CO ^ r-o
O O O O O O
JO	«O to
■o-H-rtCM -*rt_CNCJ
O o" O- O O O
ž
d
H
ra
1
HSg
¡Sl
oi<
Prt < CQ
JU
81
tu
lii
H {rt 00 Z H
iSfi>
trt Hrt P
p|
lii
■ Ph
to	to
OHCS (N_ CO	t-h_
o o 0“ 0“ O O
h ta g
-s E g
O g 3 ftO J
m
-H rH CN
o 0“ 0“
gg
rtrax hES .0 53 nat;
Ph M d
«O to
rrt oq oi
© O O
£
<
H
•J
►j ^
llii
W¡3 H
Ph d m
ra ¡Z I d
•	HrO < I FH (
•	H
J
O u d:
K &
^So
hhH
ZZp m M n
MSP C C H
fU;PQ A
n 05 CS CO ^ trt-
000000
to
~ m
ilg
Iti 0^1 K'0 kJ'-
►.M-
Z Z
p® / K S x FES P ra S 3rao 'rt rt d
to	to to
"Trt trt C5 CJ c\
© <2? © 000
►J
O
§§
¡1
'0
zz
(3 s a ra
Kgrtrt j fcrtrt
Ph <1 M pa
ra
I
S o
frt 00
Ig
rto P
zg
m
nS
Si® < £ n
sBz e e g
FFZ Og.<i Ph 0 a
o
o.
C/)
0 d
p.
01 Po
id
r*!
>
o
m
Po
S
d
TJ
(d
rS4
>. o
d*
id
d)
0 Po
jd
3
01 d
. S
&
o
rja
H/)
o
g 1?. TJ s
o-d
S 43 S
H ¿4 o O i> d M O o CD
>u
d ’.oi
IS P JEi
id
o * . ■h g ■
.S P ,-*H d tj 'd P *M
Iv y ¡¿3
-K
O -O ' jg ’H
as ■s &
RiS
rt .rt 01
M .bi^ s
>tfl	qj:
<11 rt 'rti' S O -P O rd
to to
05 CO CM
o“ cTo"
<D
P <0 N - O
mm
'o t3 P
P d O l/l rt m (0 1^ N W d »W
°	° It")
go g10
' TJ 1 CU
d . ^
P^
Oq'
BP^<
»aj O Vj >W ►> >01 O
Id
•£ ‘td -
It
d
d -d d P
£ -S .© o -S P rt d 01 ’ P P. P
CO
m
.P
a d
mm
m
El
p
m
p .
n M wo
JD-* «O
IH
ctL . c±J
SM&
P^eta
i M pa .. p< NP o 12 pa 10 O z
rt Pi Ph
Smo
rtjdi
& a a O pq
o
P
1/1
o
d
o
id
cPh.
M
m > tS y
b 9
y o.
El
0Irt
"d1.
01 01
n
3 &
>co ^
10 to ' "'rt d-CO
0“ o' 0“
■ Z o
H
W
U
>•
C
cq
H
g s x
f“4 rti
Hgw
u ¡3 S .300 S a<
00.0000 o
10
rt cs rt
0“ 0“ o
to to
'■H C5 (N O'O O
m
gh
o-00 5
qO
s tf-
Sflll
Sol
ip|
m S.pq
CO 'CO to to rt d o o” o'o 0“ o.
Sgz. gz 1^ ¡18
< Prt M S pa
B < ¡a PrtCl
rt a x
pile
000 000
z
d o h
<5”^ * bi d a O a
BB„
SSZ
OnB
rt'Rpi
2 y 2 d'fc d rt z ra
S BZ
■o Se
drt «
« S a rt Z- rt rt d P Prtfi
Z z <3 SsM
rt r* u;
S« o Srtd
(d
m-
>
o
p
to to
CO CO to JO rt d
0“ o" o o p o
Pij
w
p
p« •
•rtg§
n0oi
d. M. O
Pe •
a «s p d p
Ort rt
0§rt
‘"rtS!
QOPh
U^Z'
OŠS
rt S rt-2 P rt dfce-
PP A&
o o0000 o
p; ' SE
-W	- hS,
;p-	o >
*p O O “S-
pCOiotO^j^j-
:3 W K -S &H-,
CQ p p U	.
<«00 B.S 15
p . ^ p^ ’9B ■& jsd s w «o
R <3 iiP S
U pp p o
d‘
p
p
>
y
'3
'o
p
¿i
>co
M cn
Hrt
d
O
9
h3
H
<3
N
e«
ai d •£> 01 ■d ,Mrt
01 +e
-3.'* S.
.O . d
•rrt : rt
M £ >«1 ta TJ
o
p
P ¿4
td :.fd
I &-s
rt- M CO'
"w ¿j ~
(d >w m
O d ' N P.
d
td ! Gl ! O Q>
rtt H 3? TJ u/
CN 00 d td h
CO
3
P
tu
h3S
ra S O
p|a
d;2 rt
s m P: ra rt
ra M-h ra s
' H <J & ra S O
9ag
d ¡S rt
h^ ert co co co lc> o' o' o' o' o' o" o
■ Z
O
■-pB
CO FH
S ara 00
¡2 p^j p~j
<33
FOO
ffluu
B>->
&SS
rt
ra
rt N P
p W.
d<d ra @
91
IM
Bra
O O to to
Q ;|Z'
fh r~i
Up
00
g P P P
TU P
o
d
0
M
01 P
‘P'g td P
M
m
!. Škropljenje jjroiti kuštravcem maj ’	peronospora	MYCODIFOL 80	0,2	» Če so v hmeljišču bolhači,
1. dekada	FOLiPET 50	0,2	dodamo škropivu GARDONO
mladice	ANTRACOL	0,2	.	'	0,2%.
