Stev. 3 tf Trstu, v sredio, 8. famsarja 1919 Letnik XUV Izhaja vs»k dati zjutraj, ttidl oh nedeljah In praznllclh. — Urednlitvo: ulica sv. Frdttfiika A«W»«» 20, I. nnilstr. - Dopisi na| se pošiljajo urerfniitvu. — Nc'rankirana pisma le ne pro-jcm?jo," rokopisi ne n; vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodina. — I.astnik konsorr j lista „E<5inQSti". - Tisk tiskarne Edinost. — Telefon uredniitva in norave šL>v. 11-57. — Naroinlna znaSi t 2a celo leto CQ K, pol leta 3') K, tri mesece 15 K - za nedeljsko izdajo za celo lelo 12 K, po! Ida 0 K. Posamezna Številka za Trst In okolico 20 vin., zunaj 20 vin. Oghsl trgovcev In obrtnikov mm po /0 vin.; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi dr urnih zavodov mm po 60 v.; oglasi v tekstu Hta do 5 vrst 30 K, vsaka nadaljna vrsta 3 K. Mali oglasi po 8 vin. beseda, naimanl pa 80 vin. Oglase sprejema In-seratni oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se potlljajo Izključno upravi „Edinosti". Uprava In inseratnl oddelek ic nahajala v ulici sv. Frančlika As. 20. — Poštnohran. račun 811.«2 A1asarykov novoletni govor. PRAGA, 1. Jan. Cehoslovaški tisk. urad poroča: K predsedniku Ceho-slovaškc repu bi ike^ dr. ^^^^ ° mu častita k novemu letu. Vodja odposlanstva Tomašek je imel na predsednika nagovoh nakar se ie dr, Masarvk zahvalil. Predsednik ]e nato nadaljeval: Prijateljsko razmerje ustavodajnih zastopov mi ho poroštvo za uspešno sodelovanje. Veselim se. da soglašamo v Klavnih potezah d zunanji politiki. Prcdbacivajo nam imperializem, ker ne dopuščamo odcepitve takozvanega nemškega ozemlja. Vztrajali smo pri svoji zahtevi po državnem pravu v času, ko so nas zatirali Habsburžani, Nemci in Madžari. To ni nov, temveč star program, h kateremu so se pred 'kratkim priznali Nemci sami. Toda nočemo osvajati, kar ni našega. Zavezniki so priznali čeho-slovaško državo, seveda v njenih historičnih mejah. Glede mej čeških dežela ne more biti spora, ker so te dežele vedno tvorile •in še tvorijo historično individualnost. Spor hi bil le tnogoč o jugovzhodnih mejah na Slovaškem. Zaradi tega so zavezniki določili le meje. Gospod Lodgman nravi, da še z razpadom monarhije odstranjen pangermanizem. Tega ne morem verovati. Ne vidimo še dokazov in nimamo nikakega poroštva, da je pangermanska nevarnost od-stran'ena za nas, naše slovanske ter romanske zaveznike. Gled'C šleškega vprašanja ponavljam: /elim, da se vrše pogajanja o določitvi etnografičnih mej med državami, in uverjen sem, da se bodemo sporazumel*. Jaz sam sem se že razgovarial z odgovornimi voditelji na Poljskem in sporazumeli smo se v glavnih etno grafični h in gesoodarskih točkah. Sedaj pa preti nam in PoPakom velik nered, lri je nastal iz njihovega zasedanja. Priporočiti je bilo, da odpokličejo svoje čete, in mi sami bi zadevo že spravili v red. Kadar se bo poljska drŽava konstituirala, se bomo mogli sporazumeti in nam ne bo treba nadlegovati konference. Uverjen sem, da se bo spor rešil za. oba dela enako povoljno* Nii. sa uikj; .imperializem, ako se uatn pridružijo ggrski AU, vendar Bc-cemc s silo osvajati feTi krajev. Prebivalstvo samo to zanika, ker se boji Madžarov. Javno in lojalno sem