Amerikanski Slovenec
	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
ŠTEVILKA 7$.	JOLIET, ILLINOIS, 30. SEPTEMBRA 1913.	LETNIK XXII.
STAVKA V GQL0RA0U SE RESNO RAZVIJA.
Vtihotapljanje stavkokazov silno raz-goriilo zavedne štrajkujoče premog okope.
V MICHIGANU POLOŽAJ NAPET
Plemenski izgredi v Bentonu, vsled nekega umora.
11!..
Trinidad, Colo., 25. sept. — Neprestano se zasledujejo trije štrajkarji,
Id so včeraj ustrelili maršala Roberta Lee v Sagundu. Na njihovo prijetje je' razpisana nagrada $1000.
Včerajšnja razburjenost se še ni pomirila, čeravno se krvavi spopadi med delavci in pomožnimi šerifi ne ponavljajo. Voditelji štrajkarjev nujno o-pominjajo delavce, naj občuvajo mir.
¿Tekom zadnje noči je bilo oddanih •«dkaj strelov, vendar ni znano, kdo je ■streljal, ali pomožni šerifi ali štrajkarji. Nihče ni bil ranjen.
Denver, Colo., 27. sept. — Do okoli it. are davi je bila v več velikih rudarskih naselbinah po južnem Coloradu v?3ika razburjenost, posebno tam, kjer šoi bili štrajkarji zbrani v velikih mno-žJSah. V Trinidadu so streljali šerifi i« štrajkarji, vendar ni obžalovati niti •mrtvih niti ranjenih.
V Walsenburgu, kjer je naseljenih kaeih 1250 štrajkarjev, se je pojavil sdoči neki stavkokaz imenoma Artur Miller iz Cripple Creeka, a je bil pri siljen, da se je v tekalnem koraku pobral, odkoder je prišel, ko so ga po sesirili, da bodo v prihodnje stavko-kaiže ob kratkem odpravljali.
Rudniške straže so ustavile snoči tri itiSniške poročevavce, ko so poskušali, prodreti do Hastings-rudnika. Poštni v«zovi, ki posredujejo promet med Hastingsom in Ludlowom ter obenem Skfaeijo kot prevozila stavkokazom, so hali snoči spet ustavljeni in voženci z grožnjami prisiljeni k povratku v Lud-
Izza pričetka stavke zadnji torek ni bil položaj tako resen kakor sedaj.
Državni tajnik Pierce, zavežni razsodnik E. Stewart in John McLennan, jsredsednik zveze “Colorado State Federation of Labor”, so se zbrali danes »a posvetovanje s podpredsednikom Prank Hayesom od zveze “United Hine Workers of America”, da poizkusijo poravnati homatije.
Guvernerja Ammonsa moledujejo rtidniški posestniki, da naj posije milici v štrajkovno okrožje, a zazdaj se še protivi, da bi se vdal pritisku. Rudniški posestniki utemeljujejo svojo prošnjo s tem, da unijski delavci ugrabljajo »čUnijce in jih imajo ujete. Guverner pi je izjavil, da se mora ta trditev bo-f« dokazati, če se ga hoče napotiti k vuaešanju.
Razgorčenost med štrajkarji je pri-~ t%ela davi do visoke stopnje, ko so izvedeli, da je ena največjih rudniških
družb tekom zadnje noči po ovinkih patrolirati po mestu podnevi in ponoči.
vtihotapila v svoj rudnik 300 stavkokazov.
Štrajkarjev, ki so zadnjo sredo u-strelili maršala Robert Leeja, še niso mogla oblastva zaslediti.
Pričakuje se, da bodo družbe pričetkom prihodnjega tedna pozvale vse delavce, ki stanujejo v družbinih hišah, da te izpraznijo, če ne, bodo nasilno izgnani iz hiš. (Lepa je ta! Op. st.)
Plemenski izgredi.
Benton, 111., 25. sept.—Župan Espy-and je nocoj na velikem shodu predlagal, da se imajo dejati pod obtožbo vse osebe, ki so se udeležile plemenskih izgredov med ameriškimi in ino-stranskimi rudarji v tem mestu izza poslednje nedelje.
V resoluciji, ki so jo podpisali župan in trgovci v Bentonu, se pozivajo vsi Američani, da naznanijo imena tistih, ki so bili videti v pocestnih bojih.
Resolucija se zaključuje z zahtevo na oblastva, da naj ukrenejo vse potrebno, da se krivci kaznujejo, najsi so Američani ali inostranci.
Benton, 111., 22. sept. — Državne čete so bile nocoj poklicane, da zatro plemensko rabuko med rudarji Američani in Poljaki.
Tako se je ukrenilo, ko je bilo petindvajset inostrančev resno ranjenih v bitki na Townhallskem trgu. Vsak “foreigner”, ki se je prikazal na cesti, je bil napaden. Izgredi so bili tako hudi, da je župan Espyand zaprisegel petindvajset posebnih policistov in poslal po šerifa iz okraja Franklin. Žu pan je potem stopil na neki zaboj sredi trga in je poskušal pomiriti Arne ričane.
Plemenski izgredi so posledica umora dveh Američanov in menda smrtne ranitve tretjega. Usmrčena sta bila Ewell Hutchins in Quincy Drummonds po nekih pijanih rudarjih, ko sta se vračala z nekega poljskega plesa, kjer sta svirala. Harmon Wyant, ki je bil ž njima, je bil obstreljen in pretepen.
Wyant je povedal, da so Američani zapustili plesno dvorano ob 11. uri snoči. Malo pred polnočjo jih je iz zasede napadlo kacih deset rudarjev z revolverji in krepelci. Vzrok za napad ni znan Wyantu.
Petnajst poljskih rudarjev je bilo danes prijetih in ostanejo v zaporu, dokler se ne zaključi preiskava umora.
Krvav boj.
Benton, 111., 27. sept. — Po krvavem boju s pomožnimi šerifi je bil rudar John Hurzan davi prijet. Obdolžen je, da je v nedeljo zvečer ustrelil dva godca. Hurzan se je šele vdal, ko je bil hudo ranjen. Dobil je dva strela v trebuh.
Benton, 111., 28. sept. — Malo upanja je, da okreva John Hurzan, ki je bil včeraj prijet in ki je priznal, da je bil med onimi, ki so usmrtili dva ameriška godca, ker nista hotela igrati dlje nego do polnoči na nekem poljskem plesu.
Plemenski izgredi bi se bili danes obnovili, da ni šerif Vaughn zaprisegel še več pomočnikov in jim velel
HUERTA TUOI
ZA GAMBOO.
Začasni predsednik mehikanski utegne podpirati kandidata katoliške stranke.
DRUGI KANDIDAT FELIX DIAZ.
Predsednik Wilson zadovoljen, ker ne bo Huerta kandidiral.
Washington, D. C., 25. sepr. — Predsednik Wilson je zastopal, danes stališče, da je politika zavežne vlade v Mehiki potom moralnega pritiska dosegla svoja glavna namena: zagotovilo, da general Huerta ne nastopi kot predsedniški kandidat in da bo volitev ustavno zakonita.
Omenjeni točki je osebni zastopnik predsednika Wilsona, bivši guverner John Lind, prav posebno poudarjal v v diplomatičnem pogajanju med me-hikansko in zavezno vlado Združenih Držav.
G. Wilson pa ve in zna, da bode o ustavnosti volitve mogoče presoditi šele pozneje.. Zato zdaj še ni misliti na odločitev glede pripoznanja novoizvoljenega predsednika od strani Združenih Držav.
Washington, D. C., 25. sept. — Vest, da je bil Frederico Gamboa, mehikanski minister za vnanje stvari, nominiran za predsedniškega kandidata po katoliški stranki, je iznova tukaj oživila mehikansko vprašanje. Državni tajnik Bryan pa ni hotel o stvari govoriti.
Zastopniki konstitucionališke stranke izjavljajo, da se radikalna stranka v Mehiki ne udeleži volitve in da revolucionarji ne .pripoznajo Gamboe kot predsednika. Washingtonska vlada misli, da ima kandidat katoliške stranke pri javni volitvi v Mehiki samo malo upanja na zmago.
Huerta za Gamboo.
Vera Cruz, 28. sept. — Da bodo general Huerta, začasni predsednik mehikanski, in ž njim vsi vplivni vladni uradniki z vsemi razpoložnimi sredstvi podpirali Frederico Gamboo, pred sodniškega kandidata katoliške stran ke, je smatrati za gotovo, po poročilu, katero je dobil danes osebni zastopnik predsednika Wilsona, bivši guverner John Lind. Poročilo je bilo spremljano s ponovnim zagotovilom, da se bodo deželne volitve vršile zakonitim potom na določeni dan (26. oktobra).
Svoje naznanilo utemeljuje začasni predsednik z izjavo, da je revolucijo smatrati za skoro končano. Zapatovi pristaši so, kakor se zatrjuje, razpršeni na vse vetrove in so baje sami spoznali, da je vsak nadaljnji odpor brezkoristen.
Iz zanesljivega vira se poroča, da dospe general Felix Diaz semkaj dne 18. oktobra na krovu parnika “Cor-cova”.
Politika in štrajk.
Calumet, Mich., 25. sept. — Politiko je vmešal v rudarski štrajk po bakrenem okrožju John H. Walker, predsednik illinoiške rudarske zveze, v nagovoru pred 2,000 štrajkarji tukaj danes popoludne.
G. Walker je pozival rudarje, naj prezirajo republikansko in demokratično stranko ter glasujejo za kandidata “Ljudske stranke” (People's party).
■Slično sta govorila J. L. Lewis od “American Federation of Labor” in Charles Vanetta od “United Mine Workers of America”. Vsi so zagotavljali štrajkarje, da jih bo organizirano delavstvo finančno podpiralo.
Denar za štrajkarje v Mich.
Terre Haute, Ind., 25. sept. — Po izvolitvi uradnikov in izberi mesta Fort Wayne za konvencijo leta 1914., se je danes zaključilo 29-letno zborovanje zveze “Indiana Federation of Labor”. Charles Fox, tajnik-blagajnik distrikta št. 11 zveze “United Mine Workers of America”, je bil izvoljen predsednikom. Konvencija je sklenila priporočati pokojnine za vdove in matere, glasovala za podporo štrajkujočim rudarjem v bakrenem okrožju, kakor tudi štrajkujočim klerkom v trgovinah na drobno v Lafayettu, Ind.
