Na seji izvršnega odbora ljudske fronte Jugoslavije je bila sprejeta
RESOLUCIJA
o tekočih nalogah Ljudske fronte
Jugoslavije
Naše delo
V  1949. L je dosegla Ljudska fronta veiikanske uspehe pri   nadftijnji   krepifcvi   merabao-politiene   enotnosti   našiii narodov, pri političm vzgoji Uudskih množic in pri njinovi ftirofci fcktivizaciji v borbi za sociaiizem.
Zeio obsezna in razncvrstna, gospodarska dejavnost Ljud&ke Cronte >e bila čiuiteJj, brez katerega ne bi mogii biti izpcinjeni vsakoleini sklepi petletke.
Doseženi so bill veiikauski uspefti pri organizacijski graditvi Lju&ske tronte. Vodiini organi in aparat Ljudske fronte so se organizacijsko uredili in utrdiii. Ustvarjeni so pogoji za popolno aktivizacijo temeijniii organizacij Ljudske fronte.
Toda pri deia LF so že resne pomanikljivosti, katerih odstranitev bo omogočila še večje uspehe LF v borbi za socializem.
Posamczne organizacije OF pozabljajo, da je dviganje politične zavesti Ijudskih množic glavna naloga LF, za-radi česar se v teh organizaciiab. dogaja, da nadomeščajo metoilo prepritevanja z raznimi upravno-birokratičnitni ukrepi.
Foliilčno delo LJudske fronte fie vedcto ni sistematično, ni dovol? konkretno in je š&blonsko, zaradi česar organiaa-cije LF ne morejo vedno dnevuo spremljati in pravočasno pojasnjevat* ljudskitn množicam važnih dogodkov in teiso-čib nalog.
Pomanjkljivosti v političnem dela LF so povezane z njenimi organizacijskimi pomanjjkljivostmi.
V  mnogih temeljnih organizacijah še nimajo stalnega vsestranskega in samoiniciativncga dela.
Kadr> v organizacijah LF niso ustaljeni, pogosto iih nepravilno izkoriščajo in  ne vzgajajo jita  sistematično.
V  mnogih krajih še ni ustvarjeno redno in vsestransko sodelovanje  vseb   množičnih   organizacij   pri   skupnih   na-logah.
Orgajiizacijske ta drnge pomamjkljivosti se odprav-Ijajo prevef počasi, posebno v okrajnih. krajevnih in te-meljnih organizacijah LF.
Izhajajoč iz navedenega, postavljamo tele naloge: L
Celotao delo JLF je treba Se naprej usmerjati & eim bolj cio&ieduemu in popoinemu uresuieeaju poiiticne linije Komunistične partije.
ttolj nacrtuo iu sistcmatično je treba razvij&ti naj-raznovrsVaejse cbiike politicaega in drugega deia L.* i namenom, da se oaaogoci aajpopoincj&a poouda ijMKtuh moožic in stalno dviganje njiiiove potitične zavesti; ua tej podlagi je treba doseči vedno širšo cnobllizacijo mnozic pri sociaiistjcai graditvi države.
Stalno je treba zboijševati metodo dela organizacij LF, ki mora temeij.ti aa prepričevanju, na žirokeia razume-vanju težeuj, zahtev in potreb množic. Odločno se je iraoa borili proLi masa&ju admBnistrativna-birokratičnih ukre-pov v clcio odborov LF.
Idejno in poiitično delo v LF je treba bolj energično sprosčati vsake iabione iii dogmatiznia ter ga razvijati ua temeija konkretnih idejnih probicmuv, ki rastejo iz burbe uaLe državc in iz mednarodnega položaja. Kezultate ideo-lo&ke borbe KPJ je treba teitc uporabJjati.
Ne da bi pozabLJali na glavne poiiiične probleme. je fcreba dnevno pojasDJevati ljudskim mnalic&m vse družbe-ne pojave in vse »drobne« in krajsvne naloge.
Zato je treba bolj odločno kot do sedaj razvljati široko fauciativo pri političaem delu temesijnih organizacij LF, da bcdo njihovi kadri sami našli način politiČnega dela in pre-pričevaaia množic
Odkrivanje pravih smotrov obrekovalcev naie države fn Ki'J je sestavni del borbe za socializem in socialisiično demokrAcijo. Zato je treba ljudskim množicam sistema-tično odkrivati, kaj sc skriva za neresnicami in obreko-vauji in kaj je do njih priverilo. Na široki podlagi, z raz-nimi načini ideoiošksga tn političnega deia je treba kon-kretno pojasnjcvati prave namene »kritikov« iz CK VKP(b) m prave sraotre današnje borbe KPJ za enakopravne od-nose med socialistienimi državamL za socialistično demo-kracijo.
Prav tako se je treba sistematično boriti proti idej-nemu političnemu vplivu reakeije, posebno pa proti poli-tičaim poskusom reakclonarnib elementov. Voditi enotno borbo proti hegemonističnira tcndencam iz ZSSR in protJ reaKcionarnim poskusom kapitalističnih elementov — je ena glavnih nalog LF.