-C
ES
X _ : '¡J 5, pp < §>N BÄ ¡D a ¡5 M
J *7 HM
® Ä.®
jfll
2 S 2 QßÄ<
k^q
2fh2
©i»ft
fcO^Ä
S2äb
m ft cn
X
PS
< p
§ 2 BÄ ■ O
rifjffl
Sxbl
>10 cd y
fto^
o > §
M x u
171	-
r3 2
M ^
O O 0) d d >
O (ö N f-i >cn
aS fl
<0 N
B i!
S.S ö
B , :z? >w o) y
h>ö £•
& 0 .b ^ > d O 0)
^ A U
rd g cs <0 .5 o
>u M
^ o 2 o ^ d cd
;>y
2 ‘2 -d 2 >
' O CÖ N *H MO
<i> 7? o
4 cö
£N
3 IN
i ä ,2
o N .
d n d
5 cd!
CN CO ?vK OOO
CD I
10 in
^CN C^CN CO Ti«
0000 00
w
n z
y m
;; 5 »H
¿4
8 ®
Si
te f- K
hJ 7 h
8«:
<■5
Sä.
H >J-i
® <3
<2fc-
ft
OorfaCQ
iÄ^O,
cqO
< BÄ
fP
Sa
mm
l'W-ri n g CJ O i-J XO
03 PB
ZZZ' B#w ■ei bä bä xxg <<!,< pp BB
i-4 r v £5 *=h h-i
§H3Z2g o m 3 S w. e!
n a g « 2 2
isSÄSl
co 3 <;:§<; g
Z d ^ pq pq pQ O
o
JU
0
PS
CD
'ft
Scn
CU
ö
- ^ KZJ •
*0	in
rtcs w ci^eo ^ Ci.
© o~ o~ o o o o ,0
h4
o,
■ 2
o c
00 ft ,fJ
»»
i|i
w »t-1 o
SfN
9 O ^
n >< rri
Hf
<; A 7; >J ft <! Q
P,_, y-ZZZ
ßÄ .BÄ Bä Bi HMWW
<, PP PP PB
Ö
CU
T3
cd
m
o
CU
CU
o
mm
m
3 2 d
cö S o ^ jö M
M-o O ° M d <Ö
- W >u O o Q) d d > O fö N !-) »U>
CD *p O
a S cs
2 N
^ B p
• o ^
- M -■ Ul
cu n d
in 10
000000
00
,h4 ,
P°o
CU in y
B
8gi
»i?i ><0 z
zog
J H S
ZZZ
BP W PP & Pi Pt
§»M-
mm
CQ CQ ffl
o |
rt3 -
M
•r-, <D
’S'0
d *
. >
• o ^!-
•S
.2

S'S
CD ,
^ ^ * t/j CD O
d ^ CD ¿2 £3 •JD © cä
S ia « Ä'S H
a ?• ¡S
M a '
M £ V
>W tÄ O
*0 S ■s g £ N Sfl
ß.rt ä
° d _,
« g
CD Cl k* S O-M
n NW
« g"S
N
o. & 0
M
O M
zg %
CD
5 <D '
CD-
«" ß B &
Uä cu &
10 io
CN C0 CN
0-0 o"
hhM
o“ o" o~
10 CO <N CN
O O Ö
CO
•D
.CU
in
CN
w tj H »J S
Säa
03
0
Ö
|||
m
fc o.hi
d pp
< <; r-s rh »
HÖpä
I | I—j '- V
3 PP G
aM<
in m ^
r-CNCO \
o“ o o" 0
n ri. cN
o“o o
O W ¡7Ü2:
a<<' 2 S PP E |Sfg
1M0
■Q ^ § §
§si|
p^-s« 2 pp pp *
•n
CN
ggg
üüi
z
w
m
X
|EZ H Ö pp
3 HZ- pb«
t/.	^ rfl' r J
G
0%< 3ÖÖ
bO fj dijg
i—l »5
S x <1
m
th hCK' o o" o~
h4
Op
..2^ ;3 < <
-bp
o ^1-2
ii-l H-I l-H f-rl
r\ZZZ
§«WW
y a 2 pp • P lSM &•<<;<: 2 pp pp pp
CL‘
I
in
CN
- ' r n *7 W .
. U W w Z *7
ä*si als «lei Bsl asss asl
Q
CU
M
>
O'
d i
rd
.CÖ
TJ
Cti
I 'O
-ö
cö
üv
-o
CU
M
a
cd
& . o
«Z3
O Q CD Ö d >' O cö n
Q) *g» O
cu B d cd n rj d CD
Ph N d -
OOOO o
i§!
salf
qp-^Q
& 1
Q
rr* m rfi m
y pä 2 p^ P3xx &<■•?<: 2 pp m «
‘ l/> IT)
CM
0 0" o" O 0'
1	ü
<:
o ft
00 J fP •<
o ft
Bi FH
52
5|
uS
2	pp
fJ
Pft
Sl
Hg
zE
^sÖ
zz
w w
PS öS
SS <<; M PQ
ö ,
CU
M-
>
o
Cn i.
O
&•
d
-o- -
. M:
m
«n m
CN-r-^CNCO^ cn
o ö'^T 0 0 o
slb
¡1
I
<5

piij n w
5§S
O^C
d 2 PQ
Ä.2 PS dS
SS << PQ PQ'
ö
d
cö
1
cö
TJ
cd
d
cd
U)
o
d
iS"
x/r
•ö d
S'd
CD- TH
B N
CD . 0
H
o CB & 2 TP p
Bö
« p 0 — |<i3
3
0) Bl C. -<D w P
s§ s|
aftg S
Ö d
a X $ S o L 2.9 S
»05
if
S O “ Spä :
MX-
•>so J2
d. (D. CD d tD.-H
<D P P
d 0 . d
Ir
3
5-C
cd
N OT Jq d ;
Q 0' d ft
in in cn co CN o" o 0'
co
E>
!g
0' a
als
<22
m m
co co m in —I cn «
0000000
Pd
m
, d
Nh3o
F-! Cö «3 •
<G O 2
pp « y a
2 ■ O «§
SlsjMft
O M -PP x
■< o ft 03 ft fP<
O-ft-
ft FH
Sa
hr1 m
w' /V x
y X-«
0
Ä ö u
• O OOOO 0 .0
PS
w
-•• d -
S»s
äSia
Pp PÄ U
32 o 2 . &x„
U PP pp
gft
“b
Qoi Ä!