Napetost med delodavci in delavci.
Washington, D. C., 25. sept. — Razsodnik John Moffit, ki ga je bil department za delavske zadeve odposlal v okrožje bakrenih rudnikov pri Calu-metu, Mich., je doposlal svoje uradno poročilo o položaju in izjavlja, da je napetost med rudniškimi posestniki in njihovimi delavci tako velika, da je nemogoče zediniti obe stranki.
V delavskem departmentu še ne vedo, kaj bi bilo sedaj ukreniti.
Ugodno poročilo.
Washington, D. C., 25. sept. — Iz-vrševalni odbor zveze “American Federation of Labor” je otvoril snoči tukaj svojo četrtletno sejo. Tajnika Morrisona poročiloma dne 31. avgusta zaključenih 11 mesecev tega fiskalnega leta kaže, da je znašalo število članov zvezi pripadajočih organizacij v avgustu 2,078,597, proti 1,829,550 v avgustu zadnjega leta, pomnožek za 249, 047 članov. Od dne L oktobra 1912 do 31. avgusta t. 1. so bili izdani 304 charterji za unije, proti 240 v isti dobi zadnjega leta.
TRETJA BALKANSKA VOJNA SE PRIČENJA.
50,000	Albancev prodira proti Srbom in Turčija zbira čete zoper Grško.
POLOŽAJ BAJE SILNO RESEN.
Bolgarija in Turčija sklenili zvezo za boj in odboj.
POKOJNI NEWYORŠKI ŽUPAN GAYNOR JE V SVOJEM PROSTEM ČASU FARMARIL.
Nenadno smrt newyorskega župana William J. Gaynorja na parniku “Baltlc” med »jegovim potovanjem v Evropo so obžalovali Američani po vsej deželi. Te slike kažejo župana Gaynorja na njegovi farm. na Long Islandu. Pokojnik je imel zelo rad živali in se je bavil s poljedelstvom, kadar m opravljal svojih dolžnosti v sv jem uradu. Splošno se je mislilo, da župan Gaynor ni nikdar popolnoma pkreval od posledkov strelne rane, k. jo je zadobil v Hobokenu. N. J., pred tremi leti, ko je hotel odpotovati v Evropo.
Uboštvo ni sramota.
Milwaukee, Wis., 25. sept. — “Potratni način življenja” njenega sina, nekega delavca, pri katerem je stanovala do nedavna, je napotil 66 let staro ženko Margareto Moser, da se je nastanila v nekem malem kurniku na zapadni strani. Skrbnik ubožcev Špindler jo je zasledil danes in se potegnil zanjo. V njeni posesti so našli $70, ki jih je zaslužila s pranjem.
Starka, ki je doma iz Avstrije in biva šele leto dni v Ameriki, je hudo ugovarjala, ko so ji rekli, da mora kurnik zapustiti.
“Predobro se živi v Ameriki,” je me nila. “Ubogi ljudje naj bi ne stanovali
London, 26. sept. — Grški kralj Konstantin se je danes pripravil za brzo vrnitev v Atene. Grška vlada smatra položaj na Balkanu za bolj z nevarnostjo preteč nego kdaj poprej.
Kralj se mudi začasno v zdravilišču Eastbourne na južni brežini, a ga jutri pričakujejo semkaj, da bo tu, tako mislijo, govoril o balkanskem vprašanju s sir Edward Greyem, britanskim ministrom za vnanje stvari.
Vsi grški častniki so poklicani nazaj
svojim polkom, in po dozdevnem koncu balkanske vojne razpuščeni polki se iznova sklicujejo.
Kretanje turških čet kaže, da namerava Turčija zopet prisvojiti luko Ka-valo.
Kavala je znamenito pristanišče ob Egejskem morju, za kojega posest sta se Bolgarija in Grecija dolgo bojevali, in ti boji so zahtevali na obeh straneh mnogoštevilnih žrtev.
Turški častniki, ki se nahajajo na poti iz Male Azije v Tracijo, odkrito priznavajo, da bo Turčija napela vse moči, da spet pridobi to pristanišče.
Med tem je grški prvi minister Ve-nizelos naprosil turško vlado v Carigradu, da naj navede dan in mesec, ko misli spet pričeti pretrgana mirovna pogajanja. Namen je očividno ta, po sredno napotiti turško vlado, da opusti svoje vojne namere.
50,000	Albancev proti Srbom.
Belgrad, 27. sept. — 50,000 moha medanskih Albancev, opremljenih z modernim orožjem in strojnimi puška mi, je prodiralo danes proti mestom Kičevo, Prilip, Prizrend in Letovo Srbi se niso zoperstavljali.
V uradnih krogih se zatrjuje, da potrebujejo srbski poveljniki za mobilizacijo svojih čet samo nekaj dni.
Mesto Monastir je prenapolnjeno z begunci, ki pripovedujejo strahovite podrobnosti o grozodejstvih, ki jih vrše mohamedani na kristjanih.
“Tretja bankanska vojna”.
London, 27. sept. — Grški kralj Konstantin se je posvetoval danes dolgo časa s sir Edward Greyem, britan skim ministrom za vnanje stvari, c položaju vvpokrajinah Trakiji in Albaniji, ki je čimdalje neznosnejši. Za to je Grška, tako je izjavil kralj, pripravljena, pričeti “tretjo balkansko vojno”.
Vprašanje, kako se imajo razdeliti egejski otoki, se je tudi razpravljalo Turčija zahteva vrnitev otokov Kios in Mytilene, drugače ne prične spet pretrganih mirovnih pogajanj z Gre cij o.
Položaj se hujša.
London, 27. sept. —- Balkanska kriza je vedno ostrejša. Položaj se je še shujšal vsled trdnega sklepa mlado-
v lepih hišah. In kurnik je dovolj dober za ubogo žensko. Ubogi ljudje' turške vojaške stranke, da hoče ne
nimajo pravice, jesti meso. Predrago je.”
Sin je svojo mater ponovno, a zaman, prosil, naj se vrne k njemu.
Spet vlak oropan.
Tuskaloosa, Ala., 26. sept. — Pomožni šerifi iz Birminghama in Montgomery ter oboroženi farmarji iz o-kraja Tuskaloosa so opustili iskanje trojih razbojnikov, ki so ustavili in oropali potniški vlak “Alabama Great Southern” snoči pri Bibvillu, Ala., in slučaj je zdaj popolnoma v rokah železniških posebnih policistov.
Pet moških je bilo prijetih v Euta-wu, Ala., od katerih ni nobeden nad 30 let star, in pet drugih so privedli posebni agenti v tukajšnjo okrajno ječo. Vsi aretiranci zanikajo vsako zvezo z ropom.
Roparji so uplenili od $50,000 do $100,000.
Četverčki.
Centralia, 111., 26. sept. — četveri dečki so bili rojeni danes g. in gej. Pearl Yates, ki živita tu blizu. Zdravniki mislijo, da bodo četverčki živeli.
Penezokovnica okradena.
San Francisco, Cal., 26. sept. — Nepotrjena vest se raznaša nocoj, da je bila iz Združenih Držav penezokovni-ce v tem mestu ukradena vreča kovanega denarja, ki je vsebovala baje $30, 000. Podrobno poročilo o tem se razglasi iz Washingtona.
Požar.
Pittsburgh, Pa., 25. sept. — V glavnem trgovskem okraju mesta je nastal davi požar, ki je napravil škode do $200,000. Ker je požarna bramba brzo nastopila, je preprečila katastrofo.
edinost med balkanskimi državami iz koristiti. V Aziji se kličejo vsak dan novi rekruti k turški zastavi, tudi se raznaša govorica, da so Turki v Traki ji povzročili upor proti Bolgariji.
Potrjuje se, da napravlja upor v Al baniji Srbom velike skrbi, dasi mislijo na Dunaju, da išče Srbija samo pre tveze, da razdere odlok poslaniške konference s tem, da vzame v posest točke, ki niso med onimi, ki so ji bile privoljene.
Carigrad, 27. sept. — Mirovna poga janja med Bolgarijo in Turčijo so bila danes zadovoljivo zaključena. Pogodba se podpiše v ponedeljek po zastopnikih obeh narodov.
Kolonija, 27. sept. — Brzojavka iz Aten na “Koelner Tageblatt” pravi, da so se vršila v Carigradu tajno posvetovanja med generalom Savovom in bolgarskimi delegati ter turškimi vojaškimi uradniki, in da so se zedinili v svr-ho, da hočejo skupaj prodreti proti luki Kavali.
Drobtinice.
Kondež in njegova kompanija so že tako z vsestransko slepoto udarjeni, da niso zmožni že nobene pametne misli, ampak svojo prismuknjeno pesem kar naprej tulijo kakor slep lajnar goni svojo lajno. Nobenega drugega predmeta nimajo na svojem obzorju kakor samo: far, far... To smo jim dokazali že zadnjič, ko so celo na Beblovo smrt pozabili, ker so morali pisati samo o čudežih, svetinjah in papežih.
*
Danes imamo drug slučaj. Takoj', ko se je zvedlo o žalostnem slučaju Schmida v New Yorku smo pisali o tem tudi mi. Tako smo imeli v št. od 19. sept. že poročilo o tem hudodelstvu, dne 23. sept. pa že 120 vrst (reci: ensto dvajset) dolg članek, kjer smo popolnoma odkrito in obširno poročali o celi zadevi, v kolikor je dozdaj znana. A glej ga “Svobodinega” spaka! V štev. od 26. sept., torej, ko je že obe naši dotični številki prebral, pa piše Kondež tako-le: “A. S.” previdno molči o Hans Schmidtu. Zakaj vsi v en dan molčijo, niti besede se ne da iz njega izprešati, i. t. d.” Torej 13 in 120 vrst imenuje “Sv.” popolnoma molčati! —- Saprabolt, to so morali imeti mačka ti svobodomiselni gospodje! Veste kaj, mi bi vam bili silno hvaležni, ko bi vi o vsakem svobodomiselnem lumpu pisali 133 vrst. A vi ste tisti, ki svobodomiselne in socialistične lumpe utajite, ali se jih pa skušate otresti. Glej slučaj Hali!