Pol?g spJožne poiitične in ideolo^ke aktivnosti je treba nvesti posebno politfčno aktivnost v zvesi z volitvanii v Ljudsko skupščino FLJRJ. V okviru spiošne vseljudsk* borbe za piaa je treba voditi borbo za izvoz, za zagotovitev ovoza, za nadaljnjo graditcv ter borbo za stalno deiovno diio in mobiiiziranje irontcih množic pri krajevnih gospo-Garsklh naiogah.
V   volivnih   pripravah   mora  priti  do   polnega   izraza politična moč LF. Pomen volitev  je treba pojasnjevaii in najširšo    volivno    agiiacijo    razvijati   oa   temeliu   uspehov KPJ,   vlade   in  LF  pri   socialistični  graditvi,   pri   krepitvi in poglabljanju naše socialisiične demokraclje in pri utr-jevanju   neodvisnosti naše  državc.    Volivno   kampanjo je treba izkoristHi za čim širšo pofiiično »ktivizacijo mnozic žn za  or:;«nizacijsko  utrjevanje  Ljudske fronte.
Potrebna je največja aktivizaciia ranožic za izpolnitev plana izvcza, da bo mogoče nvoziti potrcbne naprave za Izpolnjevanje petletnega plana.
Mobilizirati je treba Ijudske množice za tiste gospo-darske nailoge. ki so neposredno povezane s koristmi mno-ite kakega kraja ali mesta. Pri tem se je treba strofo držati nsceJa prostovoljnostL
LF se mora najodločneje boriti ea vkljtičitev novih delavccv v gospodarstvo in za ustalitev delovne sile. Vsestranskn je treba pojasnjevati ukrepe naše vlade r» nstaliiev delovne sile. Aktivizirati je treba frontne mno-fice proti vsem tistim. ki begajo z dela na delo in s tcm povzročajo  velikansko   škodo  našemu  gospodarstvu.
7 ra/nimi oblikami agitacijskega dela, posebno pa 9 praktično agitacijo, je treba vztrajno pojasnjevati Jjud-skim množicam, kakšne aspche doscgamo v borbi za \%-polnito petletnsga plana, zakaj so v tej borbi potrebn! taki napori in kakšen je njihov naraen.
Frontni tisk mora bolje kot do sedaj spretnljati delo organizaclj Ljudske fronte, prenaSati pox"tlvne skuSnje In epoz&r^ati na pomanjkljivosti pri delu.
n.
PovcSmtl |e treba borbo LF za nadaljnjo krepitev Uudske oblasti in poglabljanje njenc demokrstičnosti. Vednc bolj je treba pritegovati Ijudske množice k uprav-, ljanju in k vsestranskemu množi^nemu nadzorstvu nad organi Ijadske oblasti. Široko je treba razvljati delavaost Ijuciske inšpekcije. Nj^no de!o se nc sme omcjlti i7ibljučno na gospodarska vura.5anja, temvef mora širSe in glohlje zajeti vprašanja uprave, izvajania zakonskih in drugih nhrepov, spoštovanje državljanskih pravir, spoštovaaje za-knnitostl itd.
in.
Pri dclu LF z& krepitev socialistične^ra gospodarstva Je treba imetf v prvi vrsti pred očmi potr«be državnega piana v delovtti sili ia materialu, poleg tega pa i?koriščaii drug« možnosti za raEVJjanje najžirže gospudarske delav-nosti organizacij LF.
Na tem področju  postavljamo tele glavne naloge:
1.    Pojasnjevati   muožicam  pomesi vsch  del  in  akcij, pri katerih sodelujejs, posebcj jih seruanjati z uivesticij-sklmi piani okrajev in mest.
2.  Širše in bolje je treba organizirati pripravljanje su-roviu  za težko,   kemično in  lahko  industrijo   (odpadki  in podobno),  posebno pa  se je treba boriti za izpolnjevanje planov proizvodn,te in   kontrahiraaja industrijskih rastlin.
3 Krajevno delavaost LF je treba bolj usmerjati k dviganju živijenjske ravni množio, h graditvi kulturnej-5ega življenja.
4.   Pomagati je treba pri popravijanju in  graditvi šol in objekiov za isvenšolsko vzgojo.
5.  Racionalneje je treba i^koristiti prostovoljno delov-no   silo ter   pri   tem   upožtevati    zmožnosti   in  sposobnosti vsakega posameznika.
6     Na   delovnib   krajib   tnmeljnih   organizacij   LF   je treba   org^niiimti   strokovno   usposabljanje   čim   večjega Stevila članov OF.
7    Poiskati   in  čim  bolje izkorlstiti krajevne  vire sn-rovia.
8. V vsch temeljnih organi^aeijah LF sestaviti in atr-Jevati krajevne delovne enote.
9    Za   pogozdovanje   goličav  ie   treba   širSe   izkoristiti delovno si!o, ki ni zajeta z državnim planora.
10     Pri i/delavi  in sprejstju   froutnih p!anov  dela je treba zagotoviti najširše sodclovanjc množic. Delo jc treba nsmeriti k rednemu nsd^iranj« izpoiajevanja planskih na-log po samih član2h LF.