o
d
0
CU
cd
'd
M _ CD •
Ptj
d-
o
>CO-
•£}	.i4
°
H _ >
aPh go
»-lil
<D O
• S Jh *
S to (S
¡■as|
|-^|f
ST 2 ’2 «
'S I &•§■
b q
P.«» ■
Is
flO J T)
— M —
odd
o o o
,_ w
5z-
< <i
ft§x hSS . g S s agrg
— CS ■rH
O* O* O
O O O
ft
I
■ g Bi >z
|w
siZa
pzg 3<S£> ¡duq .
rtNrl
O O O
g S
h£w
3&.u
¡s<
o o o
«O to
CO CO lO -rH CN_
O o o O O* Q
PQ U
lO m CO CO «O UO cs
o" o o o o o’
04 W i o,
ND0
Mf0.
ju6
m 20
<i»o
ft ■ ft
3«2
unm
o
o.
. Z
O £$• CO _ -5
o >-J
J-<0<
n. g „ SftZ
sos
¡11
i§ W M
: (tj T3 «J
&
pi4
m
o o o o o o
ps$ !Z
w 3
S ° H
"So«So
i&lil 5
U 55 55 2 05 ftl U
«O LO
CO CO lO ČN LO m O O O ©O O O
ft Z W <
£i o h
NP0«>S -
jBhhhZ
pq ft O y ZPi
SSoSso
ft . ft o ft ft
s! g 2 g 2 g,
O m 05 A 05 g
o
c
o .
M .
0)
Qi
OJA’S Pi
4_, «d «J
ui ^ ¿s
2 <» P
b)^ u >	. TJ
«Jho
M
m
&
M
*/}
uro io in ico
,-r* vs. cs[I© 05 <N
o“ o o o !©“ o" o
z
<
«5
i
mftUSKZ
§«SgSs
ft .S ft o ft
S M 2 s P g
d <i <* g fc'<2
0 05 05 w 2 oo
o o o o o o o .
N
w	Z
ft	<;
&	Op.
OOoiWJ
D j- >	>—) cft,
<uQ z 2111
«SPftSZ
<*ooSw
ft . ft ft H S ft g gft.P 2
O 05 05 M A 05
lO uo uo in 00
■«-H ^«-¡.CSON <N
o o’ o’ O O O ©.
ft	*7 •
•S J<
N56Jh
DW°°>5^
Aliil
m&Šm.
ft.--. ft ft P ft .ftMSftp2
s>3<gP<'
O PP pq ft
o
ft.
Ul
D
C
O
r-t
Q)..
a.
(d T3 j_, rej 1» »M
3 <i> OiTJ > . fd rq
(d
■ !§ž* *-o
^3 a <u . o«
<D
ft,
O
Milan Veronek, kmet. inž.
Izboljšajmo kakovost hmeljnega sadilnega materiala
Da sta velik pridelek hmelja in kakovosten sadilni material vsaj v prvi dobi trajanja nasada v tesni odvisnosti, je bilo dokazano tudi s poskusi. Vendar dobri hmeljarji tudi vedo, da se saj.enje krepkega, zdravega in nepoškodovanega sadilnega materiala pozna pri pridelku skozi vsoi dobo trajanja nasada. Ob tem nazadnje tudi ni nepomembno, da so poleg velikega pridelka le v izenačenih nasadih hmelja že od začetka dane možnosti. za racionalno oskrbo hmeljišča. V novo zasnovanih nasadih je namreč mogoče pomembnejša in delovno zahtevnejša opravila v nasadu opraviti s pomočjo strojev in herbicidov, če so rastline prvoletnika dovolj razraščene.'
Skrb za kakovosten sadilni material se začne že pri izbiri in oskrbi matičnih nasadov, iz katerih sadilni material jemljemo (Hmeljar št. 6/1981). Oskrba in kontrola matičnih nasadov ^je dokaj dobra in dosledna tako, da so v večini dane možnosti 'za nabiranje sortno čistega in zdravega sadilnega materiala. Žal v zadnjem času ugotavljamo, da so kriteriji o promfetu s sadilnim materialom nekoliko popustili. če za oceno stanja to pot prezremo zakonska določila oziroma standarde za sadilni material, ki» zahtevajo le tisto minimalno, kar še zagotavlja proizvodni uspeh in sadilni material za minulo obdobje le ocenimo, ne moremo biti zadovoljni. Na primer pri pregledih sadik je bilo ugotovljeno, da je v nekaterih primerih tudi nad polovica sadik tanjših od enega eni, kar je spodnja meja debeline sadike za kultivarje, ki jim je lastno, da imajo tanek sadilni material. Normalno bi morale biti sadike s srednjo energijo • rasti debele vsaj 1,5 cm. Sadika, ki je tanjša od enega centimetra, ne samo da
ne zadosti zakonskim določilom in da kot taka ne bi smela v promet (tudi ne za ukorenišča), ima nakopičene le malo energije in je šibka. Često nosi slaba sadika s seboj tudi zasnove bolezni ali zifio-loške poškodbe. Zaradi obojega šibke ali poškodovane sadike največkrat propadejo in povzroče dvojno škodo. Šibek sadilni material pa zanesljivo propade v nekoliko slabših rastnih razmerah.
