Krava
i.
V nekaj vasi na Hrvatskem sta Svela mož in žeaa. Možu je bilo imč Pavel, a žeui Katarina. Da-si zelč ubožna, vendar sta se štela raed sreGnejSe nego maraikdo, ki inia vsega, Jesar koli mu poželi orc^. To se zna, da nista iniela pozeineijskega bogastra, a toliko Ijogatejša sta bila na 6aih zakiadili, ki osrefujejo 6loTe3ko dnšo, to je, na lepih Cednostih in ljubezni do Boga. Skrb za neiunrjočo duiio jima je bila nad vse. Ko je uetega dne toča poljila polje, ter je skrbna žena Katarina bridko zaradi tegajokala, tolaži jo iuo?,, ves udan v voljo božjo, rekoo: nCimu se jokaš, Katarina? Glej to je Ie nearei!a, to še ui smrtui greh."
us                                        ~
Dobri Bog v nebesil je gtedal s posebnim Tneljem iui ta dva zakonska človeki, blagoslovil ju j« in jiaia dal sina, ksteremu gta dala imž Florijan, OSe iu mati 9ta imela sina za velik dar boJji, ter stn ga podučerala v mm, kar je Bogn dopadljim Pridno sla ga poSiJjala ? cerkev iii šolo, ter sta si tudj aaina ne le z besedo, temuč tudi z lepimi izgledi ronoge prUadejala, da bi 9«me, katero so skrbni uCitelji mlademu de<5ku v srce sadili, vspeSio pogn&Io in dober sad obrodilo. Ta njiju skrb ni bila zaman; seme je pognalo in prineslo stoteri sad učiteljem in staršem na veliko veselje. Florijančsk je biJ pebožen ia priden deček, io starli so se rsak daa Boga žahvaljevali, da jim je dal tako vrlega sina, od katerega upata dvrste podpore na starost.
Ali glej težkih nadlog, ki so aadele to kršcansko obitelj. Pride rojska, stniaa rojska z oaSim veiaim sorražnikom — Turkom. MBogo krspkih mladeničeT je moralo k vojakom. Tudi Florijan je moral biti vojak. M»ti se De da utolažiti, ker si je misliLi, da so zdaj rsi njaiij spi, katore je 8tarila t sina, splavali po vodi. Da-si je tudi očeta la st?ar zel« hudo zadela, sknžal je vendar ženo potolažiti, a sinn je dal za odhod lepe nauke. Rekel mu je: rLjubi sin! ti vidiž, da se nam je treba ločiti. Strar je taka, da se ne da in ne more izpreuieiiiti- Zatorej gledaj, da se zopet vidii&o srečni in yeseli. Imej Bega reino pred oimi. Posnemaj srojega imenjaka sv. Florijana, ki je bil tudi vojak, in je rajSe slnžil Bogn nego li grehu. PosluSaj in ubogaj svoje predpostaTljeno, a tovarišem bodi prijazeu in prizanealjiv. Ouvaj se pi-janS«ranja in drugih nerodnosti, ki vojaškemu stana ne delajo nobene častL Ako bi te hotel kdo zapeljati v greh, spomni se srojih ubogih staršev, ki so te Tedno !e k dobremu impcljerali." Te oSetore besede so sina zeld gauile in obljubil je, da se hoče po njih ravnati.
Že za nekoliko tednov so dobili atarSi piamo od avojega aina. Pisal jim je, da se mu dobro godi. Zah»aljeyaJ se jirn je za brezštevilne dobrot« in jih prosil, da naj molijo zanj, ker vsak dan prieakuje, da ga pokUče vojaška tromba v krvari boj. Odslej ubogi sfcarši niso dobiii uobenega pisma ve<s od SFOJega ljnbega sina. Bali so ae, da je gotovo padel in smrt storil v krvaveiu boji s sovražnikom. Cez dolgo dolgo Sasa piide k njini ubožea vojak ob lesenej nogi in jih prosi za railoščino. Ta jim pripoveduja, da je njib sin Florijan, katerega je dobro poznal, častuo padel v krvavem boji za cesarja in domoviuo. Se da se popisati žalost in bridkost, katero sta občutila oi!e in mati, ko sta sliSnla to prežalostno novico. Pavel, ki je imel moCnejio vero, ojunači se ter reče s pobožnim Jobom: nGospod ga je nama dal, gospod ga je zopet »zeL Hvaljeno bodo njegovo ime!" Tolažil jc jokajočo se ženo injejrekel: nGlej, ljuba moja! za naju je volika bridkost, da sra izgubila sina, od katerega sva se toliko nadefala na starost; ali poinisli, da je dobri Bog z nama le dobro mislil. Najin sia je idaj pri Bogu 7 nebesili in uiiva 6no plaSilo, kakor njegov imenjak sv. Flotijan. A kako bi nama bilo pri srei, a,ko bi se bil povrnil živ, pa izpriden in leu človek, kakor se le prerado zgodi pri vojakib-? Zatorej udajva se v voljo božjo in ne žalujva, ker gotovo ga zopet vidiva T nebesih, kjer se aikoli več ne ločiva od njega." Te besede so potolažile ž»-lostno mater. Ali glej! komaj se zaoeli raaa, ki jo jc naredilo žalostno spo-rofilo o sinovej smrti, ie ju zadcae drugi Se hujši udaree. SoTražnik prihruja ttidi v vas, kjei sta živela Pavel ui Katarina, ter vzame ubožnioi prebivalcem
vse, tar se je raeti dalo. Tudi Pavlovo hiSo so vsega oropili. A komaj zapusti nena3itni sovražnik vas, glej zopet dnige nesreče! — Okoln pAlunoči oasUne straSen ogenj, ki je v malo urah vse, kar je še sovražniku ostalo, izpreincnil v prah in pepel. Pnvel in Katarina prodata zemljiSče in grest* v neko drugo vas. kjer si knpita tnajheno kdčo. Ali tudi lukaj ae jirna je tako slabo godilo, da sta bila primorana prodati kravo, to jedino živinč«, Jri sta je imela pri liiSi. V teh svojib vdikih nadlogah sta večkrat mislila na Ijubega sina Florijana. nOli," rekla je malo ne vsak dan Katarina svojemu iuožii, nda bi naju že skoraj hotel ljubi Bog vzeti in združiti 2 najinim pre-Ijubiin siaom — Florijaaoza."