11   Nadalje razvijsti de!o LF pri raznih nalogah zt'rav-stvene  slnžbe in  slažhe sccialnega skrbstva. — Fojasnje-vati mnofJcatn pomen teh naiog za isjihovo boljše in kui-tumejše Jrivljeaje.
12. Zboijšati organlzacijo tekraovanja v LF.
IV.
Pri delu LF za sociaiistično preobrasbo vasi in na-prcdek  kmetijstva postavljaaso  tc-!e naloge:
1.   PoiDagaU kmečkim dciovnim  zadrugatn pri ajihovi orgauiz&cijski  utrdiivi, izpolnjevanju gospodarskih planov, doslednem irvajanju z»družnčh pravil, dviganju  sctveisega dono&a, povečanju fonda živiac, izp«5njevanju dobav drža-vi, kapitalm graditvi in drugih nalogah.
2.  Pctrebno je, da se začne odiočna borba tadi za utr-jevanje  kmečkih zadrug  splošnega tipa ne  samo pri  na-kupu  in  prodaji,   temveč   tudi   pri  spiošni   kmetijski  de-lavnostl.
3.    Delati  za   astanavljanje  novlh   kmečkih    delovnib xadmg, kjer so za to ugodui gospodarski ia drugi posoji, posebno v žitorodnih   krajih.     Pri   tcta   delu se  je  treba strogo  držati   načela prostovoljnosti.
4.   Organlziiati   tekmovanje  med  kmečkimi   delovnkai zadrugajnvi  na  raznih področjih njihcvega  dela.
5.  Angažirati se ie treba za izpolnjevanje plancv setve in  drugib  podobnih   kampanj.  Posadhi  ogrožene  površine (zemljo invalidov, borccv JA, opašCeno zemljo in podobno).
6.  Organizirati izvajanje krajfevnih inclioracij.
7.   Organiziraii   množično   borbo   proti   raziiim  rastiin-skim škodljivcem.
V.
Za nadaUnjo organizacijsko ntrditev LF Je ireba rešiti ie-le elavne nalcsre:
1.   Usposohiti teineijne organizacije za sistematlčno In sainoiniciativno dclavnost.
2.  Izvoliii nove odbore. če so sedanji ncaktivni ali če so v njih sovražni elementl.
3.    Pravilno    rešiti   kadrovska   vpraianje   v   temeljnih organšzacijah,   okrajnih In mestnih odborih v tcm smisla, da   bodo  sekretarji   odborov   vdani  borci  za  graditev  so-ciaiizma. da bodo aktivni in ne preveč zaposlcni kot vodi-telji uprav delovnth zadrug ali krajevnih Ijadskih odfeorov.
4.  Odbor temeljne organi^acije mora biti pobudnik za stalno   aktivnost  temeljne   organizacije,   okrajni   In  drugi odbori pa morajo vse svoje nnpore usmeriti k podpiranju odborov   temeljne   organizacije In same teraeljne  organi-racije.
5.   Uvesti stalne   sestanke  vodlteljev  množičnlh  orga-nizacij v vasi. da sc doseže koordinacija dela teb organi-zacij in  aktivlzacijo vse organlzacije za izvcdbo   skupnih nalog.
6.  Ustanoviti sknpfne v osnovnlh organlzadjah in na-nje prcnesti  pogoste   sestanke in  reSevanje tftk^ih  na!og.
7.  Iteorganiadrati aktive temeljnfh organizacij v skladu s   fconkretnlmi   potrebami  teme!,fnih   organisacij.   delo   ko-mfsij   okrajnih fn m^stnJh odborov pa  asTMeriti k pomoči celotni t»me]jnt  Qrgan?r,aci5i,  posebno pa  aktlvom.
8.    Prevcrjati   stanje   temeljlnlh   organizacij   LF  in   b-polnjevanje   nalog.   daj?*ti  pouk  odborosn temeljnih orga-nizaclj.
9.   Na sestankib odborov LF  redno rarpravljati o cr-<anlxacij3!cem stanju tcmeljnih organizacij IJudske frontc.
10.  VpUvsii predvsem na odbore ljudske oblasti Jn na množične organlsacije. da začno isvajati n»Jogc bo!j pravo-6asno.   bolj   orjranJzirano   In  bc!j  sfstematično   kot  doslej. kar je nu.ino, da se bodo vse dnižbene orgsnizacijc osvo-bodile dela  »na hitro«.   teko  imenovsnega   kampanjskega dcia.