utemeljeval svojo politiko. Nisem prijatelj tajnih pogajanj đn političnih presenečenj. Javnost je temeljni pogoj demokracije in !e tudi meni v vseli vprašanjih vodilno načelo. Priznavam samoodločbo narodov. Ali ob danih razmerah imamo tudi pogolne meje, pogojne vsled tega, ker so narodi mešani*, kar izključuje strogo ločitev. i:čno sc nemške njajiMie ne morejo združiti, kakor se t um ne morc-lo Češke. Nc preostala nič drugega, kot da riniti z narodnega stališča je razlika iju.-ita. N« niša krivda, ia raztezajo Nemci s vole osva-Ibbe ta^oroj- preli v?,hodu in v na$e dežele in da je z&fe-fti rctrr Vi 4>ra:njr nad) dem Osten«, KI je po-■ stil pregovor. Žetim, di Nemci stvarno premotrljo položaji in du v testno m in! t resu opustijo politične predsodke Iz predvojnega časa, ki so povzročili sedanj!1 ponižni Kar zahtevajo Celil in Slovaki, je upravičeno, ker ;c to njihove pravo.'Končna ureditev meja je potrebna is določitev volihi.gra reda In za ustavo snloh. Sam čutil u je moje > elovanje le provizorno. Gospodarske in socijalne reforme so zeli mdne. Avstrijci in Madžari so prav po razbo'nfSko opiemll češke dc?ele. Vsled tega ima naša Tenublika težke naloge. Prepričan sem, da neš narod razumeva poln ž a i. Narodni skupščini' pn /.elim obl- uspehov v ljenem delovar-u. Živeta republika! Dumi na smrt obscen. HUNAJ, 5. lan. Zi nni dtmaJvV-i okrajni pmtetohfV dr. Bltsscl re i»dal pod lem nas i ovom brošuro, v Latcri JrrpJIa uničujočo kn.iko o svtiečasni avstr isko-nen^ld pol. t'ki, iti je zakrivila, da io Dunaj sedaj posvečen smrti in poginu. »Po bitki pri Kraljičinem Gradcu«, pravi Blasel, »bi se dalo avstro-ogrsko monarhijo šee rešiti, ako bi se pričelo s .politiko, pravično vsem v drža vil prebivajočim narodom.' Toda vladni krogi so se vrnil k stari jožefiuski ^vkji, hoteč ustvariti1 lz Avstrije ter iz ogrskih, poljskih in hrvatskih dežela drugo nemško državo. Neiizmerno so-! vrastvo vseh dT ugoje žičnih narodov je bil uspeli te nesrečne mteli. Narodi' niso poznali Nemcev, poznali so samo nemške uradnike, ki iih je odposlala dunajska avto-kraclja, nemškega davkarta, nem-škega oficirja, nemškega sodnika, nemškega vclepo^stn'k?, in v^i !i so hoteli trne aurodc raznarodifci in jih spreobrniti v Nemce. Rezultate te '-menjene politike smo doživeli danes. Iz Avstrije ie seda! postal pritlikavec, državica, ki meriuiUMUoft9 j4l štele nekoliko na$ 6 ijiiliiGUiV. Uudl — torej prltliK-avSc s leolosalno vodetTtTgTavo, zakaj glavno mesto te prikli« kave države šteje samo eno tretjino vsega prebivalstva. Vse podpore, tri }lh re Dunaj dobiva! v času, ko le bil še glovno prestolno mesto, so izostale. Centralni uradi so se popolnoma skrči H. Najboljši dokaz za to ie, da imamo vkljub izgonu vseh tuletezlčniih uradnikov še vedno okroK 80.UW mož preveč in da bomo morali w!-rediti, da se iz sTuzbe odpuste vsi ur*uiuikl. ki služijo map! kakor 10 let ali več kakor 30 tet...