n.
Florijan. katerega so starši žo kot mrtvega objokovali. f.ivel je Se. Zaradi sroje hrabrosti in lepega Tedenja napredoval je pri vojakih, in kmalu postane Castnik (oticir). V nekej krvatej bitki je bil res hudo ranjen, a prenesli so ga v brtlnico, kjer je kmaju ozdravel. Ko je bil mk sklenjen, polasti se ga žetja, da gre ilomdv iu oliiSSe staršc, katerim že toliko fasa ni nič pisal. Ali na svojo veliko ž&loat najde le če zadnje ostanke svoje rodne hiSe. Nihfe mu ni znal povedati, kam so odfili njegovi starSi, in že se je baJ, da so brž ko ne v ognji morali žalosteu konec storiti. SkJene v bljžnjej vasi si pre-nočišža poislcati. Ko se zvečer, v žalostne raisli zatopljen, pvibližuje vasi, ugleda kmetskega dečka, ki je s Sibo ? roci gnal kra?o pred soboj. Nu to je bfla čudna krava in deSek je irael dosti oprariti ž njc. Veduo je sUila nazaj k sa-motnej koči, naj je deček Se tako udrihal po ujej.
nZakaj sili ta krava vedao nazaj k 6uej kS8i ?" vprafia Florijan kmet-skega dečka.
nOh," odgovori dcček, nbila je to krara necega eiromaka, ki jo je pred-včerajSnem pvoilal. Od tega časa ubogo žirinče nefe niti jesti: a kadar koll je ženeni tukaj memo, vsekj )ii rd,do nazaj v svoj poprejSni dom."
Oastnika je to zeW zanirualo ia rad bi kaj več poizvedel 0 tej stržri. Zatorej se tak6j poda t samotno kočo do siromaka, čegar je krava bila. Na kdo popiSe njegovo zavzetje in reselje, ko najde v revnej koči svoje preijube atarSe ? Hotel jih je takiij z odprtiraa rokama objeti iu pritisniti na sroje prsi, a bal se je, da bi jim neuadnn riulust utegnila škodovati. zatorcj sklen« jib poprcj malo pripraviti k tacemu nenadnemu vosolju. Eeče jim, ila njih sin Florijan ui mrtev, nego živi v sreži in zadovoljnosti. Ko jih tako uekoliko pripravi, vzklikne veselo: nEvo vam vašega sina Florijana! Bog me je obranil 8vrstega in zdra?ega.'; Oce in mati uista zoala, ali bi verjela svojiiii o<Sem ali ne. Mislila sta, da so to le sanje, ter da ni nikakor mogoče, da bi bil Hjijn ain v tako lepej vojaskej obleki in z zlato svetinjo ua prsih. Nič dru-zega uista mogla, sarno uudila sta se in jokala.
FlorijaD vzame 3voje starže k sebi ttr jim z vsakim duevom kažft, kako močna je v ujem otroSka ljubezen. Ko so 0 prijetnih jes^nskih večerih sedeli na klopi zuuaj pred hifio, večb-at so se pogovarjali 0 čudnpm dogodku prodano krave. A oče PaTel, kateremu so 4e lasjž zaiieli siviSti, obrnili so razgOTor Tseloj na 13oga. Kekli ao: nZdelo se je meni in tvojej materi, da je naju Bog že popoluein zapostU ter da ui v«3 uobene poiuoti u uaju. Najiim vora
10»
148
in zanpanje ni Boga je začelo pešsti in 5e sva aVoraj mislila, da dobrega Boga ni y nebesib. Ali glej! Bog se posluži uboge živine, da nama pošlje sina, po katerem st& toliko <5as& talovala. Tako jc tudi ukaz&l kTOkarjn, da je nosil živež proroku Eliju, in košuti, da je pripeljala moža zvestej (Tecofed. Zatorej čast io hvala na vse vake dobremu Bogu, ki tako očetovsko skrbi za svoje otroke."                                                                          I. T.