   DRUGI KONGRES           
LJUDSKE PROSVETE SLOVENIJE
28. Januarja se je začel in 31. janu-arja se je končal v Ljubljanl n. kon-gres Ljudske prosvete Slovenije. Pod-predsednik Ljudske prosvete Slovenije, pisatelj France Bevk, je otvoril kongres. Po njegovem pozdravu najvišjih pred-stavnikov obiasti, družbenih organiza-cij, JA, kulturnlh in znanstvenih usta-nov v Sloveniji, zastopnikov zvez kul-turno-prosvetnih dioištev ostalih jug. republik, predstavnikov zamejskih Slo-vencev ter po izvolitvi komisij je po-zdravil kongres minister za znanost in kulturo pri vladi LRS dr. Jože Potrč, ki je med drugim dejal:
»Ideje zsanstvenega socializma in dah sociaiištičnega patriotizma in iiuniaoiz-ma so zajeie množice našega deiovuega Ijudsiva, razgibale moč IJudstva v aae-stu in ca vasi do take visine, da da-ces ni več potrebno neposredno orga-nizacijsko deiovanje s strani Osvobo-diine froute, ampak je nujno potrebna Radsljnja osamosvojitev Ljudske pro-svete, kl se izraža v rasti najrazličnej-čih kulturno-prosvetnih in umetniikili društev. Ta osamcsvojitev je sprostila usivarjalne sile med najširžimi mno-iicami člauov kulturno-umetai^kih dru-šter, soeiAlistično tekmovanje med nji-mi i» tako oinogočila njihov uspešnejši JAzvoj. Ne samo da se nam ne smejo i^gubiti naši Ijudski talenti, ampak mo-riuno rai-^ijati vse sposobnosti našega IJudstva, za kar imamo vse pogoje. Ne inisiim s&mo na pogoje, ki jib. nudi Ijadska obiast, ampak iuč.i na spcci-itčne pogoje za nadaljnji razmah so-cialističnega demokratizma. Tudi Ljud-ska prosveta Slovenij^ lahko da svoj' prispevck v nažem vsestransJsem bojn sa napredek socialistične demokracl-, js. Socialisem ne poineni sairio na-predne nsmesto zaostale države, ne pomeni s&mo boj civiiizacije in viso-ko razvite tehnike, to je, bo^ate mate-riilne baze, danes asivarjamo pri nas s tolikim pcsJetom m požrtvovalnostjo tudi novcga socialističnega človeka, ki &8 bori proti sovražni blokadi, s ka-tero nas iiočojo informbirojevski vo-diteiji brezobzirao vreči v bedo in v kremplie iiapcria/izma. Mi gradioio so-dobuo mdustfijo ia zadružno kme-tijstTO. V nasem boju za pravično stvar nas ne morejo zmotiti ae ža-iitve, ne psovke, nobena gonja in no-btne provokacije. Ves svet gleda * napeto pozomo&tio na ta. čudni dvoboj med malim, toda svobodoljubnim na-radom na eni strani isi na nedostojno propagando informbiroja na drugi straai. Zai nam je narodov in delav-skesa razreda dsžel, kjer voditelji skrivaio resnico o nas. Nas boiijo kri-vice, a klevetanje priaaša škodo ne klevetanemu, ampak le klevetaiku in raara omaiati vero v socia!izera. Zato čutinao še ve^jo odgovorncst in doiž-ncst, da storlmo vse, kar je v naši tuoči, tia gradimo še hitreje in da razvli&mo vse možne oblike boja za demokracijo in gospodarski dvig in da študiramo vzroke, ki so privedli tia zalostnega pojava, da nam prav iz sociaiist?čnih dežel delajo take krivice. Zato mora vse naše delo prevevati Ijubezen do socialistične domovine, da pride do zraage resnice in pravice. Ljudska prosveta Slovenije mora iz tiga, čustva črpati moii, da izvrši na-loge, ki jih nalaga program in sta-tat. Vsak aktivist Ljudske prosvete Slovenije se mora zavedati, da je de-lo na kulturno-prosvetnem področja tudi odiično pt>litično de!o, da ni so-cializma   brez  kuHurnega dviga.
Le izobražen ia plcnsenit čiovek, ki je deležen kulturne rasti naroda, je sposoben, da vsbuja speče sile. Zato bo imel isobražen človek vedno več cspeba kakor neizobražen. Zato mora-lao iskorcniniti vsako nepismenost aii poipismenost. Dalje mislim, da nani nudi socialfstiina dojnovina kljub yseni težavam že toliko vidnih uspchov, da i-namo dovoJj vzroka, da se zanjo bo-rimo, da se svojib uspehov in perspek-tive v najb!ižji bodočnosti od srca ve-sdima in ustvarjamo razpoloženje med najširšinsi množicamj. Ogromno boga-stvo leži pred nasni, ne samo bogastvo zernlje, ampak tudi bogastvo kultur-nib dobrin in !epot, ki jih ustvarja napreden človek in ki leže danes ne-izkoriščene. čeprav jih je ustvaril člo-vek zato, da bi osrečil Ijudi. Naša Partija nam kaže pot v bodočnost, ker koncenlrira vse sile. da jih sami izko-ristimoi Zato naj tudi Ljudska prosve-ta Slovenije v tej splošni borbi za na-daljnjo demokratizacijo našega življe-nja razvija vsak dan na višjo stopnjo demokratJčne inetode vodstva, prapri-čevsinjs in pojasnjevanja. Boriti sc mo-ramo proti bjrokratizmu in vsem admi-nistraiivnira akrepom. ki dnSijo ini-clativo. Ne bojte se napak, <e niso ne-varne. če jih priznamo ln popravimo, saj vcsie, da iisti, ki nič ne dela, nc dela
napak. Treba je nčiti in izobražcvati se, naši uspehi bodo nujno odvisni od količine in kakovosti dcla.«
Kongres so nato pozdravili zastop-niki bratskih republik, zamejskih Slo-vencev, JA, Zveze sindikatav Sloveni-je, Zveze borcev, AFZ ter Ljudske mladine Slovenije. S tem je bil svečani del kongresa zaključen
Kongres je popoldan nadaljeval z de-lom. Organizacijsko poročilo o delu Ljudske prosvete je dal tov. Liška. Go-voril je o tekmovanju knjižnic, o važ-nosti izobraževalnih tečajev ter o nji-hovih uspehih, o tečajih za nepismene. o delu Ljudske univerze, o kulturno-umetniSkih društvih ter raznih tečajih. festivalih Ljudske prosvete, odrskih dramskih skupinah ter gledališčih, ki jih bo treba spremeniti v pc*:licne usta-nove.