*
Ako A. H. Skubic pripozna peto božjo zapoved, zakaj pa ne sedme: Ne kradi. On pa je 1. 1902 pobral društveni denar kot tajnik društva, pa ga ni odrajtal društvu. Zato so ga opeharjeni in osleparjeni člani društva Sv. Petra in Pavla št. 62 K. S. K, J. v Chicagi zgrabili za vrat in ga tako dolgo davili, da si je izposodil denar in vrnil osleparjenim. To se je zgodilo 1. 1902 v Košičkovi gostilni v Chicagi. Kaj ne, to so prijatelji delavcev! Krvavo prisluženi denar kradejo iz delavskih žepov, to je bratoljubje na svobodomiselni podlagi. Po Skubičevi metodi se glasi sedma božja zapoved: Le kradi!
*
Skubic ima prav dobro pogojeno ime: Skubic je zato, ker delavce skube za groše.
Vohuni v Galiciji.
Dunaj, 25. sept. — Najmučnejši vtis je povzročila posebno v političnih in vojaških krogih iz Lvova, glavnega mesta Galicije, brzojavnim potom dospela vest, po kateri se utegne spet odkriti daleč razširjena vohunska sleparija.
Policija v Lvovu je pravkar prijela neko elegantno damo, v čije stanovanju so se zbirali lahkoživci in častniki, kakor so oblastva dognala.
Preiskave so že tako napredovale, da se utegnejo vsak trenotek prijeti nadaljnje osebe. Najdeno gradivo kaže naravnost na vohunstvo. Pričakujejo se senzačna razkritja, kakor v slučaju Redi, ki je še v svežem spominu.
Čehi zahtevajo drugo vseučilišče.
Dunaj, 25. sept. — Čehi so pravkar priredili na Češkem in Moravskem nič manj nego sto shodov, ki so bili zelo mnogoštevilno obiskani.
Na teh shodih se je soglasno zahtevalo, da se ustanovi drugo češko vseučilišče. Na vlado bo odposlana o-gromna peticija (prošnja). Zahteva u-tegne bistveno vplivati na zadržanje čeških poslancev in potek razprav v državnem zboru.
Črnec linčan.
Litchfield, Ky., 26. sept. — Drhal meščanov je davi ob 1. uri naskočila okrajno ječo, premagala jetničarja, u-grabila črnca Joe Richardsona iz njegove celice in ga obesila na drevo na javnem trgu. Richardson je bil obdolžen, da je napadel nekega 11 let starega dečka.
Mongolsko vprašanje.
Peterburg, 26. sept. —• Novi kitajski minister za vnanje stvari je danes iznova pričel z Rusijo pogajanja o sklepu pogodbe med Kitajem, Rusijo in Mongolijo. V novem pogodbenem načrtu je preskrbljeno za neodvisnost združene Mongolije pod žezlom mongolskega kuntuktuja ali khana in kitajskim vrhovnim vladarstvom.
Dvojni umor in samoumor.
Parchim, Nemčija, 26. sept. -— Neki častniški sluga je ustrelil tukaj davi dva vojaka in ranil tretjega smrtno-nevarno. Morivec je bil zasačen na neki tatvini in se je zoperstavil, ko so ga hoteli prijeti. Predno so ga mogli odvesti v zapor, je tudi sebe usmrtil s kroglo.
Sv. Oče spet bolehen.
Rim, 28. sept. — Počutje papeževo vzbuja spet bojazen. Sveti Oče ne trpi vsled kake posebne bolezni, ali njegovo splošno zdravstveno stanje ni zadovoljivo. Zdravniki mu svetujejo, naj opusti vse avdijence in javna opravila.
Splošne stavke ne bo na Angleškem.
London, 25. sept. — Zadnji velikih delavskih štrajkov na Angleškem je bil danes poravnan, ko so ravnatelji man-chesterskega kanala izjavili, da privolijo v delavsko zahtevo glede poviš-be plač. Obenem so se premogokopi v južnem Walesu vrnili na delo.
Javna zemljišča.
Washington, D. C., 25. sept.—North Platte Forest Reserve, ki obsega 300,-000 akrov, bode običajnim potom žrebanja otvorjena naselitvi.
Prošnje se bodo vlagale začenši z dnem 1. oktobra.
Amerikanski Slovenec
Uetznovlje« 1. 1391.
Prvi, «ajrečji «n edini elovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. I. 1899.
f lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik........Anton Nemanich
Tajnik............William Grahek
Itagajnik............John Grahek
Urednik.........Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto...$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto...........$3.00
Za Evropo za pol leta.......$1.50
Za Evropo za četrt leta.....$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatv« naj «e
pošiljajo na:
AMERIKANSKI 8LOVENÜC
Joliet Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopis« in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, IlL
Advertising rates sent on application. * v
Izjstoveni^
1*<HO*090W+0+<MOVO*OVO*«
Joliet, 111.. 29. sept. — Tiket za sreč-ka.li j e avtomobila, ki ga je podaril g.
John D. Strutzel v prid naši novi žup uijski šoli sv.-Jožefa in ki bo izžreban zadnji večer “faira”, t. j. na Zahvalni dan, stane samo 50 c in daje pravico do brezplačnega ali prostega vstopa v Sternovo dvorano na vse štiri večere, ko se bo vršil “fair” in bazar. Za samo 50 c prost vstop k vsem večernim prireditvam in poleg tega še možnost, da zadenete izžrebano številko in dobite krasni avtomobil — ali hoče-ite še kaj več za 50 c? Upati je, da ne bo rojaka ali rojakinje v naši naselbini, ki si ne bi kupil ali kupila vsaj enega tiketa; kdor pa si jih kupi več, bo imel večji “chance” ali možnost, da dobi avtomobil.
—	Večerna šola se odpre v ponedeljek, dne 6. oktobra v Central šoli, istotam kakor lani. Poučevalo se bo angleščino in ameriško zgodovino od
7.	do 9. ure zvečer vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek.
—	Dan sv. birme se bliža, ki bo zadnjo nedeljo meseca oktobra. Za birmance in birmanke najprimernejši in najlepši molitveniki so na prodaj v tiskarni Atn. Slovenca. Pridite in kupite, dokler zaloga ne poide!
—	Gospa Marija Anton Golobitsh je prinesla tukajšnjim rojakom in rojakinjam vsepolno pozdravov- iz Lyonsa
v lowi, kjer se je mudila dva tedna na obisku na Blaž J. Chulikovi in drugih slovenskih farmah, kjer imajo bogato letino in tudi grozdja več ko navadno.
—	Gg. William Grahek in John D. Strutzel sta se vrnila z izleta, ki sta ga ^napravila v Detroit, Midi., in Toledo, O., z več drugimi Jolietčani. Vozili so se v avtomobilih.
—	G. Jos. Stukel se je vrnil v petek iz Montane, kjer se je udeležil žrebanja javnih zemljišč. Sreče ni imel, a je vendar zadovoljen s potovanjem. Več o tem prihodnjič.
—Izobraževalno društvo “Slovenija” bode imelo svojo mesečno sejo v petek, dne 3. okt., zvečer ob 8. uri v Jed-«îotini dvorani. Seja bo velevažna in odločilna za nadaljnji razvoj društva, zato pridite vsi člani in članice!—Steve Vertin, tajnik.
—	Prvi veliki ples v novi zimski sezoni priredi mladeniško društvo sv. Ja neza Krstnika št. 143 K. S. K. J. in sicer dne 15. oktobra t. 1. v Sternovi dvorani na korist društvene blagajne.
—	Tz stare domovine v Joliet sta dospela v soboto gg. Marko Šuklje, župan občine Suhor pri Metliki, in Martin Nemanich, oba iz Bušinje vasi v Beli Krajini. G. Marko Šuklje je bil že poprej v Ameriki, a je bival zadnjih sedem let v svojem rojstnem kraju,
kjer je dosegel župansko čast, pa še ni našel sreče.
—	Gg. Josip Zalar in dr. Ivec sta se zmagoslavno vrnila iz Pittsburgha, Pa., s IV. gl. zborovanja Slov. katol. ped. društva sv. Barbare s sedežem v Forest City, Pa. Šla sta tja kot delegata jolietske postaje sv. Barbare št. 65, a povrnila sta se kot člana gl. odbora omenjenega društva, in sicer g. Zalar kot pooblaščenec in dr. Ivec kot vrhovni zdravnik. Obema seveda 'čestitamo! — Glavni odbor omenjenega društva sv. Barbare je sledeči: Predsednik Josip Peternel; I. podpredsednik Karol Zalar; II. podpredsednik Alojzij Tavčar; gl. tajnik John Telban; II. tajnik John Osolin; blagajnik Martin Muhič; pooblaščenec Josip Zalar; vrhovni zdravnik dr. M. J. Ivec; predsednik nadzornega odbora Ignacij Podvasnik, I. nadzornik John Tor-nič, II. nadzornik Frank Pavlovčič, III. nadzornik Andrej Slak; predsednik porotnega odbora Martin Ober-žan, I. porotnik Martin Štefančič, II. porotnik Mihael Klopčič; predsednik pravnega odbora Anton Kočevar, I. pravni odbornik Anton Demšar, II. pravni odbornik Pavel Obregar. Glasilo društveno ostane “Glas Naroda”; propadli so Nar. Vestnik, Proletarec in Gl. Svobode. Društvo sv. Barbare ostane katoliško, dasi samo z enim glasom večine. Za združenje raznih jednot je bilo 39 glasov, proti 22. Za plačevanje asesmentov bo veljavna državna tabela ali razpredelnica. Kraj prihodnje konvencije bo Forest City, Pa.
—	Tudi iz zadnje konvencije J. S. K. J. je Joliet častno izšel. Dr. Ivec je bil izvoljen vrhovnim zdravnikom s 73 glasovi, dočim sta dobila dr. J. V. Grahek 12 in dr. Seliškar 10 glasov. Predsedniški kandidat Ant. Košiček je dobil izmed 97 glasov 10, kar je tudi nekaj. Šestero mest je bilo imenovanih za kraj prihodnje konvencije in so dobili glasov: Joliet (111.) 60, Chisholm (Minn.) 59, Lorain (O.) 52, Sheboygan (Wis.) 43, San Francisco (Cal.) 21 in Indianapolis (Ind.) 19. Prva tri mesta bodo dana na glasovanje tri mesece pred prihodnjo konvencijo. Gl. tajniku (g. Geo. L. Bro-zichu) je povišana plača na $200 mesečno.