Ukoreninjenec mora imeti vsaj 3 do 4 debele korenine in več drobnih
Doslednejše upoštevanje PRAVILA POZITIVNE SELEKCIJE, po katerem sadike nabiramo, bi, odpravilo, mnoge pomanjkljivosti. Poleg bolezenskih poškodb 'tkiva so vse bolj pogoste tudi mehanične poškodbe sadilnega materiala. Le te so nemalokrat tudi začetek konca, saj se ■ po navadi bolezenski procesi največkrat začnejo ravno na poškodovanem mestu. Pri ukoreni-njencih Smo ugotovili, da je imelo
(Nadaljevanje na 6 strani)
lili
. * 1 ■
% v
■ H
v
S

mn


mm
■ lili
8 i ’ K
-"ft -tl	5 x ^
1	1	1	» g
¡111 1H11 • 1 -■P»	*>	* !
i '*-«r	-
»«A*-*' I
mms i
Mi
- Si®
Pri nabiranju sadik upoštevamo načelo pozitivne selekcije in vzamemo od zdravih rastlin le naj lepše sadike
(Nadaljevanje s 5. strani) npr. 30 % ukoreninjencev mehanično poškodovano deblo. Vendar so bile mehanične poškodbe stare oziroma narejene že na sadikah. Poškodovan sadilni material ima manjši rastni in rodnostni potencial in daje manj pridelka. Rastlina traja krajšo dobo in končno se pojavijo prazna mesta oziroma nasad se prej izrodi.
Pri prometu s sadilnim materialom moramo biti pozorni še na ero pomanjkljivost, ki je v zadnjem času vse pogostejša. S pospešenim nabiranjem sadilnega materiala pred sezono ali pa tudi nepripravljenostjo za sajenje, sadike dalj časa čakajo na sajenje ne-vskladiščene ali slabo vskladišče-ne. Čp je čas od nabiranja sadik do sajenja daljši in so bile le-te v tem času -slabo shranjene, se rade delno skvarijo ali celo popolnoma pokvarijo. Kar hitro propadejo kli-
je koreninice, ko je sadilni material posajen. Sicer pa nekoliko daljši štrclji sadiki, če je tkivo zdravo, ne škodujejo in jih zaradi tega ni potrebno ponovno prirezo-vati (enovenčne sadike). V primeru, ko so sadike na spodnjem prerezu tvorile že kalus, bi bilo pri-rezovanje celo škodljivo. Pri sajenju sadik upoštevajmo spoznanje, da z obnovitvijo rezi na delno poškodovanih sadikah lahko občutno izboljšamo stanje sadike in pogoje za rast koreninic, v manjši meri pa tudi poganjkov in s tem tudi učinek sajenja.
Ukoreninjenci so se predvsem z poenostavitvijo tehnologije pridelovanja, v praksi uveljavili. 'Hmeljarji, ki so se na lastnih izkušnjah prepričali o vrednosti dobrih ukoreninjencev, obnavljajo hmeljišča le še z ukoreninjenim sadilnim materialom. Zal podobno kot pri sadikah, tudi pri ukoreninjencih od-
Matična hmeljišča obdelujemo skrbno in natančno, da ne poškodujemo
sadik
tavljamo, da moramo' kakovost sadilnega materiala izboljšati, če želimo še naprej dosegati velike pridelke hmelja. To nam nakazuje tu-di splošna gospodarska situacija in težnja, da pridelamo doma čim-več. Zato se ne bi smelo- več dogajati, da bi v novo zasajenem hmeljišču vegetiralo v množici visokega plevela le nekaj hmelj evih bilk. Če na obnovo nismo dovolj pripravljeni in nimamo ustreznega sadilnega materiala, je bolje, da v žičnicah gojimo druge posevke kot je to praksa pri premeni, v nekaterih primerih pa že običaj. Vsekakor moramo računati na pridelek prvoletnika, ki naj ’ bo nad 1.000 kg Suhega hmelja/ha. Z izbrano kakovostjo ukoreninjencev pa je možno doseči še bistveno več.
Povsod tam, kjer se srečujemo s slabim sadilnim materialom, moramo obuditi zavest vseh tistih, ki sodelujejo pri prometu s sadikami ali ukoreninjenci. Prav gotovo je 'bolje tako kot da inšpektorji zaščitijo naše in splošne koristi. V •prvi vrsti- so seveda odgovorni za kakovosten sadilni material pridelovalci.
V hmeljarskih deželah s tradicijo imajo drugačne kriterije za kakovost sadilnega materiala kot jih imamo pri nas. Poleg dimenzij sadilnega materiala jemljejo v obzir še težo sadike ali ukoreninj enca. 'V primerjavi s tujimi, so naši standardi za -kakovost sadilnega male-
Milan Veronek, kmet. inž;
V
r~w • v •
Zicmce večjih
riala bistveno manj zahtevni. Kot ugotavljamo v praksi, pa še tem rte moremo zadostiti. Namesto, da bi govorili o izbrani kakovosti, kot to delajo drugje, smo si ustvarili (neuradno) in priznali promet s kakovostno neodgovarjajočim (prepovedanim) sadilnim materialom. Po določilih zakona (in tudi strokovno pravilneje) bi lahko imeli dodatno le izbrano — superkvali-teto in standardno, kot jo predvideva zakon, ne pa tako, kot se dogaja sedaj, da imamo standardno, ki predstavlja prvi razred in navzdol. Pri'najbolj vnetih poborni-kih slabega sadilnega materiala seže razvrstitev pri ukoreninjencih celo do četrtega kakovostnega razreda. Precej zaslug za slab sadilni material ima tudi napačna politika formiranja ,cen sadilnega materiala, ki s postavljanjem cen za drugorazredno ali manj vredno blago odobrava in omogoča promet s sadilnim materialom, ki ne odgovarja standardom in zakonskim določilom. S takimi pristopi našemu hmeljarstvu gotovo ne dela usluge. Naj se sliši še tako enostavno, čas je, da postavimo stvari na pravo mesto in zastopamo -stališče, sadilni material je 'kakovosten ali -ga pa ni. Takšno gledanje nam lahko proizvodne uspehe samo izboljša. S tem pa bi tudi odpravili neuspešne obnove -in obnove za vsako. ceno, saj- so te danes dražje kot kdaj koli poprej.