« Na drugem mesni pravi dr. Blasel: »Narodna skupščina sklepa in sklepa in vsi ti sklepi značijo bolno napoved ententi In Cehom. Omenjam v prvi vrsti sklfig glede pridružitve Jc Nemčiji. liV.iiUfift.mora ententu siuatraH K;ot provokacijo, ista ententa, na katero' se Ifrrrestario "bbraČn'tPo s ooiužno prošnjo za Javila. Nadalje sklep, d,' sn v sredi o/emlin ležeči jezdko\X otoNi lgl;,va. Brno in Okmuc priklonio nemško avstrijski državi edino v to sv t ho, da obdr/.i g. dr. Gross svol mandat. Obadva ta sklepa sta tem l>olj smešna !n dejstvuje^a t«m boli kot provokacHa, |;<> je vendar nam mano, da nimnmo niti najmanjše moči, da bi imšili te sklepe. In da fe bla-mai'i prud Evropo še večja, dobimo iz Nemčije mi usta j'Be^CfTsLJ/.blatta« tale odjtovor; »AJp^kc dežele s pre-tc >o klerikalnim urc^ivubt.VV'n Hi jUtiSto avstri). miši1. jin bi bile za nas samo SrČrtiS; TTmiJfl i« bil predolgo prestWT5"ffl^CflrtfirM *c mejre! užlveti v vlogo pokra'in-skega r dado d itd,, n Jkr rodnih straž. Ali si more kdo misliti, da Cehi niso o tem najtoču-eje informirani? Ali gosooda sedaj razume, zakaj nam Cehi nočejo dobavljati premoga za naše »železnice«? Blasel zaključuie svoja izvajanja z vzklikom: »Ako se bo sklep o priklopitvi Avstrije k Nemčiji v resnici i'z-vrsil, je"17iinaj atmr:etr k smrti. V tem SttiČaff r>e hodo Durn!1frtn+-iT!ontf '' pftfsknti novo bolj pamet- no vladano domovino, da ne bodo s svojimi otroci poginili v mestu, posvečenem smrti in poginu«. PaSić dospel v Pariz. PARIZ, 6. lan. Srbsko odposlanstvo za mirovno konferenco. na čelu mu Nikola Pašić, je dospelo v Pariz. Sprejeli so ga srbski poslanik Vesnič in zastopniki francoske vlade. Tržaški župan pri Italijanskemu kralju. RIM, 7. jan. »Tribuna« poroča: Včeraj ob 1.30 popoldne je kralj, na Kvlrinalu sprejel tržaškega žuoana dr. Valerija v dolgem, prisrčnem pogovoru, ki jc trajal 40 minut. Kralj se je zanimal za vse najpodrobnejše stvari upravnega in gospodarskega življenja v Trstu z res čudovito poučenostjo. Wllsonov odhod Iz Itallie, TORIN, 6. Jan. Ob 11 ponoči se je odpeljal predsednik \Vllson s soprogo in hčerko ter spremstvom Iz Milana in je dospel v Torin točno ob 9 dopoldne. Na postaji so ga sprejeli zastopniki vlade in občine ter ogromno Število občinstva, ki je spremljalo preclsednika z navdušenimi pozdravnimi vzkliki na poti do mestne hiše, kjer se je vršil oficijelni pozdrav. Wilson je Izpregovoril tudi občinstvu na trjru pred mestno hišo. Po slovesnem zajtrku je sprejel Wilson torlnskega nadškofa, posetil potem vseučilišče in se nato odpeljal ob 5 popoldne. Odstop italijanskega dr/avnega podtajnika Gallenge. RIM. 6. Jan. Z odlokom, izdanim 3. t. m., }e bila sprejeta svoieeasr.o podana ostavka državnega podtajnika za propagando v inozemstvu, č. GaMenge. Obenem je prene-lil poslovati urad za propagando v inozemstvu in so se n|2gcvi posli poverili ministrstvu za zunanje stvari, ki se smatrajo še nadalje za potrebne z ozirom na mirovna pogajanja. WI!sonova vrnitev v Ameriko. PARIZ, 4. jan. Glasom dima), kor. urada javlja »Echo de Pariš« iz Washlngtona, da bo predsednik W.ilson dne 10. februarja odpotoval v Ameriko, ako se nc dogodi kaj posebnega. Roosevelt umrl, LONDON, 6. jnn. Usti poročajo iz New Yorka, da so bivšega predsednika Zedinjenih držav, Roosevelta, našli davi mrtvega v postelji. Grof Hcrtltag umit CURIH. 