Po poročilu tov. Liška se je razvlla diskusija, nato pa je bil obrazložen de-legatom novi Statut Ljudske prosvete Slovenije.
Kongres je naslednji dan nadaljeval z delom. O nekaterih osnovnih napa-kah Ljudske prosvete je govoril tov. Franc Kiniovec, nakar je sledila disku-sija. Kongres je sprejel novi Statut Ljudske prosvete Slovenije ter izvolil glavni odbor. v katerega je bilo izvo-Ijenih 150 delegatov.
Glavni od3>or Lmdske prosvete je fe-voliB iz svoje sredine Izvršni odbor, s©-stavljen iz naslednjiih članov: predsed-nik: Kuhar Lovro - Prežihov Voranc? I. pod.predsedii.ik: France Bevkj n. podpred-sednik: Frafnce Kimovec-Žiga? I. taJT^ik: Liška Jankoj II. tejniik: Smasek Emil; go-spodar: Horvat BožidaTj blaggrjndk: Boika Emest.
Vsi navedeni  člami tvoTiJo seferetaariat
ro lps.
Kongres je posl-al pozdravne brzojavk« Central-nemu komitejti KPJ in CeiiTra:l-nemu komiteju ICPS, predisedniku IO LPS, pieatelj-u Preiiboveirau Voranca io zaroej-skim Šlovencem
Tzvršni odbor Ljudske prosvete Je na-gradil najboljše Ijadskoprosvetne aktive
IOLPS je v avgustu 1949 razpisal tekmovanje Ijudskoprosvetnih organiza-cij na čast II. kongresu Ljudske prosve-te Slovenije. Razpisanih je bilo 17 na-grad za posamezne panoge ljudskopro-svetnega dela v času tekmovanja in za uspebe. ki so jih dosegli okrajni odbori Lftudske prosvete v razvijanju Ijudsko-prosvetnega dela v celoti od leta 1945 dalje. Tekmovanje je bilo zaključeno dne 15| decembra 1949. IO LPS je na svoji seji dne 27. januarja 1950 skleni! med drugim ra^deiiti naslednje nagrade:
OO OF v Ptajn nagrado 20.000 din za veebinsko in estetsko zgledno raz-stavo (ker ni noben od festivalov izpol-nil vseh v tekmovalnem pravilniku pred-pisanih pogojev, je podelil IO LPS le delno nagrado podobni prireditvi ki je dosegla največji uspeh, to je okrajni oospodarski raTStavi v Ptujti)'.
KJajjznica v Bakovcih (Ptui) nagradc 100.000 din za prkiobitev velikega šte-vila bralcev in orqani?:iranfe bralnih večerov
   DO 9. FEBRUARJA MORAMO PREGLE-DATI VOLIVNE IMENIKE
Samo do 9. februarja t. 1. bo mogoče popravljali volivne imenike, sicer bi kršili 21. člen zakcna o volivnih Ime-nikih, ki dolofa, da se smejo izvršiti popravki v volivnih imenikih še 1* dnl po razpisa volitev. Sestindvajsetega marca 1950 bodo volitve v Zve/no Ijtsd-sko skupšfino.
Vse organizacije OF so dolžne teme-Ifito pregledatl volSvne imenike ic po-skrbet! za to, da bodo v njih izvrSene vse potrebne izpopolnitve in popravki.
Organizacije OF se naj prepričafo. Le so vpisani vsi volivci s področja nji-hove oirganizaci|e. Zainteresirajo naj vst tlane Fronte, da se prepričafo, če so vsi vpisani v volJvni imenik.
Po 9. febniarjn t. 1. prerflcgi tn po-pravki v volivnem imeniku oe bodo vpoštevanl.
Okrajni   odbor  OF  Pta]
   Kominformovske informacije
»Rabotničesko delo« ne izpusti v nobem svoji števiiki prilike, da ne bi napadlo in oklevetalo naše države. Kadar objav-Ua poročila — seveda kakor vsa osiala po Tassa — o delu Varnostnega sveta. takrat redno Jugoslavijo vreskoči in za-molči.