potrebne
popravil
ce, ki se posušijo ali odgnijejo. Največkrat so slabo vskladiščene sadike plesnive ali celo nagnite. Najhitreje začne propadati tkivo 'sadike na prerezu, ki je za rast 'koreninic oziroma poganjkov silno pomemben. Če je tkivo Sadike poškodovano na spodnjem prerezu (odmrlo) že delno v globino, ne •more tvoriti kalusa, iz katerega bi pognale koreninice, ki se pozneje razvijajo v glavne korenine hmeljne rastline. Sadika, ki ni mogla pognati koreninic, sprva sicer odžene a se poganjek po določenem času pozneje, običajno, ko je že -na opori, (ob suši) kaj rado posuši. Proces propadanja tkiva začenja na obeh rezih sadike. Če tkivo sadike odmre na zgornji strani do očesc, sadika ne odžene.
Za preprečevanje fizioloških sprememb na sadilnem materialu, bi morale biti posebno sadike po nabiranju čimprej posajene. Če pa to le ni bilo mogoče, potem je nujno tik pred sajenjem rezino na sadiki obnoviti tako, da sadike prirežemo do zdravega prereza. Na spodnjem delu smemo sadiko prirezati do očesc bolj v živo, na zgornjem pa manj. S tega vidika bi bilo smotrno sadike rezati na vsaki -strani očesc -z nekoliko daljšimi štrclji, da jih lahko pozneje prirežemo do zdravega tkiva.
Vendar prirezovanje sadik vselej ni potrebno. Sadike, ki so v za-sipnici pravilno vskladiščene že tam (ob ugodnih pogojih) tvorijo kalus, iz katerega poženejo pozne-
stopamo od minimalnih zahtev o kondicijski kakovosti. Vzroki za slabe ukoreninjence so -v glavnem šibile sadike, suša ob in po sajenju sadik v ukorenišča, slaba in neprimerna zemljišča, v glavnem holocenska tla, ki niso primerna za gojenje intenzivnih in vrtnih kultur — kamer spadajo tudi •-ukoreninjenci. Nadalje se slabo rastišče oziroma slabe rastne prilike na u-koreninjencih odrazijo še toliko bolj, če sadike v ukorenišče nasadimo pregosto in le tega z vlago ni hranili slabo oskrbujemo. Uporaba herbicidov se na kondicijo sadilnega materiala odraža pozitivno, če*doza herbicidov ni prevelika. če -je- bilo zemljišče že pred sajenjem. sadik za ukoreninjanje tretirano s prevelikim odmerkom talnih herbicidov, se ukoreninjenci slabo razvijejo. Zato na takšna zemljišča nikakor ne smemo saditi sadik.
Pridelovanje ukoreninjencev v slabih okoliščinah je redno povezano s slabo kakovostjo in slabim izplenom sadilnega materiala. Takšen sadilni material oziroma tako pridelan pa ne more biti interesanten niti za tistega, ki ga prideluje in še manj za tiste, ki bi ga naj sadili na stalno -mesto. Podobno kot pri -sadikah, delamo tudi s sajenjem .slabih ukoreninjencev dvojno škodo le.s to razliko, da je ta neprimerno večja.
Pri pregledu stanja sadilnega materiala, bodisi sadik ali ukoreninjencev, vedno pogosteje ugo-
Ob stalnih težnjah in naporih za velikimi , pridelki hmelja ši za večjo varnost, vzdržljivost in stabilnost žičnic v zadnjem času nismo kdo -ve kako prizadevali. Pravzaprav.to tudi ni bilo zelo nujno. Ko smo osvojili betonske žičnice in opremili 'lesene z žičnimi vrvmi, smo problem opore za nekaj časa rešili. Naše žičnice so postale bolj funkcionalne, pa tudi bolj moderne. Sproti smo odpravljali pomanjkljivosti, ki so resneje ogrožale stabilnost hmeljne opore.
Medtem, ko je tehnologija pridelovanja hmelja stalno napredovala, npr. izdatnejše gnojenje, nove in -rodovitnejše -sorte, večje število rastlin in večje število vodil na enoto površine, ter končno večji pridelek, se žičnice niso spremenile. Breme rastlin je postalo pretežko, varnost žičnic se je zaradi večjih pridelkov in dotrajanosti materiala zmanjšala. Na to so nas sicer tu in. tam opozafjale posamezne porušene žičnice, bolj pozorni pa smo postali lansko leto, ko se je ob neurju podrlo nad 100 ha žičnic. Katastrofa leta 1980 je opozorila na resnost problema tako pri betonskih žičnicah kot žičnicah na sploh. letošnji, sicer manjši defekti, tudi na. lesenih žičnicah, pa so samo potrdili, da so bile žičnice predčlgo odrinjene na stran (zadnja izboljšava 1. 1965). Nujno je, da začnemo žičnice obravnavati bolj kritično kot doslej. Z vso resnostjo in odgovornostjo je treba pristopati k gradnji novih in popravilu že obstoječih- žičnic.
Pomanjkljivosti novih žičnic, čeprav jih ne, bi smelo biti, se pokažejo šele čez nekaj let, pomanjkljivosti starih pa lahko pridejo nadan že v prihodnji sezoni. Zato bomo danes pisali o obnovi starih žičnic.
Pomanjkljivosti novih žičnic, čeprav jih ne bi smelo biti, se pokažejo: sete čez nekaj let, pomanjkljivosti starih/pa lahko pridejo ha dan' že v prihodnji sezoni. Zato bomo danes pisali o obnovi starih žičnic.