6. lan. Poroča se iz Monakovega: Biv&t predzadnji nemški cesarski državni kancelar, grof Hertling, Je umrl včeraj po šestdnevni bolezni. Truplo so prepeljali v Monako vo BalUcvlIi Radek r Berotfou. BEROLIN, 4. jan. Ker Jc na nedopusten način vdrl Ra- dek s tovariši v Nemčijo, je nemška vlada poslala nastopno brezžično brzojavko v Moskvo: »Pred par dnevi je prišel Radek, načelnik ruske proppgande, z nekaterimi tovarHtl brez obmejne kontrole v Berolin, ter bodo imeli za ta nedopustni korak mr-iti posledice. Nemška vlada pa jc pri norana, da izrecno protestira proti vdoru zastopnikov Rušile. Fortommie Ridekovo bo Imelo za posledico, ca se bo nemSlca \!?da v bodočnosti še krep-keje upirala temu, da bi zastopniki ruske sovjetske vlade prihajali v deželo.« Poraženi boMševfld. LONDON, 2. Jan. »Times« prirbčujejo brzojavko iz Onrska, da se mahala vse levo krilo boljševiške armade severno od Jckaterinodars na bc«u. Ruske protiboljše-viške čete so zavzele železniško križišče Perm-Vikordin in progo proti Solikovsku. Uplenile so 60 lokomotiv in 400 vagonov. 22. boliševiSka dlvizrla fe popolnoma po-tolčena Boljševik i so izgubili 2000 ujetnikov. s katerimi so Slovane mučili In ponrževali, preden Je prišel preobrat na bojiščih. Slovanski narodi se dvigajo, Nemci Avstrije padajo, i o pomenia konec bfvše narodnostne države, ki je svoj Obstanek opirala na gospodstvo Nemcev in zatiranje Slovanov. In Nemci niso mogli, pa niso mogli razumeti, aa Slovani morajo občutiti tako narodnostno državo kot tujin s ko goskodstvo. Vedno so prigovarjali, če.š, saj so sei Cehi v tej državi vendarle razvijali m jrospodarski Jačih. Nemci niso mogli razumeti skromne resnice, da z materijalnim Doraščanjem narodov poraiča tudi samozavest. In ko so vsiljevali Cehom izključno nemški notranji uradni jezik, so se skliceval; na to. da tako zahteva potreba narodnostne države. Ali pa ni bilo potem na-ravno, da so Cch-i h) državo zanikovali. da so jo odklanjali?! Lelit — z najrazvitejšo svojo kulturo — so zahtevali drugo vseučilišče: niso ga dobili, ker so Nemci to prepovedali. Kako naj bi potem Cehi nc občutili orga-nizacije take narodnostne države kot tujinsko gospodstvo.-'! Nemcem se je zdelo samoobsebiiimevno. da so vsa važna mesta državne uprave v rokah Nemcev Je-H' moglo biti to tudi m Cehe samoobsebi umevno? V tem so jih podkrepljali vsi spremljevalni pojavi vojne: iz šolskih knjig so jim trebili narodnega duha, vlačili sc jih pred dunajska vojna sodišča. Tudi to ni moglo biti Cehom samoobsebi umevno, da morajo govoriti v parlamentu v tuiem jeziku — četudi ne po pravni, pač pa po resnični sili, Nemci niso hoteli razumeti, kako nespametno Je, če se velik, samozavesten narod brez potreb« draži in žali. To, kar Je rečeno tu o Cehih, velja — četudi v gotovi razdalii — tudi za Jugoslovane. Čeprav ti niso Je prekoračili otroške dobe narodnega razvoja, so se morali čutiti v tel državi kot parije, videč, kako so iih ogoljufali ive le glede njihove narodne svobode, marveč tudi glede njihovega narodnega edinstva. Za slovanske narode je bila lastna, samostojna In neodvisna država stvar, ki se razume sama ob sebi — osvoboditev iz tu-finskega Jarma. In sedaj, ko so se jim te sanje uresničile, struji v niih strastveno navdušenje. Za Nemce pa Je konec narodnostne