Tako lahko čitaie v organh BKP. da so  glcsovale   za  izključUev  fcuommtan-
škega delegata v Varnostnem sveta tri države, med njimi ZSSR iv Indija. Ona tretja, ki je »Robotničesko delo« rti smelo omeniii je FLRJ Tak način ob-veščevanja javnosti je res značilen za sovjetskc-iniGrmbiroievska pojmovanja o resnUnosti in načelnosti informacij.
   Stari novi svet, družbeni red
V   GrčiJI so sklenili povečatl Stevilo policistov,  ki   jih  uporabljajo za stav-kokaze v stavki uslužbencev PTT, ker ti  odklanjajo, da  bi se vrnili na delo.
•
Vlada Vzhodne Nemčije Je sklenila pričeti odlcčno borbo zoper vohunstvo fci sabotažo, da bt preprečila »veliko povečanje požigov«. V razglasu, ki je bil objavljen po seji vzhodnonemškega ministrskega sveta, je rečeno, da so se ˇ Vzhodni Nemčiji tako povečali orga-nizirani požigi, da bodo morali organi Javne varnosti posvetiti temu vpraša-njo več pozornosti
Bivšemu predsedniku italijanske vla-de se je po precej časa trajajofi krizi posrečilo sestaviti novo italijansko vla-do. Nova vlada je šesta vlada, ki Jo je eestavll De Gasperi. V novi vladl ni pristažev liberalne stranke. *
Ameriškl senat je pred kratkim Iz-glasoval dodatnl predlog o ameriški ustavi, po katerem imajo ženske iste pravice kot moški v gospodarskih, državljan&kih  In  soclalnih   vpražanjih.
V  Angliji 90 vse stranke začele pred-volivno   kampanjo    za    parlamentarne volitve,  ki  se bodo vršile  dne 23.   fe-bruarja.   V kampanjo so posegle   tudi močne kapitalistične družbe,  ki podpi-rajo borbo proti nadaljnii nacionaliza-clji industriiskih podjetij.
V   Modenl (Italija) je   bila   končana policijska  preiskava v  zvezi  z  nedav-nim prelivanjem krvi v Modeni, ko Je policija med stavko kovinarjev ubila 6, teže in laže ranila pa okrog 100 delav-cev. V zapisniku se trdi, da 6O za do-godke odgovorni  izključno   delavci
tz zakVučnega poročUa o aspeha akaie denarnega varčevanja, ki se je začela lani v decembru, ie razvidno, da je v decembru 676.000 Uudi naložko na hra nilne knjižice 320 mililonov dmarjev prihrankov.
*
V  Tetovem v Makedonifi gradilo velik kombinat za predelavo  volne in za iz~ delavo volnenih tkanin, ki bo začel obra-tovatl   že   letos   in   bo   najmodernejše tekstilno   podjetje v državi.   V tovarni bo zaposlenih okrog 3000 delavcev.
*
V  poliedelskem instUutu v Banja Laki so lani uspešno izvršili poskuse pride\<r-vanja riža. Posejali so 9 vrst riža in do-segli zadovoljive rczultate. Poizkusili so tudi mnžnost pridelovanfa drugth kaltur-nih rastlin.
¦
A vt omobflsko - motocikllstična      zvera Slovenije ie v lanskem   letn   izvežbais 2300 Sofertev  za motorna  voztta ter s tem izpoinila plan s 224 odstottd. •
V Trepči so pred kratktm končati motr tažo velike nove flotadjske naprave za pridobivanje    koncentraša    svinčene   tn cinkove   rude.   Montažo so tzvršiU d<r mači monterji ter s fem prlštedill okrog 50.000 din, kolikor bi morali več hptnr čati tajhn monterfem,
StevUo članov kmečko deiovnfh za-drag v kninskem okrajn v Dalmadli naglo narašča. V prvth petnajstih dneh letošnjega leta le vstopilo v zadruge tega okra\a 500 gospodarstev *
Delovni kolektiv steklarne v Hrastntkti je lanskoletni plan izpolnil 35 dni pred rokom. Tudi letos je zelo povečal pro-izvodnjo tako, da sedaj ena 14-članska brigada izbnisi 18.000 čaš dnevno nar pram J0.600. kolikor Jih }e preje.
   Kmečke delovne zadruge v ptujskem okraju
ob priliki rednih letnih občnih zborov
Kmečke delovne zadruge v ptuj-skem okraju so pred kratkim s po-roočjo instruktorjev poverjeništva za kmetijstvo pri OLO v Ptuju zaključile svoje letne obračune ln izdelale bi-lance. Iz slednjih so razvidni vsi veliki napori in prizadevanja kmetov-zadruž-nikov za gospodarsko okrepitev večino-ma mladih zadrug, za njihovo organi-zacijsko utrditev ter za afirmacijo za-družnega sektorja na našem podeželju Iz bilanc pa so razvidne tudi vee ovire, vsled katerih kmečke delovne zadruge in posamezni zadružniki niso dosegli fce večjih uspehav v preteklem letu.