Pri pas imame več vrst žičnic, ki se med seboj precej razlikujejo. Med lesenimi je še nekaj klasičnih žičnic, ki so grajene' po vzoru šta^ rlh žateških žičnic, z lesenimi drogovi in črno, 5 ali 6 pozneje pa tudi 8 milimetrsko žico. Nekaj primerov je tudi haliertauske žičnice, kjer je namesto prečnih žic nameščena lesena greda. Novejše lesene klasične žičnice so po zasnovi slične starejšim, bolj od teh pa se v zgradbi razlikujejo lesene viseče žičnice. Sicer pa so oboje grajene z lesenimi drogovi in žičnimi vrvmi.
Betonske žičnice so od lesenih bistveno različne. Drogovi betonskih žičnic niso vkopani v zemljo, kar daje ogrodju poseben značaj.
Največ drogov pa enoto površine ima klasična'lesena žičnica, najmanj pa lesena-viseča žičnica. Drogovi, ki so vkopani v zemljo, prispevajo k večji varnosti, oziroma stabilnosti in zanesljivosti opore.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Z ozirom na posebnosti posameznih žičnic ni mogoče vseh vrst žičnic obravnavati enako, tudi ne kar se tiče vzdrževanja' in popravil. Vendar je skupno za vse žičnice, da jim lahko z rednim vzdrževanjem in popravili bistveno povečamo varnost in stabilnost ter jih obvarujemo pred porušitvami.
Za redno vzdrževanje je potrebno žičnice vsako leto natančneje pregledati in odpraviti najpomembnejše pomanjkljivosti. Stare lesene klasične žičnice, ki so grajene še s črno žico, so večinoma tako dotrajane, da bi najbrž temeljitejša popravila zahtevala prenovo, oziroma postavitev nove žičnice v celoti. Te Žničnice so stare že čez 20 let. Elementi teh žičnic so bili že v zasnovi poddimenzioniranimi (predvsem sidra in žična mreža), s časom pia sp še izgubili na trdnosti. Zato še toliko manj odgovarjajo dejanskim in današnjim razmeram. Pri popravilih oziroma prenovi teh žičnic bo treba upoštevati tudi starost nasada in razdalje sajenja in se tudi na osnovi fega- odločiti za obnovo žičnice, ali za novo žičnico. V kolikor se odločimo za popravilo dotrajanih žičnic, je posebno skrbno popraviti oziroma obnoviit rob žičnice. Čeprav k varnosti žičnice prispeva vsak element posebej, je vendarle rob žičnice tisti, ki ga obremenjujejo največje sile. Zato mora. biti čvrst in brezhiben. V robu žičnice so najbolj obremenjene' čelne prečne žice, na katere so pritrjene vzdolžne nosilne, vogalni drogovi in vogalna sidra. Zaradi tega za te elemente izberemo močnejše materiale.
Če je zaradi preobremenitve žičnica bolj poškodovana, recimo, da poči več sider zaporedoma, ali da se žičnica zaradi pretrgane žice nagne iz vertikalnega položaja, pride do preobremenitve vseh ostalih elementov, ki popustijo in ogrodje se običajno podre. Zato je pri popravilih starejših žičnic, ki imajo več kritičnih točk izvršimo popravila v večjem obsegu. Starih žičnic, ki so zaradi preobremenitev postale zelo ohlapne, NE ZATEGUJEMO, oziroma le toliko, da jih spravimo nazaj v vertikalni položaj. S prenapenjanjem bi namreč umetno vnašali napetost in obremenitev v žičnico, ki lahko vzdržljivost ogrodja bistveno zmanjša. Torej so večji povesi za stabilnost opore koristni.
Lesene klasične žičnice, ki so grajene z žično vrvjo tudi že kažejo pomanjkljivosti, čeprav še niso toliko stare. Največkrat se pojavijo defekti na sidrih v zemlji, na sidrnih vezah, na čelnih prečnih vezeh in tudi drogovih. Les za sidro v zemlji če ni akacijev, preperi v sorazmerno kratkem času, odvisno tudi od zemljišča. Posebno hitro strohni na prodnatem svetu. Zelo hitro pa izgubi trdnost bodisi napoka ali prerjavi sidrna žica v tleh. Na starejših žičnicah, ki imajo sidra iz žične vrvice 7 X 2,5 mm, lahko pričakujemo več defektov, pri večjih obremenitvah in ob neurjih pa tudi na starejših sidrih iz žice 7 X 3,2 mm. Takšna sidra so seveda precej nezanesljiva, zato je najbolje, da jih začnemo postopoma zamenjavati z novimi. Zamenjava sider na polnorodnih nasadih mora biti opravljena V JESENI, da se zemlja do spomladi, ko nastopijo obremenitve, že dodobra sesede. V nasprotnem je potrebno sesedanje oziroma učvrstitev sidra
doseči s teptanjem, morda tudi izdatnejšim zalivanjem 'zemlje z vodo, pri zakopavanju jam. Pri obnovi sider je običajno nujno zamenjati tudi dotrajano siderno žično vrv z novo.
Sidra za leseno klasično žičnico naj bodo narejena iz akacijevegia polena, dolžine vsaj 180 cm in debeline čvrstega lesa (brez mehkega in skorje) nad 25 cm, vogalna sidra pa ca. 50 cm. Zakopana naj bodo 180 cm globoko. Za sidro prevrtamo les v spodnjih tretjini in ga navežemo na dvojno žično vrv 7 X 3,2 ali 7 X 3,4 mm. Ugodneje bi bilo uporabiti jeklene palice, slično kot za lesene viseče oziroma betonske.žičnice. Le-teh rja ne poškoduje v tolikšni meri kot žične vrvi, ki imajo večjo korozivno površino.