države konec nadvladja njihovega — izgubili so državo, v kateri so mogli udobno živeti. nepre no c 'mog, če premog miov da nam ulemo za naše železnice j, da mvil.'amo v velikih po;vja iz artenala v nem-uimkuj^njih ncmSkih na- Razsulo Avstrije in njaga vzroM. Znani socljahodemokratski politik In publicist Frled- rich Austerlitz Je priobčil v dunajskem >Kampfu« zanimivo razpravo o vzrokih, ki so dovedH do razpadu Av-strije. Za nas Je ta razprava tem znameniteja. po odkritosrčnosti, s katero ta nemški publicist kaže na krivce, W so pognali bivšo našo državo v pogubo. S kaj raznimi čustvi — začenja — stopajo narodi bivše Avstrije v svojo samostojnost in neodvisnost. Cfni, Jugoslovani in Poljaki so sc fcakorekoč ddalmili +n so prisrčno vzradoščeni, ker so iznenada dosegli svoj veliki cll|. Pri Nemcih pa sc kaže, če že ne obup, pa mučna bojazen radi bodočnosti — v njih n! zaves«, da so prišli do točke razvoja, ki so si Jo zaželeli od srca. Samostojna nemška drŽava je stvsr — sHc: ker so drugi narodi o-staviJi prejšnjo narodno državo, so se Je o'r^kli tudi Nemci. Za Cehe ^menia samostojna država uresničenje tristote tire ga hrepenenja. Istotako Je pri Poljakih, ki se pred volno niso. moglr nadejati, da bt mogl! odpraviti staro zgodovinsko krivico, ki Je napravila iz njihove dežele Žrtev treh mogočnih držav. Se pred nudo meseci so Poljaki smatrali takoimenovano poljsko reši-tevkot najvcoo pridobitev. In Jugoslovani so sc do tistega dne, ko ste bili centralni vlasti po dogodkih prisiljeni spr ietl 14 WHsopovih toček, komaj mogli nadejati zet' nicnja s vole ga trolmencga naroda. Danes pa jc njihova Jugoslovanska država od Drave do Makedonije gotova v?r. Iti radostno zadoščenje njihovo je tem u-prav.Cene ker so se njihove sanje uresničile vsled i'.' ;a4 bi' s tem zagrešil najgršo nehva-ležnost! Rodbina Karagjorgjevičev pa si dosedaj ni nabirala bogastev, m ni dolgo časa, kar je kralj Peter še živel v Švici, in sicer v jako poni-žnrih odnošajih. In tudi danes je diinastlja Karagjorgjevičev najrevnejša v vsej Evropi. Ui kralj Peter Je, ča ga primerjamo z drughii vladarji, berač na svotem predobri Nr dnti?o stran se pa Kamjumiewe! VaVe*BSf«"V«»!l dolžnosti, katere Imajo do svojega naroda. Na svojem prestolu so Tcsnični demokrati, dosti boljši demokrati, kakor marsikdo izmed nas. O usodi države on.' ničesar ne odločajo, ker sc v vsakem oziru pokorijo volji naroda. Ce ostane kralj Peter na čelu Jugoslaviji, bo pravzaprav le predsednik ter države niti toHko nc bo stal, kakor bo stal n. pr. predsednik čeho-slovaško republiko. Prt nas napravlja jako mučne vtise, ko prihaja sedaj na dan, da so se člani nckdanlt habsburške dinastije za udeležbo v vojni dali bogato Plačevati. Niso samo dobro jedli, tudi milijone so spravljali, in to vse Ic zato, da so bili tako milostljivi, du so vojno od daleč gledali. Tudi soprog niso pozabili. In še celo za te so jemali podpore iz državne blagajne. Med njimi še celo najbogatejši »advoivoda, uadvoivoda Kri- etf <1. »EDINOST« štev. S. V TrstB, dne S. iaauarfa Ml*. •cierUc, k.? 1c bil voitf: špekufcmt, ki ni mosel dosti najrra- \ ^ lati. Ce fcuter/ui'take re&L o nekdanji svoii dinastiji, mora-14 mo