—	O’Oonnorjeva afera. Dvajset obtožb je vrnila septembrska velika porota v soboto dopoludne zoper James C. O’Connorja, zaprtega bankirja in zemljiškega prekupčevavca, ki se nahaja še vedno v okrajni ječi, in obtožbe vsebujejo dvainsedemdeset slučajev. Poročilo velike porote kaže, da je bilo šestintrideset dolžnih pisem s ponarejenimi podpisi za skupno vsoto $33,800. Najbolj oškodovan je bil Bernard Burns, ki je baje izgubil $40,000, katero vsoto je zaupal O’Connorju. Ponarejena sta bila med drugimi tudi podpisa g. Jos. Sitarja in g. Geo. Sto-nicha. Menda že danes popoludne pride O’Connor pred sodnika F. L. Hooperja v nadaljnjo zaslišbo, in prej-kone bode pod poroštvom dejan na svobodo. — Pravkar smo izvedeli, da bo obravnava proti O’Connorju v sredo 1. oktobra predpoldne.
—	Salunar S. Reshan, 220 Meeker ave., je izgubil v petek zvitek čekov za $1,000.
—	Prijeta ponarejevavca čekov Ste-phen Wigoe in Christ Romato (ali Romcah) prideta pred veliko poroto.
—• Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Gregurič Josip, Kara-novič Stevan, Muhvič Josip, Murinič Andro, Skrzeta Eva, Zajac Stefan.
Stvari, ki vaju nič ne brigajo, pustita na miru! S pozdravom
John Vesel, Box 153.
Chisholm, Minn., 24. sept. — Velecenjeno uredništvo A. S.! Prosim vas, da natisnete v vašem listu točke mojega potovanja od Dulutha do Chis-holma. V znanem vam Duluthu so imeli strašanske pole papirja, in kaj so z njim hoteli? Rekli so: za dve strani se bo že dobilo, ali kaj še šest drugih? Ne vem, kaj bo, pravi žalostno ravnatelj “Vestnika” in študira. Pustil sem jih, šel sem na Auroro. Tam je pa ena stara socialistična mati ravno pred enim tednom poslala nek dopis za “Proletarca”, so ji ga pa nazaj poslali; zavreči ga ni hotela, rekla je: V Vestniku jim takih primanjkuje, v Vestniku bi natisnili še lanske novice, če bi jih vedeli. Pa je šla ena izvrstna modrost v Vestnik. Od Bi-wabika do Buhla je neki umazanec letal kakor na 4. jul. in vpil: Brž novice za Vestnik, da ne bo prepozno, drugače nam pošljejo tisti umazani papir prazen. In spet je dobil Vestnik nekaj starih škarpet. Na Chisholmu za Vesnik itak ni nič. V Vestniku piše: tri listi so pravi, namreč “Svoboda”, “Proletarec” in čez vse je “Vestnik”, ker le on more izobraziti svet. Komaj par mesecev tiska tiste bedarije, pa se bo kdo kaj naučil iz njega! Vse je bilo nevedno, dokler ni prišel Vesnik v A-meriko. Vestnik dobivajo le tisti, ki ne vedo brati. Dosti naročnikov pravi, saj ga ne berem. Tema je bila, dokler ni hodil V. in res je bila, pa kaka tema! Dokler ni hodil Vestnik, nismo videli, kako ste vi bedasti. Osebno o svoji bedariji niste mogli pisati, zdaj vidimo, kaj ste. Vsak vas lahko pra-ša, kaj se je v Minnesoti prenaredilo, odkar pošilja Vestnik svojo bedasto robo. V. piše: Dolgo smo spali. Jaz pa rečem: še zdaj spite v vednosti in ko bi vi spali s svojimi bedarijami, to bi bilo za vas velike vrednosti. Ker se pa v sanjah vzdigujete, se vam pa svet smeje. Moje potovanje je na koncu. Zato bi svetoval V., da se naj K! v politiko ne mešal, ker prvo besedo naj ima “Svoboda” in “Proletarec”, učenjaka sveta. Za V. je najbolje, da pobira po Ranžu stare štrenje. Pozdravlja popotnik Duluth in Chisholm!
Naročnik.
leini in bomo v nedeljo pokazali to svojo hvaležnost z obilno udeležbo pri slavnostni veselici.
Živela “Domovina”!
Vaš poročevalec.
Aurora, Minn., 22. sept. — Društvo Marije sv. Rožnega Venca št. 131 K. S. K. J., je imelo žrebanje zlate ure, katero je dalo na srečke vsem društvom, spadajočim v K. S. K. J. In izžrebana je bila števila 650. Torej kateri član ali članica ima to številko, naj nam pošlje svoj naslov, da bomo potem poslali uro, katero smo dali na srečke. Ura je zlata, vredna $30. Dobili smo na srečke od vseh društev $49.50. Torej iz tega je jasen dokaz, koliko imamo pri naši slavni K. S. K.
J.	premožnih ali revnih društev, ker premožna ali bogata društva so kupila srečke, a revna so jih poslala nazaj z odgovorom, da se nahajajo ravno v takem položaju kakor mi, in da bi rada nam pomagala, ko bi mogla.
Pozdrav vsem članom in članicam
K.	S. K. J. Frank Keržič, tajnik,
Box 612, Aurora, Minn.
Ely, Minn., 23. sept. — Dne 29. sept, se tukaj poroči g. Joe Grahek iz Dobij ič z gospdč. Ano Peshel iz Jerneje vasi pri Črnomlju. Svatba se vrši v stanovanju nevestinega brata. Obilo sreče!
-— Onega rojaka v Jolietu, ki mi je pisal za prestopni list od dr. sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely, prosim, da mi objavi svoje ime in označi svoj naslov, da mu pošljem potrebne stvari na pravo mesto.
Jos. J. Peshel, Box 165, Ely, Minn.
Chisholm, Minn., 21. sept. -— Cenj. ured. A. S.l V vašem listu je zmiraj kaj zame, in tudi druge liste rad pogledam, da vidim, kateri ga najbolj mahne. Dosti sem jih premislil. “Vestniku” pa rečem, da mi na Chisholmu nismo tako na vetrn kakor ste v Duluthu, nas ne zebe, da bi mogli vaše nedokončljive dopise brati. Vi, g. u-rednik Vestnika, bodite tako dobri, da če Vam še kateri dopis pride, da bi ž njim lahko “našrajbali” devet strani, ga rajši razdelite na mesečno povest, da mi ne bo vroče, predno ga preberem. Tako bi želeli mi na Chisholmu.
___ J' G-
Chisholm, Minn., 22. sept. — Tu na Chisholmu imamo jutra jesenskih dni nekako bolj ostra, pa to nič ne de, saj človek se vseeno greje, čeravno je solnce nekoliko moči izgubilo, vseeno se ne damo. Seveda smo Minesočanje trdne korenine, čeprav rdeče .cvetje odpada in se posuši, da več ne skali. Gospod ur. A. S., nikar pa ne mislite, da mi snikole sadimo, pač ravno nasprotno, trebimo jih ven, kot juljko iz pšenice, pa vi ne veste, zakaj. Jaz tako pišem, nič slabega, pač dobro in to je: Dne 21. septembra je bilo precej mrzlo ter burnato, da sem moral zmeraj klobuk z roko držati, da ni šel z burjo vred razsajat. Vi si boste mislili: ko bi bil doma, ne bi ti bilo treba klobuka v roki držati. Seveda zmerom doma .tudi ni dobro bit', je treba tudi se zoperstaviti razsajajoči burji in iti kolektat za cerkev okoli naših zavednih slovenskih rojakov. No pač moram reči, da so jako dobri možje in fantje, ki radi darujejo, čeravno sem dobil dva umetna rdeča kozla. Ta dva sta me brez vzroka napadla. Fej vaji bodi! Na takšne izraze svoj jezik brzdajta, ker tudi nič ne dasta. Niti vprašal nisem vaji, pa vseeno sta nad mano rohnela kot krvoločen tiger.
New York, 23. sept. — Piknik družbe sv. Rafaela se je vršil zadnjo nedeljo. Toda velik dež nam je pokvaril, da ni bila udeležba, kakor bi bila, ako bi bilo vreme lepo. Vkljub slabemu vremenu je bilo pa vendar toliko udeležbe, da družba ne samo ne bo imela nič škode, temveč bo nekaj desetakov preostalo čistega dobička. Na pikniku smo opazili poleg odbornikov tudi še Mr. Fr. Sakserja, Mr. Adamiča i. dr. Slovenska godba je igrala izvrstno, za kar ji gre pohvala in priznanje.
Za nedeljo se pa pripravlja naselbina k velikemu slavju. Naše cerkveno pevsko društvo “Domovina” bo praznovalo svojo petletnico! Pet let, to ni dosti. Vendar za slovensko pevsko društvo v Ameriki je veliko. Le malo je pevskih društev, ki bi vztrajala pet let. Koliko smo jih imeli že v New Yorku! Pa, vsa so utihnila. Le “Domovina” je ostala in še stoji trdno in upamo, da bo obhajala tudi desetletnico. Da je pa “Domovina” mogla o-stati tako krepko pet let in kljubovati vsem viharjem, ki so ji skušali zatisniti usta k molčanju, bi jaz mislil, da je pomagalo to, da se je “Domovina” krepko oprijela cerkvenega petja. S tem je dobila krepko podlago, ker je postala potreba naše naselbine. Tako nekako ima vsako nedeljo priliko nastopiti javno in pokazati, kaj zna. V drugi vrsti pa gre zasluga vsem navdušenim slovenskim pevkam in pevcem, ki so združeni v tem društvu. Tu ni tistih znanih kričačev, ki navdušeno kriče: Narod! Narod! Toda le takrat, kadar ga je v glavi malo preveč. Temveč tu so rojaki, ki so pripravljeni za korist naroda tudi žrtvovati in delati in — trpeti. Domovina je imela težko nalogo teh pet let. Orati ledino slovenskega petja mej nami, vzbuditi mej nami smisla za pravi muzikalični čut. Poleg tega pa žrtvovati denar, plačati pevovodjo, plačati note, nositi pa poleg tega še vse stroške cerkvenega petja, to niso bile malenkosti. Pri petju so gospice in gospodje, ki celi dan, pozno v noč, težko delajo, potem zvečer voziti se celo uro po karah, v dežju in snegu in v vročini in potem do pozne noči, do pol jedenajstih ali še dalje se učiti svetne in cerkvene pesmij to ni lahko. In pevci naše “Domovine” so to vršili in vrše že pet let! To omenjam za -to, ker pevci v resnici zaslužijo priznanje! In pa to krasno slovensko petje v cerkvi sv. Nikolaja! Tako krasnega proizvajanja n. pr. Hladnikovega “Večerni zvon” še nisem čul, razun mojstra samega, kakor jo poje New Yorska “Domovina’ Pesem je krasen umotvor, toda, da naredi tisti efekt, katerega je skladatelj hotel pesmi vliti, treba velike tehnike. In to je pogodila “Domovina” Ako še omenim, da ima Nemca za organista, ki ne razume niti ene besede slovenske, potem rečem samo: “Domovina”, čestitamo!