Zaključni računi in dosežene vred-nosti storilnih dni, ki niso pri vseh zadrugah enake, nam prikazujejo tudi prizadevanje upravnih odborov in za-družnikov kot celote po posameznih zadrugah po povecanju količin poljskih pridelkov, v prizadevanju za bolj§o organizacijo dela, po izpolnjevanju me-hanizadje v zadrugi. skratka, po skrbi 2a gospodarski napredek ln zboljšanje iivljenjskih pogojev zadružnikov.
V zadrugah, kjer so vlagali več tru-da v delo, dosledno izvajali zadružna pravlla ter Izvedli dobro organizadjo dela, bo vrednost storilnega dne v za-dovoljstvo zadružnikov. Ta slučaj je n. pr. v sadjarsko-delovni zadrugi »Osojnik«, kjer je vrednost storilnega dne  dosegla  okrog  100  din.   vinograd-
niško-delovni zadrugl »Dravinjskl vrh«
in vinogradniško-delovni zadrugi »Gor-ca-Dežno« okrog 90 din, poleg precej-šnjih vsot, ki so jih zadruge vložile v razne sklade, ki jih bodo rabile v te-kočem letu. Zadružniki v teh zadru-gah so se v lanskem letu zavedali, da njihov trud, ki so ga vlagali v delo in zadružno gospodaretvo, ne  bo  zastonj.
V teh dneh se vršijo v 17 kmečko-delovnih zadrugah v ptujekem okraju redni letni občni zbori. Na teh zborih zadružniM pregledujejo uspehe svoje-ga dela ter vse napake in pomanjklji-vosti, ki 90 jih pri delu v preteklem letu zagrešili. Po podrobni analizi bo-do slednje v tekočem letu odpravili. S proizvodnimi plani, kl jih zadružniM sprejemajo na občnih zborih, spreje-majo obveze povečanja zadruine pro-izvodnje posebno v živinoreji, dvigu hektarekih donosov, boljše organizacije dela, pravilnega nagrajevanja zadruž-nikov, razširjanja proizvodnih zmož-nosti ter dviga splošnega nivoja živ-ljenja v območju svojih zadrug
Po živahnlh diskusijah volijo zadruž-nikl svoje nove upravne odbore ter Izbirajo člane, v katere imajo zaupa-nje, da bodo čim bolje vodili njihovo skupno gospodarstvo, da bo lahko po-stalo v čim krajšem času vodilni fak-tor kmetijske proizvodnje v naših vaseh.                                             S.I.   
   Prej slaba mladinska organizacija, sedaj že dosega prve uspehe
Mladinski aktiv Bresnica prl Podgor-cih je nedavno obstojal le na »papirju«. Val mladi..skeqa življenja je prišei tudi do njih.
Na predvolivnem in volivnem sestan-ka so se živo zanimaii za organizacijo. Prediskutirali so vse pomanjkljivosti svojega dela ter izvlekli vzroke za sta-nje, kakršno je obstojalo v aJctivu. Kriv-da je bila v tem, da se je sekretariat aktiva neprenehoma menjaval. Naiog, ki jih ima orgar.izacija, ni nikdo izvajal v življenju. To vprašanje so rešili tako, da so najboljše mladince in mladinke iz svoie sredine izbrali za sekretaridt ak-tiva. Pravijo, da bo za sekretarja odgo-varjal tov. 2uran Franc — demobilizira-ni borec JA — sin očeta-talca. Niso se zmotili. 2e iz poteka letne konference to opazimo. Aktiv na čelu s sekretaria-tom je ftprejel kcvnkretne obveze. Naj-večjo pažnjo bodo položild študiju ak-tiva. Ustanovili pa bodo klub Ljudske tehnike, da se bo mladina tudi tehnično vzgajala. Telovadni vod, strelska dm-žina, to je največje veselje <i]anoY organizacije. S kulturnim delom, izleti in zabavo bo organizacija pritegnila še vso tnladino, ki štoji ob strani, v svoje vrste. Aktivom, ki sprejeraajo takšne sklepe kot Bresnica, se ni potrebno bati, da bi  ponovno organizacija zamrla
Aktiv pri OLO se počasi drami iz dremavosti. Dne 31. jaii. ie bil sestanek kjer je bilo navzočih 16 mledincev. Vsak je sprejel obvezo. da pripelje na prihodnji sestnnek se dva mladinca   Iz^
grnpe po poverjeništvih. Do prihodnje-ga sestanka se bodo temeljito sezsanili kakšna je in mora biti nasa mladinska organizacija, predvsem na ustanov&h.
Tudi v Podgorcih so že imeli letno konferenco. Udeležba je bila le 4CVo, kar je vse graje vredno. Na prevoliv-nem sestanku so sprejeli sklep ra lOr°/o udeležbo. Iz tega se vidi, kakšen odno« ravzemajo poedini članl do sprejetih sklepov. Te napake bodo mor^ali čira-preje odstraniti, če hofejo, da ne bo ©samljen primer dobrega aktiva v šol-skem okolišu Podgorci-Bresnica.