p/iz-iiiu. da ra uinasfcja nič cesarskega in nič kra-Ijcvsksga mi *ci>; fmela! K;«ko drugače so se oluiašali' :' Karajjior^vo'. V vojno sta sla oče in sin in udeležila ■sta sfc te vtftae. kateor vsak dru* srbski vojžčak. Ko jej. !iezmo£t£ Potlorek, v dolci vrsti neumnih avstrijskih se-; iieralov aajnuaniiejSi, z veliko nremočjo spravi! srbsko, 'armado < ttfeko, y: W! kralj Pcrer, ki sc ie pustil prenesti v stveteto :>-eK ter s tejn navdušil svojo vojsko,;, da je Avstiijcs v ta*,? pognala! In potem, ko sc ic nem-j iika nreirnč trevaMa na Srbijo in ko so Hm Bolcari za-: vratno m brtK.1!' kini' Peter ni obupal, ostal je ves čas pri svw- im<& ko se je umikala po groznih albanskih krajinah, ž' »»>> se <:■ v. na polomljenem kmetskem' vozu ter prenašal vse nK-ie težave, dokler je ni rešil; t-lco da se ie inotfla zopet uvrstiti med zavezniške čete.; lem le kralj Fcte-- ententi veliko pomagal, ni čuda torej, da tuCROVtt- besed, m i zaveznikih toliko velja. Tudi renčat AltksaucJtfr le bit ves čas pri armadi, ter ie ni prej zapustil, doktor & m -privedel do zmage. In to rodbino, ki ic z fiKvobojetfltvn SfKie v najtesnejši zvezi, ld se je v vntol obnašala, vwrir» n zgledno, ki je pri ententi pomnožila slavo srbsitega inicna, to rodbino, ki je tako de-j •mokratska, da '.cm prepričan da bi s proste volje od-j stopi ki, če lu to zahtev"' papradek Jugoslavije, to rodbino; nai bi seda: Srbi kot • etei ubrpbljenega vrgli v kot! Srbi tega niso hoteli storil in radi tega je v nas (ltpaton i •5e vedno neka nezadovoljnost, ki pa je vse obsodbe vred-: na. Jaz se ne bojim, ndkrrtosreno in očitno povedati, da { fllcp z drre 1. decembra 1918 ni samo provizorićen, taj sklep je delta Iti ven, ker se srbski narod nikdar ne bn po-1 kori I tistim, ki od. nfcsa vse zahtevajo, da naj nas resi, sebe pa potisne v sramotno in pred celim svetom Skan-•dfi'toztK) nelividcinost! Oorf&l begunci in drngi vJagateljl, kateri imajo ocnar in vloge v Centralni poso ilrsici v Gorici, se s tem obveščajo, da lahko dvignejo na vlttfne knjižice svoj denar »-•i Zadrgni zvezi v Izubijani. Dunalska ccMa st. 38, I. Minister Ca\ Mefcined Soško ie prevzel pokroviteljstvo itad društvom bančnih in hraniliiKnih uradnikov za l>o.voo jHi Hercegovino. _ Romune kupim: »fiMorot ua&r&trtt 5laa!:it«'it 23. Doitojcvrteji«, )'an-(T LN'C4ve znanja s pridnim ;oni;a, Atelko. cutotriA dijelom ah vdov« fertt •trol«, s;«« ticU. vezano uH UfC^tiato. ifi-.io tet. !fatcw, sester, svakov in sva-- louj naznanja to bridko izsuto vftem prijatol^em m i eeoi. , , , ^ . , Pogreb se bo- vrSU v sredo, & t. -ob 14 *z hi&e •j žalosti nI. def Mirti 10. TRST, 7. januarja 19H>. > prvo pojcreboo pod^tje tVtuolo VI Po^tirave Iz PoSiltii': 'f. Oiokar n dr.;. Iv. M Cok, .kamor sta dospeb 1. 1. in., spfeoiljftjoč | Pasića na irjejfovcni pofa k tnirovrim poznanjem v Parir. Kakor znano, je Paiitć s svojim spremstvom še'. Istega dne nadaljovtfl svole potovanic pfoti Parizu, ka-: •mor le pav- tudi zc moral pris.oeti. \ Rojstni t>an !tal'J:»r?ske kraljice. Povodom dana^niotra; folstnesa dne itallratiske kraljice srno prejeli od tukaj-j, Šnjeaa mestivsjrn povclrništva naslednje obvestilo: »Mesiao porelfcriSfv« opozarta, da se mora danes, ob priliki rotetneKa dreo NJ. Vel. kpaliiee na vseli vo>ast:'b |o Javpfh posoli »zvesHl i»cl«maJna zastava. Zvečer inora'x> bft! Isia postauia primerno razsvetlpa,« — •Danes. 