Sicer imajo vse pevke in pevci veli ke zasluge za napredek “Domovine”, vendar naj omenim zlasti g. Burgerja, večletnega predsednika društva. On je v najkritičnejšem trenotku, ko se je šlo za obstanek “Domovine”, krepko prijel vodstvo družbe in jo srečno izpeljal iz viharja v mirno morje. Veliko zaslug ima tudi Rev. A. Murn, ki je vsikdar krepko stal “Domovini” na strani in pomagal, da je napredovala.
Vsem tem, kakor vsem pevkam in pevcem smo New Yorški rojaki hva-
Naši cenjeni čitatelji in čitateljice!
Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. Hst "AVE MARIA”
(naslov)
21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. -----------------o----
To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 ria leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabav nega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči Ust “AVE MARIA”. V tem listu ni strupa. Čim prej ga natočite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat. list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisi, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojkke v prepad brezverstva, in konečn* v pekel že na tem svetil. Naročajte dober list “Ave Marta".	f
Antonija Rifel
izkušena babica.
N. W. Phone 1042.
512 N. Broadway	Joliet, Bk
Michael Conway
106 Loughran Bldg.
Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance
Posojuje denar,zavaruje proti požaru SURETY BONDS
Chicago t«l. 500 (Five hundred.)
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOl Stavi in popravlja hiše. Woodruff Read.	Joliet, III
Anton Dowiak
N. W. Phone 382.
1100 N. BROADWAY, JOLIET, ILL
NAJBOLJŠE DOMAČE VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike. Pri meni dobite najboljši mošt.
Buchanan-Daley Co.
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS
SLOVENSKA GOSTILNA
Bray-eva Lekarna
Se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet

* Oscar J. Stephen
æ
æ
i
o.
K
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
*	NOTAR
a:------;——--------— s
!=fii Kupuje in prodaja zemljišča jjfi H v mestu in na deželi.	||
Zavaruje hiše in pohištva, pro- ^ ^ ti ognju, nevihti ali drugi po-škodbi.
Hj Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim, u:	Izdeluje vsakovrstna v notar-
§1 sko stroko spadajoča pisanja.
*	_____________________
ifl Govori nemško in angleško.
Les za Stavbe in Premog
Naj večja zaloga v mestu
PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
Prvi in edini slovenski pogrebniški po aï z
Ustanovile.. k 1*95.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstva svoj zavod, U j« eden največjik n mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je naj lepša v Joliet« in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podneva.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajt«. Chlcag* «eL 2575 In N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenc’
EIINA SLOVENSXA TVRDKA
Z&ctave, regalije, znake, kape, pečate in vse ■potrebščine z društva in jednote.
»■M PRVE VRSTE.
CEHE NIZEK.
F. KERZE CO. Ml<8. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Gary Bottling Works
925 Washington Street Telephone 2745	—^5
GARY, IND.
Priporoča svoje izvrstne izdelke neopojnih pijač, ki so:
Pop, Soda, Belo Pivo in druge.
Najčistejši izdelki. Najzdravejše krepčilo.
Frank Bruder
Prva in največja
Slov. Grrocerija in Mesnica
Cenj. slov. občinstvu v La Salle in okolici priporočam svojo zalogo najboljših grocerij ter vedno svežega mesa. Cene zmerne
514 Third St.
-BeoßhPn 3
P404s040404040404040s0t04040t040s0404040s040v0«0«0*ei
I Joliet Citizens Brewing Co-
i	North Collins St., Joliet, 111.
i
Fiite Ells: Brand” pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
»e*«f)4040404IM040404(H040«(nt)«0«fHO«t040IH040«04tO«Ofi
IZ STARE DOMOYINE.
KRANJSKO.
i
. *W
—	Kranjski deželni zbor je bil sklican v zasedanje za dan 24. septembra t. 1., a goriški in gradiščanski pa 1. oktobra.
—	Sneg je pobelil dne 10. septembra Karavanke in Julijske alpe nad 1200 m
visoko.
—• Na progi Metlika—Črnomelj že žvižga lokomotiva. Gosp. Lončarič bo izmed vseh podjetnikov prvi gotov s svojim delom, bržkone že do 1. nov.
—Delavci Parzerjeve tovarne v Ljubljani so sklenili tovarno v lastni upravi dalje voditi in dokončati naročena dela. Na ta način upajo priti do svojega neprejetega zaslužka, naročnikom bodo pa tudi vsaj deloma zmanjšali šifcodo.
—	Legar v Mostah prenehal. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani naznanja, da je legar v Mostah zatrt. Vse-kako imajo za to zaslugo zdravstvene oblasti in ker se je občinstvo pokorilo tozadevnim odredbam.
—	Abstinenca v Novem mestu. O-tvorila se je v Fihtenavovi hiši izkuha z antialkoholno pijačo. Ga. Pirnauer je cene nastavila zelo nizko.
—	Izvanreden dan med gasilci v Novem mestu. 7. sept. je načelnik novomeške požarne brambe g. Bergman v kratkem in zelo jedrnatem govoru pripel kolajne za petindvajsetletno službovanje gasilcem Ivanu Recelj, Jožefu jerele in Antonu Mirtiču, katere je tem dež. predsedstvo z odlokom z dne 25. avgusta 1913, št. 2417, priznalo. Slavnost se je končala ' s trikratnim "Slava”-klicem Nj. Veličanstvu. — Gasilcema Jereletu in Mirtiču pa je me stna občina tudi poklonila po 20kron ski zlat. — Popoludne se je vršila na Muellerjevetn vrtu veselica, pri kateri je svirala godba meščanske garde.
—	Kamniški vlak je dosegel na le tošnji praznik Mal. Šmarna svetovni rekord glede lokalnih vlakov. Ker je Mio ta pot izletnikov izredno veliko, se jih je lukamatija že v šiški ustrašil. In res, do Domžal je še šlo, potem pa je —• scagal. Vlak se je ustavil in nobena prošnja, ne grožnja ni nič pomagala. Stroj sa odpregli in ga vodili eemtertja. Drugega ni preostalo, da «d štiri vagone odpregli. Kmetje domačini so hiteli na pomoč s konji, izletniki so pa izstopili in šli v gostilne na zajutrek. Slišali so se najrazličnejši dovtipi. Eni so trdili, da ima ka men v kolesu, drugi, da je napet, da ima koliko, en abstinent je pa trdil, da so mu pozabili dati šnopsa v Šiški. Cel trop zdravnikov je bil okoli stroja. Vlak je imel zamude eno uro in je prišel potem srečno z največjo naglico v Kamnik.
—	Odlični tujci na Bledu. Z dne
11.	sept. poročajo: Minuli teden so dospeli na naš divni Bled ekscelenca minister javnih del dr. Trnka z rodbino i« je ložiral v Parkhotelu Imperial; dne S. t. m. je prišel iz Aleksandrije ekscelenca Hassan Mohsen Pascha, ki je stanoval v hotelu Louisenbad. Odličen turški dostojanstvenik se je mudil 4 dni na Bledu in je pri odhodu izrazil svoje popolno zadovoljstvo ter obljubil, da pride prihodnje leto zopet za dalj časa semkaj.
—	Poročil se je višjesodni svetnik dr. Travner v Ljubljani z gospodično Al ici Orač iz Rogatca.
—	Smrtna kosa. V Ljubljani je u-narla gdč. Ivana Goetz, stara 84 let. — istotam je umrla ga. Vera Tavzes, soproga c. kr. davčnega revidenta Franja Tavzesa. — V Banjaloki pri Kočevju je umrl “mežnar” Janez Čik. Rojen na Kopanju je opravljal v domači župniji službo cerkovnika, potem v St. Jur ju pri Grosupljem in od 1. 1868. dalje v Banjaloki, nekaj nad 42 let. Služil je pri osmih župnikih in bil odlikovan s svetinjo za 401etno zvesto službovanje. Bil je zvest služabnik do konca. — Istotam je umrl najstarejši mož v župniji, Nikolaj Osterman, Ra-deckijev veteran, v starosti 90 let in pol. Služil je v 11. lovskem bataljonu v Istriji, Milanu, Veroni, Padui in bil ranjen v bitki pri Sv. Luciji, za kar je dobival kot invalid malo letno penzijo, zdaj je pa šel po trajno v večnost. Bil je vedno še trden, bolehal je samo zadnjega pol leta. — V Cerkljah pri Kranju je umrl ondotni mežnar Anton Košnjek, star 58 let, ki je opravljal službo mežnarja pri farni cerkvi vestno in marljivo nad 35 let.
—	Poizkusen samoumor bivše učiteljice. Bivša učiteljica Marija Pogačnik, stara 28 let, stanujoča na Poljanski cesti štev. 54 v Ljubljani, je dne 4. septembra s samomorilnim namenom pila octovo kislino. Prepeljali so jo v. bolnico, kjer se je zdravnikom posrečilo rešiti ji življenje. Obupnega dejanja so baje vzrok neka anonimna pisma.
—	V steklarni ponesrečil. Janez Mi-glič, 22 let stari steklarski pomočnik, se je dne 26. avgusta t. 1. v steklarni v Toplicah opekel z vročim steklom in Se zbodel s steklen^ špico t desno nogo, kar je imelo za posledico, da je
vsled zadobljenih poškodb dne 2. sept. v ljubljanski deželni bolnišnici umrl.
—	Zopet smrtna nesreča v vevški papirnici. Dne 4. sept. popoldne je 49 let stari delavec Peter Šubert v vevški papirnici vzdigoval težke tovore. Pri tem se je tako pretegnil, da je moral v bolnišnico, kjer pa je vsled dobljenih notranjih poškodb takoj umrl.