Za sidrno vez od sidra do droga uporabimo prav tako dvojno žično vrv 7 X 3,2 lahko tudi 7 X 3,4 mm, ki jo spojimo s spojem osmice. Obod oziroma rob žičnice povežemo z žično vrvjo 7 X 3,2, ugodneje s 7 X 3,4 mm. Prečna čelna žična vrv, na katero so pritrjene, vzdolžne nosilne žice, naj bo čim močnejša (7X3,4 mm), saj je ta v žičnici poleg sidrnih vezi najbolj'obremenjena. Od nje je v veliki meri odvisna stabilnost oziroma zanesljivost žičnice.
V leseni klasični žičnici bo treba s časom zamenjati vse žične vrvi .7X 2,5mnvz novimi močnejšimi 7 X 3,2 ali 7 X 3,4. Praksa je namreč pokazala, da žične vrvi 7 X 2,5 prehitro dotrajajo, zato jih . tudi v nove žičnice ne vgrajujemo več.
Tudi lesenih klasičnih žičnic, grajenih z žično vrvjo, ne napenjamo pretirano. Zaradi večje varnosti se pač moremo sprijazniti z nekoliko večjimi povesi in zmanjšano koristno višino žičnice. Vendar pa moramo lesene žičnice »scentrirati« oziroma spraviti v vertikalni položaj. Če smo poleg . sider obnovili tudi žično mrežo, lahko žičnico normalno napnemo.
Lesene viseče žičnice niso kdove kako razširjene, čeprav imajo precej prednosti pred navadnimi. V zasnovi lesene viseče žičnice je sicer nekaj pomanjkljivosti, ki tudi vplivajo na varnost gradnje. Le--sena viseča žičnica ima izredno malo drogov, torej velike razdalje ' med drogovi, zaradi česar so posamezni elementi (drogovi sidra, čelne nosilne vrvi in spojni elementi) zelo obremenjeni. Zato morajo biti elementi lesene viseče žičnice trdnejši kot pri ostalih.
Popravila lesene 'viseče žičnice zahtevajo več pozornosti. Obod mora biti zelo zanesljiv. V kolikor je žičnica že starejša in ima sidra izdelana še iz žičnih vrvi, jih bo treba zamenjati s sidri iz akacijevega lesa in jeklenih palic. Les za sidra bi naj imel premera ca. 50 cm in dolžine 2 m. Jeklene palice pa naj bodo debeline 27 mm. Sidra zakopljemo na globino 180 cm, podobno kot pri ostalih žičnicah. Praviloma bi morala biti čez sidrni prag položena prečno še dva 1 m dolga polena, da bi se zanesljivost sidra povečala. Ustrezno obnovimo tudi sidrne vezi od sidra do droga z žično vrvjo 7 X 3,4 mm (2 X). Razumljivo je, da vse žične vrvi s sedmimi žicami polagamo dvojno in jih spajamo s spojem osmice. Za sidra oziroma sidrno vez pa lahko uporabimo tudi enojno žično vrv 19 X 2,5 mm, ki jo na konceh zaključimo s cevnim spojem. Cel- * ne prečne nosilne vrvi, na katere
so pritrjene vzdolžne nosilne žice, naj bodo prav tako iz žične vrvi 7 X 3,4 mm. Pri popravilih mora biti ta vrv posebno skrbno zamenjana, da je pri montaži ne poškodujemo. Mehanične poškodbe žičnih vrvi imajo za žičnjce cesto težke posledice.
Pri lesenih visečih žičnicah večkrat popustijo tudi spojni elementi, npr. vijaki s kavljem, s katerimi je žična mreža pritrjena na stebre žičnice. Praviloma mora biti kavelj zavarovan pred odpiranjem oziroma preobremenitvijo s ploščico z ovalno odprtino. Če te ploščice ni, se kavlji odprejo in žična mreža z rastlinami vred pade na tla, ali
pa se vsaj tako poniža, da škropljenje in oskrba nasada ni več izvedljiva. Viseča žičnica se lahko poruši, če pride do obremenitve posameznih elementov. Zaradi večje varnosti bi bilo potrebno tudi v tej žičnici zamenjati vse stare žične vrvi 7 X 2,5 mm z močnejšimi. Na koncu popravil tudi to žičnico »centriramo« in žične vrvi oziroma sidra napnemo toliko, da leži mreža v horizontali brez večjih povesov.
Betonske žičnice so za vzdrževanje najbolj zahtevne. Stebri so gibljivi na podstavkih in ne stojijo samostojno. Žične vrvi so pritrjene na stebre s podložnimi ploščami in vijaki. Posebno slaba
stran glede vzdrževanja teh žičnic je veliko vijačnih spojev. Vijaki so na starejših žičnicah že tako korodirani, da je navoj popolnoma uničen. Večje težave pa se bodo verjetno pojavljale tudi pri zamenjavi tanjših žičnih vrvi z debelejšimi. Kot že omenjeno, je betonska žičnica členkaste zasnove in zaradi tega tudi bolj labilna. Stati mora v strogo vertikalnem položaju. Da pa se ne bi premaknila iz vertikale, morajo biti elementi žičnice res zaneslijvi. Zato je čvrst obod za betonsko žičnico še toliko bolj pomemben.
Prvotno so bila sidra za betonske žičnice izdelana iz dveh hra-
stovih, kostanjevih ali akacijevih polen in dvojne žične vrvi dvakrat 7 X 3,2 mm. Sčasoma se je pokazalo, da tanjši leseni pragovi in žična vrv v zemlji sorazmerno hitro propadajo. Izhajajoč iz tega je potrebno na vseh betonskih žičnicah, ki imajo sidrne prage v zemlji, povezane še z žično vrvjo, zamenjati sidra z novimi. Nova sidra naj bodo iz pragov akacije in jeklenih palic 0 27, torej takšna, kot jih uporabljamo pri gradnji novih žičnic. Pri starejših betonskih žičnicah je potrebno takšna oziroma dotrajana sidra zamenjati čim* prej, da bi preprečili porušitve.