8. t. m., bo od »1 dop. do \2% pop. volaSka ppodba azvatala m tr^p Gdinordi nesledn« spored: 1. Koračnica. 2 Verdi: .-Nalmcco^, siorfOTija. 3. Verdi: »Alda«, siraso-jtifa 4 Po®ehleMI': :.OJocowla«, zbor, preludij IV., romanca Enao In Rira) III. 5. Koračnica, - Italijanska kra-Rica Helena, hCi tedanjega emegorskega kneza Ni ta te te kne^inje Milene, le bila rojena 8. januarja leta 1873. In praznuje torej danes 46. rojstni dan, dovrsivšt 45 let svole starosti Tržaški žnpau v Rlnro. OMsivfli smo včeraj po tukai- eanSIi]« (ero^so ^^ ^ j Trst, Csmji o « «!acomo s©'nabadana'Kotm I ViporoCft con.too. ob«j;.3tvtiU ^ yJai;;r!>ica o. :f *vojo trgovj®« pwanmi«u m Zntcovitz & FicHo) . sokklh ilb{,ra „0brnih In ! raRgldPic ini^tMt^&bTKJ.L,^ xiy ^baacr. wiRieit«L PitiUajaio so t ud. molitve-;—----• --- j boaui-a-rnair, -alatom« ^obo2<1ravnik, Tmt, 0 24, J A. PO V H V Trsta t o 04 012 do?. Jn od 8 6 Trt-; stare rait-ir« t-tov. JI,- po?. Bi'OiOcler.teo i^lrauj« Velika ralo^it v^uiovrštrjh sob. plenibiiun o ift umetni ciira stroke in krd^b v času 12 don. v naslednjem ^neev, »vott lid. no i motaih cectib. filiM'/va. v lasbr -j Twhr !> t m z začeiificanv: A—D, 10. t. m. E—L, 11. 1.1 pi krih vi« doli« Tet^ai, - Brzojavi ?tovo pogrebih m, M—P, 13. t. m. O-^. 14. t, m. T—2. PHneso na^s seboi dokaza, ki potrjujejo oddajo Btanm-ama. V hovem lastnem iirteres« se opozarjajo oddaial« stanovanj, da se strogo drle navedenega reda. Odstranitev miilčw to »adasoc občinske grobnice. Mestni majcistrat oporarla interestrance, da se morajo do 15 februarja 1.1. odstraniti h Krasne občinske urob-nice vsi mrliči, ki teže tamkaj nad Iri mesece. Po po-.......ce svojci ne poskrbe za ae- ■8nH »Nagone« vest da le \Viisonn predstavljen v Rimu (ti ^ _ ................. . . .todi tržašld župan dr. Vulerio. Nam, ki v tržaškem zu-; tej.u roka se naznanja, on ■zdela vest rtairfCna tn msm> niti najmanje dvomili n| ho ^r^ prodaja uži£alic 1 oici -kajt4 župan vvlikctsa ntusta Trsta, pa naj je le aH vvUb Y četrtek, *j. t. m Uitolice ^Jmo dcolvale v tnie narodnosti, ic vodno r^seba, ki sme s ponosom sto- vseh tobekartrafc vmeslnjr spjteH pati pred na^tičti^: mofte sveta. Poznele pa se nam k j Vsžr.p^ce k otttrfiJti nredatavl so w prodaj v vwa N^idar 7W7xtelo nekofiko ^ci-.o, da iste aJi podobne br- j^ro Jne^ doma p stedefilh cenali: ^ PO l5 l^ Prco-^javke nismo čitati v tukajšnjem rLavorai.oru« in to : !Jla pt)lcvica s^žev v avorani po 3 K, ^dng jojnjo tembolj, ker vemo, da w .ie tudi »davni ureonik »Lavo- v dvoranit jn se^cž.7 na ralmli po 2 K J^std v im tatonu nahajal letLi Wt tud! iik^rv tisi v«) zaradi konknrence d občinstvo to vst4;>kcr zartmivo vest. Prebr- j,veCcr ^vaks. v^a- za ženski zbor ob 6. za mM zbor s^alt smo- .potem vse rimske liste, a nikjer m-tl najmanj ! .ob ;.TXcer. Prosit očno m vsi. - i evcnoo.u. Sc bcssdioe, dastea^vpo se oorav rlmskgn listom ne more ----—---- — »čitati malomarnost Kii'de ćr^odkov, tioočili se zasede- podili« — lVrt). mrnnii ^ikasmj ? Mi si. mm® ftaiBi \i mu ii. fc8e \ ^ Szdirasje zofeov brez bolečin. PJombiranja tae«a ozemite. ker raJ-tcležnjejo tudi dejansiu najnepo-«ieanboe^e stvarce^ in se narn ;A) naravnost nepoiml.