—	Velika nesreča. Konj si je zlomil nogo 9. sept. v Klečah pri Ježici pri posestnici Mariji Presetnik. Mladega, nekaj črez tri leta starega močnega konja je gnal 131etni deček, ki si ga je izposodil, domov. Na vrtu mu je pa ušel in zdirjal v vsej opravi proti domu. Priletel je pred steber "toplar-ja” in se hotel na mestu ustaviti, da bi ne zadel z glavo v steber, pa se je vsled prevelike sile sesedel na tla in obležal z zlomljeno prednjo nogo. Počasi je še vstal in šel na dvorišče, dokler ni prišel konjederec in ga pobil s sekiro. — Konj je bil vreden 700 K. Otrokom ne mladih konj v roke!
—	Neprevidno streljanje s topičem. Na predvečer sv. Janeza obgl. so fantje iz Golega brda h godu posestnika Janeza Trampuša s topičem oddali nekaj strelov, za kar jim je Trampuš dal za žganje. Od pijače razvneti so okoli 10. ure ponoči prenesli topič k hiši Janeza Ločnikarja, s katerim je Jožef Žlebnik oddal en strel, pri tem se je pa posluževal gorečega papirja. V neposredni bližini ležal je pa na zemlji Jože Bezlaj. Ni izključeno, da je bil topič nagnjen, kajti pri oddanem strelu je bil Bezlaj zadet v levo koleno in tako nevarno poškodovan, da so ga morali oddati v deželno bolnišnico. Nevarnost je pa bila tudi za Ločnikar-jevo s slamo krito hišo, kajti strel je bil oddan iz daljave 6 metrov od te hiše in je le srečnemu slučaju se zahvaliti, da ni padla kaka iskra na slamnato streho ter bi bil požar lahko uničil tri gospodarska poslopja.
—	Kompanjon konjskega tatu. 7. sept. se je raznesla po Novem mestu govorica, da je orožništvo pritiralo Hinko Figra, tatu ukradenih treh konj pri Ivanu. Zvedeli pa smo, da to ni bil gospodar, temveč le njegov mešetar Molan iz Konjic. Ta je baje Figru pomagal take konje razpečavati. Omenjamo, da je Figer, zelo nevaren konjski tat, po begu, preganjan od orožni-štva, še isto noč šel skozi gozdovje v Družinsko vas. Zjutraj pa si je pustil pri Haselnu zelo dobro in obilno postreči in odšel dalje; Molan pa je v Žabnici razpečaval medtem ukradene konje pincgavske pasme. Figer je star grešnik. Že leto dni ga zasleduje o-krožno sodišče radi nekega konja, katerega je ukradel v Vel. Dolini. Ta mož se je znal dalj časa skrivati očesu postave. Zadnji čas je odsedel večmesečno ječo v Belovaru. Figer je 301etni človek, čednega lica.
—	Muzikaličen tat V Krškem je nekdo vlomil na pevski kor v župni cerkvi in odnesel raznovrstnih muzikali! v vrednosti nad 100 kron,
—	Nepoboljšljiv tat. Kakor se je dognalo, da je bil Karol Schindler, 22-letni strojni kurjač iz Vratislave v Pruski Šleziji, že opetovano zaradi tatvine kaznovan. Koncem meseca junija t. 1. je prišel iz Nemčije v Avstrijo z namenom, da si v Trstu poišče dela. Med potjo je pri raznih organizacijah in pri svojih tovariših dobival podpore. Dne 2. avgusta t. 1. je prišel iz Zidanega mosta na Savo. Tam je opazil, da je železniški čuvaj Janez Oblak s svojo rodbino zapustil čuvajnico. To priliko je obdolženec porabil, da je brez velikega truda odprl čuvajnico in izmaknil 386 K gotovine, žepno uro, dva tolarja, dve zavratni verižici itd. Schindler prizna tatvino. Sodišče ga je na poldrugo leto težke ječe obsodilo, po prestani kazni se bo pa iztiral iz Avstrije.
—	Alkohol in harmonika na božjem potu. Iz shoda v Logu v vipavski dolini sta se med drugimi božjepotniki vračala v Idrijo 8. sept. dva vozova z izletniki. Na prvem vozu je godel godec kot ob kaki svatbi. V Črnem vrhu na ovinku, kjer se cepi cesta v Godovič in v Idrijo, napravi voznik drugega voza — prejkone je menil voziti po cesti proti Idriji — v teku ovinek v ostrem kotu proti Godoviču. Pri tej neprevidni vožnji odleti starejši mož s hrbtom in glavo na tla. Kolo mu je šlo čez obe nogi. Na glavi je krvavel. Padec k sreči ni bil tako hud, ker je mož poizkusil vstati in se je potem s pomočjo sopotnika zopet spravil na voz. Vozova sta potem oddirjala proti Godoviču nad Idrijo. To vožnjo bode mož pomnil.
—	Potnik Melichen umrl vsled kapi. Preiskava o uboju potnika Hermana Melichen je pokazala, da ni bil smrt-nonevarno ranjen. Obdukcija je dokazala, da je imel samo na glavi malenkostno krvno podplutbo, da ni vsled te umrl, temveč le vsled možganske kapi — da mu je radi tega vrela kri iz ušes. France Rus mu je zadal le lahko poškodbo, zaradi katere se bode imel zagovarjati pri sodišču. Zaradi uboja pa se je kazensko postopanje ust*avilo in Rus je na prostem.
ŠTAJARSKO

—	Slovenska kmetijska šola. Gospodarska izobrazba je za kmečke sinove nujno potrebna, to uvideva vsak pošten rodoljub. Na Štajerskem imajo Slovenci edino kmetijsko šolo v Št. Jurju ob j. ž., katera nudi kmečkim sinovom v vsakoletnih desetmesečnih tečajih dovolj pouka za vse panoge gospodarstva, in sicer v slovenskem jeziku.
—	Okraj Gornjigrad bo gradil v Pustempolju čez Dreto nov most, kojega stroški so proračunani na nad
10,000	kron.
—	Požari. Dne 2. sept. je začelo goreti pri Veseliču v Stonjcih pri Ptuju. Pogoreli so trije posestniki, med njimi tudi Štefan Kostanjevec, kateri je tudi lansko leto pogorel. Zažgalo je ,baje neko dekle. — Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Kozoleta v Stolovniku pri Rajhen-burgu. Zgorelo je celo poslopje in ž njim vred seno ter ves živež, katerega so malo dni poprej spravili v shrambo. Zgorel je tudi en vol. — Dne 5. sept. je na Pohorju divjala huda nevihta. Strela je udarila v hleve posestnika Voš-nika, kateri so pogoreli. Zgorela je tudi vsa krma in veliko nezmlačenega snopja. Zavarovan je bil samo za 900 K, a škoda je desetkrat večja.
—	V konkurz je prišel nemškutarski veletržec z lesom Jakob Pernath v Meži ob Dravi. Kmetje v okolici in mnogi denarni zavodi so močno oškodovani,
—	Našli so ono “ljubeznjivo” mater, katera je v Celju odložila svoje novorojeno dete v cerkvi. Imenuje se Antonija Zagradiš in je hči nekega kočarja v šoštanjskem okraju. Izročili so jo okrajni sodniji v Šoštanju. Ko je namreč dne 3. sept. opoidne prišla perica Koprivnik v celjsko mestno župno cerkev, zaslišala je sem od glavnega oltarja tiho otroško jokanje. Ko je prišla pogledat, našla je novorojeno moško dete, ki je bilo ovito v neko raztrgano culo. Odkod je dete? Predpoldne istega dne je prišla neka 30 do 35 let stara, ubožno oblečena ženska v celjsko bolnišnico s prošnjo, naj vzamejo tam njeno novorojeno dete v oskrbo. Ko se ji je povedalo, da se vzame otroka le, ako tudi ona ostane v bolnišnici, se je odstranila. Ženska je potem nesla otroka v cerkev in ga tam pustila.
—Smrtna kosa. V Mariboru sta u-mrla zasebnica Frančiška Lokaj, roj. Soubek, stara 75 let, in Jos. Bock, nad-revident juž. žel. — V Gradcu je umrl Vinko Konečni, vpokojeni sprevodnik juž. žel. v starosti 88 let. — V Mariboru je umrl gostilničar Valentin Schafhalter. — V Račjem pri Mariboru je umrl slovenski veleposestnik Štefan Zernko, odličen napreden gospodar. Bil je posebno vzoren živinorejec.
—	Toča je 25. avg. hudo klestila po občinah Okoško, Vrhole in Grušovje v konjiškem okraju. Dne 5. sept. pa divjalo hudo neurje z grozno točo, bliskom in gromom v kozjanski okolici. Pridelki na polju in v vinogradih so do polovice uničeni. Tudi strela je na več krajih udarila.
■— Celovec, 11. sept Knjige “Družbe sv. Mohorja” so se začele te dni razpošiljati,
—	Ziljsko železnico bodo podaljšali od Šmohorja do Koč Mantena.
•— Nezgode pri vojaških vajah. Iz Celovca poročajo: Letošnje vojaške vaje so bile zelo naporne. Sedem dni je vojaštvo prenočevalo pod milim nebom. Sreča je bila le, da je bilo vreme ugodno. Kakor pri vsakih večjih vajah, se je tudi to pot pripetilo več nesreč. Dva vojaka bosanskega polka št. 2 pogrešajo od 23. avgusta in sodijo, da sta se v pečinah ponesrečila. Neki enoletni prostovoljec je bil ranjen na desnem očesu. Trčil je v njega neki vojak-kolesar in ga ranil s puško. Ranjenec je na graški kliniki. Nekega kmeta, ki je vozil vojaško prtljago, je med potjo neki vojaški konj udaril v trebuh in ga smrtno nevarno poškodoval. Neki računski podčastnik je pri korakanju padel in si ranil levo nogo. Ko je dospel v Celovec in se je, naslanjajoč se ob palico, hotel podati peš v vojaško bolnišnico, mu je iz lastnega naročil voz polkovnik baron pl. Stillfrid, ki je slučajno zapazil ranjenega vojaka. Manevri so se končali 30. avgusta z zadnjimi vajami v okolišu Naborjeta.
—	V Celovcu je umrl vpokojeni nad-inspektor c. kr. drž. železnic inženir Anton Lernet.