(Nadaljevanje na 8. strani)
K stabilnosti stare lesene žičnice precej pripomore čvrst rob
Stroji so pri gradnji in popravilih žičnic postali neobhodno potrebni
V kolikor nismo v stanju zamenjati vseh sider hkrati in pravočasno, torej še v jeseni, menjamo vsako drttgo šMro in zemljo nad njim čvrsto zaphemo s težkim trak-' torjem, tovorom na prikolici ali tudi s polivanjem zemlje v jami z večjo količino vode, ko sidra zasipamo. Namreč 'pri porušenih betonskih žičnicah je bilo nekaj spomladi zakopanih sider privlečenih na površje in ni izključeno, da je
bil to- začetek konca. Sidra morajo biti v zemljo čvrsto vtisnjena. Nadzemni del sidra (sidrna vez) naj bo na vogalih iz debelejše žične vrvi 7 X 3,4 mm. V kolikor izdelamo sidrne vezi za ostala sidra iz enakega materiala, bo doba trajanja in varnost 'žičnice seveda večja. Tudi za betonsko žičnico lahko uporabljamo sidrne vezi iz žične vrvi 19 X 2,5 mm, toda pri izdelavi cevnih spojev na koncu vezi moramo izredno paziti, da žične vrvi ne pregrejemo.
Približna trdnost žičnih vrvi za žičnice v primerjavi s črno žico
Vrsta žične vrvi	, Presek mm2	Pretržna sila v tonah
žična vrv 7X0 2,5 mm	34,3	4,8
žična vrv 7X0 3,2 mm	56,3	7,9
žična vrv 7X0 3,4 mm	63,6 '	8,9
žična vrv 19 X 0 2,5 mm	93,3	13,1
črna žica 0 6	28,3'	14
črna žica 0 8	50,3	2,1
Približna trdnost sider ali sidrnih	veži	
Vrsta elementa	Pretržna sila	v tonah
žična vrv 2 X 07 X 2,5mm	' 9,6	
žična vrv 2 X 0 7 X 3,2 mm	15,8	
žična vrv 2 X 0 7 X 3,4 mm	17,8	
žična vrv 19 X 0 2,5 mm	13,1	
jeklena palica 0 27 mm	22,9	
črna žica 3X06mm	3,3	
črna žica 2 X 0 8 mm	4,2	
• .
Podobno kot pri ostalih, je tudi
pri betonskih .-žičnicah —• najbolj obremenjena, čelna prečna nosilna vrv, zato je to in robno priporočljivo zamenjati z novo 7 X 3,4 mm. Od starosti žičnice in od stopnje nagriženosti žične vrvi je odvisno, katere žične vrvi oziroma koliko žičnih vrvi bomo zamenjali Z novimi. Vsekakor pa se bomo odločili za zamenjavo vzdolžnih povezovalnih vrvi 07 X 2,5mm in jih nadomestili z novimi 7 X 3,2 mm.
. Prečne nosilne ‘žične vrvi v notranjosti bomo menjali najbrž le, če se bomo odločili tudi za zamenjavo vzdolžnih nosilnih žic. Torej v takem primeru je nujno ali vsaj koristno zamenjati vso žično mrežo in razen stebrov žičnico popolnoma obnoviti. Obnova najnujnejših ih najbolj kritičnih elementov betonske žičnice bo gotovo prispevala k večji varnosti žičnega ogrodja. Vendar naj ne bo odveč, opozorilo, da karkoli bomo urejali na betonskih 'žičnicah, ne pozabimo, da je betonska žičnica člen-kaste zasnove nevarna za porušitev, četudi ni obremenjena z rastlinami.
Nekatere betonske žičnice pokrivajo večje površine tudi nad 10 ha. Nekatere so izjemno dolge, več kot 400 m. Pri takih žičnicah je zaradi večje varnosti objekta potrebno pretehtati tudi možnost o razpolovitvi oziroma presidranju žič-nice.i-Posebno nevarnost za dolge žičnice predstavljajo nevihte ali 'pa če se ogrodje zaradi manjših defektov pomakne iz vertikale v podolžni smeri. Za velike žičnice so lahko usodne že manjše napake.
Pred vegetacijo naravnamo betonske žičnice v navpično lego.
Z večjimi- pridelki hmelja se je obremenitev žičnifc v zadnjem ob-• dobju v povprečju bistveno povečala. Struktura žičnic je dokaj neugodna. Na „mnogih- žičnicah so potrebna obsežnejša -popravila. Dokler nimamo novejših ali boljših rešitev, bomo morali pri vzdrževanju in popravilih" žičnic upoštevati merila, ki so veljala ali še veljajo Za gradnjo novih žičnic. Pri tem
seveda velja upoštevati tudi dragocene izkušnje, ki s6 se v tem času pokazale kot koristne. Ne glede na vzroke za pomanjkljivosti, ki se na žičnicah pojavljajo, moramo ali bomo vsaj morali te v lastno dobro sproti odpravljati in žičnice redno vzdrževati. Zaželje-no bi" bilo, da bi bilo vzdrževanja čim manj. Na to bomo morali misliti pri snovanju novih žičnic.
Na sploh ugotavljamo, da je razvoj žičnic preveč zaostal za razvojem tehnologije biolo.ških in drugih inovacij pri pridno vanju hmelja in da bomo v prihodnje hme-ljarjenje morali načrtovati na u-streznejši bolj funkcionalni in zanesljivejša* opori. Pri rekonstrukcijah starih žičnic in snovanju novih bomo torej morali upoštevati spremembe *. in nova spoznanja predvsem zadnjih desetih let ter tudi z oporo hmeljnim rastlinam izboljšati pogoje, da bo lahko naše hmeljarstvo ostalo moderno, napredno in pomembno v.svetovnem prostoru.
Pomanjkljivo narejena lesena viseča žičnica je pod bremenom popustila tik pred obiranjem