«-vo. kol«© bi Um W1 niofiel niti za Tr^t tako pomemben dogodek, kakor bi bila predstavMe^' tr/aškeira župana VVUsona. Saj so četo poročali, da reška depntacfia pn-ila prepia;cn v ftra. — Vest sama v »Nazione« io bila — priznavamo — taloote pravcat blrerček sj>retneKa poto-ćaniik. kait' da»a se ie razumeti Lako in tt»d^ dm^ače. da sc ni vedelo, ali le tr,laški žtipan izrazi! svoje veselje ira Kkwef«id osvoboditvi in narodnem zedinicnjn, ali pa ce ioni r? WHsrai čestital na irbojcm. In rAo tudi čestitamo ifovankem pri iMarionec na tem lep^m delen, pri četner pa oai nam ne zamerijo, če jih vprašujemo tndi tako •topourit^Misk}. ali jo vest sasna^ po v:sem onen», kaT smo tiav«Hi, -Hiiii v resnin vsaj kottkortoiiko v sorodstvu t boJijo jjčerko - lestvico?! Cene, bi ti r., alto niliče dru v protestirati proti zfcorrfci trfaiskvra /upaoa v ča^ršiu? reklmiHic s^-j^kI ■m-- ~ ) Podpisani, orcv/^t tfanotja ita vseb israzih, pcdamJi nrf od uiofHi dragih župlhmov o priliki mojo petmdvafcet-letnlce maSniStva, izražam tem potom vsem ^stjlccm, tomleljem in vsem prisotvovalcem slavnostne maše svoio nayskrca^?o zalivalo. Posehna hvala veljaj preč, duhovSCini, zlasti dracomu prijatelju 2. M. Skaterju, ske-denisk1! terijini družbi in njenemu voditelju ff. U. (llavanii za prireditev poki oni I vene predstave, v.%. pe^.-cem in pevkam, orkestru, domači sodbi, p. n. nfiltelHt™ slovenske in itaHianske sole, mestnim svetovalcem Kf.Sancimi in Mlklavcu In zastopstvom vseli domačih drH«»ev pod predsedstvom z. !v. Oodšivn-KtKb-lčn. Vsem skopat in vsakemu posebej - srčna 1 rvala. plačal! Š k e d-e« j, 6 la«ua.r>a 1919. Josip IVfucaroi, župnik-boru. svetnik. | *TZa članke pod tetn naslovom od?o-vnrb uredništvo j le toliko, kolikioi' mu vejeva zakon.__ MALI OG&.AS8 ss dobi v vsaki množini po dnevniit cenah pri RudfHf« Malaiatin na Opčšnah St. 386. Unjetni zobje - TSSffiE Kune. Mhnlk Trst, ulica Cascrma štev. 13, II. — Onltoira od 9 p eJpokioe do 6 zvečer. — PoJtsnOi KhaW:'d5liup«lfnii bro Iluibo. ta br^a postelje, pri rr.ajhni diufclni. Nulov povu me. odd. Hdinost1. _»207 »! ,11, Kov; a. y\ - Štedilnik, vuiik, in enovit manjSuK«. ^OTrler« rirt ii!. vre?!1 N^ike Trite. Jakob Mano:', SolUi 3412 ilcin praa____ Amalia 27/1. 31(12 ;*>MM. * v nAlcin pramo sobo. Uilra JulD "7 1 *,na m «rubi. 1 Silvestrov vcftf it dobioanana osebi vzela dežnik KilBl tevijarskl Hivulnt »troj .elnRfr* xa 121) K. Arcata 10, 322fi « 320f n«na ___________ ,jrd«- k naj k. prione omj p^g^J delavci M 8prejm«|o. in. Acnuedoito .17. Anton Jerkif poainje v vuUrju l>Irt odnega"doriia. fe ne ^irUlUHlHI avo^em flelje^ t 'j»tu in.jnani abbhk 3^i'V4» W 10. 40 - TRST - | m (biq č! Nsmto s - vta s. ma i j J\wJftifnlc«: Otrnai, Dubrc^ik, Kotc:» Ljubljana, MeikovR Cpaga, Spli, Šibenik, Zactar. Otspozltura: Kranj. Obavlja vse v banano stroko spada" dajoče posle. Sprejema vioge na kitfižiofc in tefcocii račun m ISrsh in kronah po uajkttUuiuiejšili pogojih, — Uradne tire blagajne od 9 do IS. —