— Bogata je bila, pa ni vedela. Dne
3.	sept. zjutraj se je pojavila pri italijanski banki za Primorje na Reki kmetica Deskovič iz Moščenic, da bi realizirala ček za 100 dolarjev, ki ga jej je poslal njen mož iz Amerike. Spremljala jo je njena 141etna hčerka in ženski sta res dobili denar. Pri tem pa je Deskovičeva še malomarno pokazala staro ogrsko srečko, ki je ležala prej dolgo časa pozabljena v prahu. Rekla je, da so jo sosedi pregovorili, da bi vprašala, kaj je z njo. Uradnik je začel listati po seznamih in je kmalu po-
vedal, da je že pred petimi leti zadela —50,000 K. Žena izprva ni verjela, nato pa se je lahno nasmehnila in je šla pisat možu v Ameriko in sinu v Gradec, da naj se prideta domu odpočit.
— Trst, 2. septembra. Po zborovanju v Narodnem Domu je velika množica Slovencev z Živio-klici na Hohen-loha in klici “Doli z regnikoli!” korakala po Carduccijevi cesti, da gre v notranje mesto, a jo je policija zavrnila, ki je več oseb aretirala. Ko so Slovenci korakali mimo Puntigamove restavracije, je nek laški mladenič ime nom Cuchi vrgel nanje kozarec. Začela se je bitka, v kateri se je metalo kamenje. Neka miza na vrtu pivnice je bila razbita. Slovenci so nato korakali proti laškemu konzulatu, kjer so viharno vzklikali proti Italiji. Potem so šli po Carduccijevi ulici in na Vojašnični trg, kjer so se razšli. Pozneje so se zbrali Lahi, ki so napadali policijo, češ da je proti Slovencem premilo postopala. Laški vicekonzul
ko se je z letovišča vrnil, izvedel ia takoj svoji vladi v Rim poročal. (O joj!) Danes zvečer zboruje društvo “Patria”, ki se hoče izreči za regniko-le. Laški krščanski socialci poživljajo svoje pristaše, da ta shod razbijejo.
— Sleparski mesar. V Gorici so zaprli mesarja Antona Bačarja iz Postojnskega okraja. Bil je namreč o-sleparil svojega gospodarja Štefana Hoiba v Vipavi za 900 kron; pri nečednem poslu pa mu je pomagal neki Kodre, ki ga je že prej dosegla roka pravice v Mirnu.
BRVATSK«.
□
— Kolera na Hrvaškem se čedalje bolj razširja. Dne 7. in 8. sept. je je o demonstracijah šele danes zjutraj, bilo v Kuzmincih, Bačincih, Rivnici, Ugarju, Vukovaru in Zemumu 18 novih sumljivih slučajev, izmed teh 9 s smrtnim izidom. — Župana v Bošnja-
uvesti kak jugoslovanski jezik kot ot>-strat sklenil v vse mestne srednje šole nostjo zakrivil, da se je kolera tako razširila.
—	Pomanjkanje učiteljstva na Hrvaškem. Hrvaška vlada je razpisal* 130 učiteljskih mest, pa se nihče ni zanje oglasil, ker silno primanjkuje učiteljstva. Zagrebški češki list predlaga sedaj, naj se pokličejo češki učitelji iz Češke, kjer je sedaj do 6000 učiteljskih moči brez mesta; hrvaščine bi se lahko hitro naučili. Menda bo hrvaška vlada ta predlog upoštevala.
—	10.000 kron zagrebškemu reševalnemu društvu je poslal budimpeštanski tovarnar dr. Bayer pl. Krucsay iz veselja, da je baron Skerlecz atentat srečno prestal in z željo, da bi hrva-ško-ogrsko prijateljstvo napredovalo.
—	Hrvaško-srbski jezik v peštanskih šolah. Z ozirom na zadnje dogodke cih so odstavili, ker je s svojo nemarna Balkanu je budimpeštanski magi-vezen predmet.
Najhitreje in najceneje pošilja
DENARJE V STARO DOMOVINO
Denarne nakaznice izplačili e c. I poštna hranilnica aa Dnnain
FRANK SAKSER
82 Cortland St.	New York.
FOIDRTJŽJISriO-A.:
6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
Obiščite nas kateri dan tega tedna.
Smo pri
Naša prodajalna, ki je zdaj največja in naj-popolneja v deželi, je zdaj pripravljena za odjemalce. Potrosili smo kupe denarja in mnogo časa z preurejevanjem in povečanjem, da je postala naša prodajalna največja in najpopolneja v deželi. Ce rabite kaj
oblek, čevljev in moške oprave, pohištva, preprog, karpetov in peči
ali ne pridite vseeno, da si jo ogledate in se popeljete na edinem elevatru, v deželi ki nima gonjača.
The
Eagle
Naša in Vaša Prodajalna
408-10-12 N. Chicago St.	Math. Simonich, vodja.
Uprava “A. S.
MALI
Kdor kaj išče za vsakokratno priob-čenje po 25c.
Za zahvale, naznanila in drugo po l
BCO.U*»TOfr
ALCOHOL A 9 V«
sv E A! RICHTER 8 Ca, V\ NEW YORK /
JWRCMCDYxkcS
POR
RHEUMATISM
GOUT - NEURALGIA UUMBAOO - COLDS PAINS - BACKACHES SPRAINS A BRUISES
I ßT LAHKO VZA-/ METE PRISTNI \
' PAIN EXPELLER } TUDI ZA ZNOTRAJ Z DOBRIMI USPEHI.
PO ŠTIRI KAPLJICE V STEKLENICI VODE.
Salomonovi Rudniki
AFRIKANSKA POVEST.
Angleški spisal H. R. Haggard. $ Preložil 1. M.
(Dalje.)
To se je zdela dobra misel; mi smo jo »prejeli in se napotili po hribu navzdol. Po tej krasni cesti in s polnimi želodci se je potovalo vse drugače, lesko r je bila naša hoja navzgor preko snega, ko smo bili popolnoma sestradani in napol zmrznjeni. Ako bi se ne spominjali žalostne usode ubogega Venta in one strašne jame, kjer se je sedaj nahajal v družbi s starim Donom, bi bili gotovo zelo veseli, dasi smo čutili, koliko novih neznanih nevarnosti je še pred nami. Z vsako miljo, ki smo prišli dalje, je postajalo podnebje mehkejše in prijaznejše in dežela pred nami se je svetila v lepši krasoti. Kar se tiče ceste same, nisem nikdar videl tako mojsterskega dela. Nobena težkoča ni bila prevelika inženirju starega sveta, ki jo je bi! zasnoval. Na enem mestu smo dospeli do velike globeli, ki je bila tristo čevljev široka in najmanj sto čevljev globoka. Ta velika grapa je bila popolnoma zasuta z velikimi obseka-nimi kameni, in spodaj so se nahajali ¿oboki, da je mogla voda teči skozi, «ad njimi pa je držala cesta. Na drugem mestu je bila cesta izsekana v steno prepada, ki je bil nad petsto čevljev globok, na tretjem pa je bila izvrtana naravnost skozi greben v dolgosti trideset ali še več korakov.
Tukaj smo opazili, da so bile stene predora pokrite s čudovitimi rezbarijami raznih postav v oklepih, ki so se vozile v vozovih. Ena, ki je bila nenavadno lepa, je predstavljala celo bitko z oddelkom ujetih, ki so se peljali v daljavi v stran.
“Da,” je rekel Sergij, potem ko si je ogledal to staro umetniško delo, “zelo lepo je, ako jo imenujejo Salomonovo cesto, toda moje skromno mnenje je, da so bili tukaj Egipčani, predno je še Salomon prišel sem s svojim narodom Ako to ni egipčansko delo, je vse, kar morem reči, to, da mu je zelo podobno.”
Okoli poldneva smo dospeli tako daleč doli, da smo prišli do onih krajev, kjer so se pričenjali gozdovi. Najprvo smo prišli do raztresenega grmovja, ki je postajalo vedno bolj gosto, nato ge je cesta vila skozi obširen gozd srebrnih dreves, podobnih onim, ki se vidijo po bregovih gorovja pri Kap-slcem mestu. Nikdar prej jih nisem videl na svojih potovanjih razun v Kapskem mestu in zelo sem se čudil, da so se nahajala tudi tukaj.
“Oh!” je vzkliknil kapitan, ko je'z ,yidnim navdušenjem ogledoval ta dre-Vfcfca S svetlim listjem, “tukaj je vse polno lesa, ustavimo se in kuhajmo kosilo; OP.O surovo meso sem že davno prebavil.”	A
Nikdo hi oporekal temu nasvetu in iSdi tega smo zapustili cesto in se napotili proti potoku, ki je nedaleč od «je šumel, in kmalu je veselo plapolal ogenj. Odrezali smo nekoliko lepih kosov inkovega mesa, ki smo ga vzeli seboj, jih spekli, nasajene na ostre palice, kakor delajo Kafri, in slastno po-vžili. Nasičeni smo prižgali pipe in se popolnoma vdali vživanju in veselju, ¿i je bilo z ozirom na napore, katere jemo zadnje čase prestali, skoro nebeško.
Potok, čegar bregovi so bili gosto obraščeni z neko velikansko praprotjo, je veselo šumljal ob naši strani, mehki zrak je šumel skozi listje srebrnih dreves, golobje so grulili naokoli in svitlokrilate ptice so švigale kakor ¿»Vi biseri od veje do veje. Bilo je kakor v raju.
Čarobni prostor, kjer smo se nahajali, pretresujoči spomin na nevarnosti, ki smo jih pustili za seboj, in zavest, da smo dospeli do obljubljene dežele, vse to je tako vplivalo na nas, da smo bili kakor okameneli. Sergij iu Umbopa sta sedela in se pogovarjala v čudni mešanici angleščine in zulu-škega narečja s tihim in resnim glasom, jaz pa sem ležal z napol zaprtimi «črni na lepo dišeči postelji iz praproti ter ju opazoval. Kmalu nato sem pogrešil Tomiča, in ozrl sem se naokoli da pogledam, kaj da je z njim. Zagledal sem ga, kako je sedel na bregu pomoka, v katerem se je bil ravnokar o-kopal. Ničesar drugega ni imel na sebi kakor do kolen segajočo flanelasto srajco in ker so se zopet pojavile njegove naravne navade glede čistosti in snažnosti, je bil ravnokar ves zaverovan v svojo toaleto. Umil je bil svoj ovratnik iz kavčuka, popolnoma osnaži! svoje hlače, suknjič in telovnik ter je sedaj skrbno zlagal; žalostno je zmajeval z glavo, ko je gledal mnogobrojne luknje v obleki. Nato je vzel ¡svoje črevlje, jih drgnil s praprotjo ti r jih pogladil s koscem masti, ki jo jtf z veliko skrbjo pridobil od inkovega mesa. Ko si jih je potem skrbno «gledal skozi svoj monokelj, jih je «bul in začel drugo opravilo. Iz maj-btie vrečice, ki jo je nosil seboj, je izvlekel žepni glavnik in ogledalce, v katerem se je pregledoval. Očividno ni bi! zadovoljen, kajti začel je z veliko skrbnostjo urejevati svoje lase. Otipal je svoje čeljusti, na katerih se je sedaj nahajala desetdnevna brada. “Vendar,” sem si mislil, “se ne bode začel briti.” Toda bilo je tako. Vzel fi košček masti, s katero je bil namazal svoje črevlje, in ga v potoku skrb-«0 umil. Nato je zopet segel v vrečo in prinesel iz nje majhno žepno britev
.Spredaj pred njimi je stal mladenič, ki je še vedno držal dvignjeno roko in svoje telo nagnjeno naprej,,,
Sergij, Tomič in Umbopa so med tem zagrabili za svoje puške in jih grozeče vzdignili. Domačini so se še vedno bližali. Opazil sem, da nikakor niso vedeli, kaj so puške, sicer bi jih ne bili tako prezirali.
“Povesite svoje puške!” sem zaklical ostalim, ko sem uvidel, da je samo v prijaznem vedenju rešitev. Ubogali so me, in jaz sem stopil naprej in nagovoril starega moža, ki je bil ustavil mladeniča.
“Pozdravljeni!” sem rekel v zulu-škem jeziku, ne vedoč, katerega jezika naj bi se posluževal. V rtioje presenečenje so me razumeli.
“Pozdravljeni!” je odgovoril možak, vendar ne v istem jeziku, pač pa v narečju, ki mu je bilo zelo podobno, tako da niti jaz niti Umbopa nisva imela nobenih težav razumeti ga. In kakor smo pozneje izvedeli, je bil jezik, ki ga je govorilo to ljudstvo, v resnici neka stara oblika zuluškega jezika.
“Odkod prihajate?” je nadaljeval. ‘‘Kdo ste vi? In zakaj so obrazi treh beli in obraz četrtega kakor obraz sinov naših mater?” in pokazal je na Umbopo; pogledal sem in opazil, da je imel prav. Umbopa je bil kakor o-braži mož pred menoj in ravno taka je bila njegova visoka postava. Vendar nisem imel časa, da bi se dalje pečal s to podobnostjo.
“Mi smo tujci in prihajamo v miru,” sem odgovoril, govoreč počasi, tako da me je mogel razumeti, “in ta je naš služabnik.”
“Vi lažete,” je odgovoril, "nobeni tujci ne morejo prekoračiti gora, kjer vse stvari poginejo. Toda v katerikoli namen se lažete, ako ste tujci, morate umreti, kajti nobeni tujci ne smejo živeti v deželi Kukuancev. Tako veleva kraljeva postava. Pripravite se na smrt, tujci!”
Bil sem osupnjen spričo teh besedi, še bolj pa radi tega, ker sem videl, da so roke nekaterih mož segle skrivaj ob stran, kjer je pri vsakem visel velik in težak nož.
“Kaj pravi ta berač?” je vprašal Tomič.
“Pravi, da nas hočejo pomoriti,” odgovorim razburjen.
“O moj Bog!” je zaječal Tomič in prijel kakor vedno, kadar je bil osupnjen in iznenađen, svoje umetno zobovje, potisnil gorenji del doli in ga zopet izpustil, da je skočil nazaj na svoje mesto. To je bilo kakor nalašč, kajti v tem trenotku je častita četa Kukuancev kakor iz enega grla strahu zavpila in se nekoliko korakov umaknila nazaj.
z varstveno pripravo, da se ne vreže, kakor jo kupujejo ljudje, ki se boje, da se ne bi vrezali ali pa, ki se podajo na morje. Nato je z mastjo močno namazal obraz in brado ter pričel. Vendar je bilo opravilo očividno zelo mučno, kajti zelo je stokal, jaz pa sem se sam pri sebi kar zvijal smeha, ko sem ga videl, kako se je bojeval s to štorasto brado. Bilo je vendar tako nekaj posebnega in čudnega v tem, da se je človek trudil obriti se s pomočjo kosca masti v takem kraju in v takih okolnostih. Navsezadnje se mu je posrečilo vsaj za silo odstraniti brado na desni strani svojega obraza, ko sem jaz, ki sem ga opazoval, naenkrat zagledal, da se je ravno nad njegovo glavo nekaj zabliskalo.
Kapitan je z razkačenim vzklikom skočil pokonci, ako bi britev ne imela varnostne priprave, bi si bil gotovo prerezal vrat, in ravno tako tudi jaz brez vsake nadaljne besede. Videl sem pa to-le: Ne več kakor dvajset korakov od mesta, kjer sem se jaz nahajal in deset korakov od kapitana je stala gruča mož. Bili so vitke postave in bakrenaste barve, nekateri izmed njih so nosili velike šope črnih peres in kratke plašče iz leopardovih kož; to je bilo vse, kar sem videl v trenutku. Spredaj pred njimi je stal mladenič kakih sedemnajst let star, ki je še vedno držal dvignjeno roko in svoje telo nagnjeno naprej. Blisk, ki sem ga videl, je gotovo izhajal od orožja, ki ga je bil vrgel.
Ko sem zrl tja, je nek star po vojaško napravljen možak stopil iz gruče, prijel mladeniča za roko in mu nekaj rekel. Nato so šli proti nam.
Louis Wise1
"MEET ME FACE TO FACE**
gostilničar
ZOO Jackson St,	Joliet, II
Prijateljem in znancem naznanjam da sem kupil Mauserjev salun, kjer n* lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in drugi pijače.
POZOR, ROJAKI 1
Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba preč vsega plačati, da se le nekaj da preč in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se naravnost do mene.
Gregor Seliškar, Greenwood, Wis,
“Kaj pa je?” sem vprašal “Njegovi zobje,” je zašepetal gospod Sergij vznemirjeno. “Premaknil jih je. Vzemite jih venkajt”
Storil je tako in jih hitro vtaknil v rokav svoje srajce.
V naslednjem hipu je radovednost premagala strah in možje so se zopet približali. Očividno so sedaj pozabili na prijazne namere, ki so jih imeli z nami.
(Dalje prih.)
Naročniku iz Zapada,
ki je poslani naročnini “navrgel še kvoder”, iskrena hvala!
naznanila in drugo po 2 centa od vsake besede.
NAPRODAJ DVE LOTI IN HIŠA s 4 sobami in pohištvo, hlev, konja in voz. Nick Žugel, 1601 N. Hickory St, Joliet, 11!.	4-73
NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x120 ft vogal Ruby in Canal Sts, Joliet, 111, prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta čez most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine. Prostora je za dva poslopja. Na vogalu za saloon, a poleg pa za prodajalno za obleko in obuvala, ker na tisoče ljudi gre tod vsak dan na delo in iz dela. Kare že ronajo izpred lot v Auroro. Nekaj korakov od tovarn. Več pove: Jos. Stukel, lastnik, 209 Indiana St, Joliet, 111. GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St, Joliet, 111.
IŠČE SE MAT. PRESEŠTNIK. BI la sva skup v Sheboygan, pa mu dolgujem nekaj denarja in bi rad plačal. Naj mi piše, ali pa kdo pošlje njegov naslov: Ant. Goričer, 942 Haugh St, Indianapolis, Ind. 1-2 NAPRODAJ FARMA 160 AKROV, 100 čisto, hiša 11 sob in ena lota v Duluthu pri novi jeklarni. Več pove: Jos. Stariha, lastnik, R. 1, Holton, Mich.	2t
KJE JE JACOB GREGOR, DOMA iz Kozarje. Prosim, da mi naznani svoj naslov, ker mu imam nekaj važnega poročati. Fr. Resnik, Mich. Reese Hospital, 29 St. & Groveland Ave, Chicago, 111.
Chi. Phone: Office 658, Res. 3704 Office hours:
9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m.
Dr. S.Gasparovich
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank BIdg. 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS.
POZOR, ROJAKINJE I
Ali veste kje je dobiti najboljše m» to po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka jene klobase in najokusnejše mesu Vse po najnižji ceni Pridite torej ii poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežb« p naše gesla
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets CMe. Phone 2761 N. W. Phone 111?
NAZNANILO!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril svojo
MESNICO
“LITTLE” CASH MARKET
NA 918 N. CHICAGO ST., JOLIET.
kjer bom imel največjo zalogo rse Trste mesa; tudi doma* ¿ih kranjskih klobas. Posebno nizke cene.
Se priporočam,
JOHN BOV1TZ, lastnik.
NaznaniloliJohn Vidmar
Najnižje cena pri edini slavenski tergovini se dobi vsake verste moških oblek in verhne Sukne že narejene in imam vsake verste spodne oprave, no-govice, srajce, kravatne (Sweaters) in hlače od en dolar in višej in obleke za delo, rokovice in druge vse potrebščine. Priporočeni se za izdelovanje oblek in verhnih suken, imam 3 krojače v delavnic. Ves delo in blago jam-čina in izdelujem po najnovejšem kroju. Peglam in barvam čistim moške in ženske obleke. Imam odprtu od pol sedme zjutraj do devete zvečer in se priporočeni za obilen obisk moje ter-govine Slavencem in Horvatom in vam ostanem hvaležen svaj krvojina
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem in prodajam zemljišča, hiše in lote; žaram-jem poslopja in pohištra prsti ognju.
FE. ŽAGAE
IRG0YEC OBLIK in KROJAČ 209 Rnby St.
JOLIET,ILLINOIS
Fred Sehring Brewing Co.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Telephones 26. JOLIET. ILLINOIS
Amer. Slovenec, $2.00 na leto.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oka telefon 405.	S. Btoff St., Jeliet, IU.
m