V Podgorcih pa je dobra igra.gka mladinska družina. Tu so vključeai aaj-boljži mladinci iz Podgorc, Bresni.Te in Osluševc. Tudi pevski zbor obstoja. Ima dobre gla^ove v svoji sredi ier hote ravzemati na vsak način prvo mesto med mladinskimi pevskimi zbori. 2elimo mu polno uspehov. Za »Zadružni mlarlm&ki dan«, ki bo 2L. februarja, se skupina pri-pravlja na program. Igralska skapina bo nastopila z »Voikodlaki«. Pevski zbor p« bo zapel nekaj prav prijetnih domačih pesmi.                                           P. M.   
Komunalni, privatni in obrtni potrošniki med 6.30 in 8.30 in med 17.30 do 20.30 ure
ne smete
uporabljati električne energije za motorni pogon. Ta prepoved velja od 31. jan. 1950 dalje.
Ne izpostavljajte se prilikam za kaznovanje zaradi kršenja te prepovedi!                                                    OLO Ptujl
   Katere probleme so rešili v januarju t. I. nekateri  novi KLO v ptujskem okraju?
Novi krajevni ljudski odborl eo se že večkrat sestali v januarju t. 1. ter se lotili reševanja  krajevnih  problemov.
Začeli eo več ali manj pri malenko-¦tih, ki so jira bile najbliže. Nekje «o eačeli. Nadaljevali bodo pri potrebah dnevnega življenja in pri planskih na-logah. Konec dela pa bo odraz njihove požrtvovalnosti, iznajdljivosti, planske discipline in predvsem povezave z de-lovnimi množicami.
Prikazali so nekoliko sklepov s prvih easedanj. Ti so važni za delovne ljudi kat za odbornike sarae. Poznejši sklepi In razprave bodo čez nekaj mesecev pianskega dela odražali razliko med začetkom in nadaljevanjem. Ti sklepi resno vabijo delovno ljudstvo na eode-lovanje in povezavo s KLO, opozarja-jo organizacije OF na pomoč pri delu ter zahtevajo od partijske organizacije, da kaže KLO pot graditve socializma na vaseh. Cim boljši bo odziv in čim več sodelovanja, tem več bo uspehov, tem bolj bo ljudstvo čutilo svojo moč pod vodstvom KPJ in organov ljudske oblasti ter veliko vrednost svoje po-moči v okviru frontnih organizacij.
DRAVSKO POLJE
Marjeta na Drav. poljn
Na drugem zasedanju širšega odbora KLO v januarju t. 1. je bilo v navzoč-nosti 17 odbornikov iznešeno vprašanje zalege poljskih miši, kl uničujejo polj-ske pridelke. Skieaili so, da bodo dali zastrupiti, od kmetov zbrane količine zitaric, ki jih bodo potem nastavili po polju, kjer so posejane žitarice.
Popravili bodo cesto Prepolje—Do-brovce. Vsakdo, ki ima vpreino iivino, Do pomagal pri prevozu, ostali pa pri delu. To deio so sklenili opravitl ob prvem ugodnem vremenu.
Izbrali so 12 kmetov za gozdno akcijo v Ruše. Pri reševanjn tega problema je bilo iznešeno vprašanje konjev. Kmetje iz Prepolj so zatrjevali, da so boljše konje prodali Gozdni upravi, ku-pili pa so potem same mlade konje, ki niso  sposobni za prevoz.
V   stanovanjsko komisijo so  bili  iz-brani: Greif Franc iz Marjete, Zunkovič Andrej iz Prepoij in Celan  Stefan    iz Trnič.  Za  ljudskega   tožilca  je  bil  iz-voljen Požgan Ivan iz Prepolj. za mrliš-keg aoglednika pa imenovan Brodnjak Karl iz Marjete: Za zapuščinskega ce-nilca je imenovan Gerečnik Stefan iz TrniČ.
Na tej seji so razpravljali tudi o skupni planski zadolžitvi obvezne od-daje živine. Končno so sprejeli sklep, da se odpošlje vloga OLO za znižanje plana. Debata ie-bila zelo živahna.
Starega tajnika Tersa Ivana so po-zvali, da je moral predložit: obračun oblačilnih nakaznic za II. tromesečje 1949, da bi mogel novi KLO pri Po-verjeništvu za trgovino in preskrbo končno urediti vprašanje manjkajočih nakaznic za upravičence.
StarSe
Na prvi redni seji v prvi polovici januarja t. 1., na kateri je bilo navzo-ftih 20 odbornikov, odsotnih pa 9, so določili Kostevšek Stefana in Slamber-ger Franca, da bosta proti mesečni na-gradi 500 din pazila na gozdove in zem-Ijišča splošnega ljudskega premoženja pod upravo KLO, da bodo imeli na njem vsi interesenti enako količino drv in 6telje. Od te bosta dobila tudi paz-nika zase potrebne količine. Skrbeti bosta morala, da ne bo tatvin drv in 6telje. Za vsakega zasačenca bosta do-bila nagrado, del katere bo šel v prid Rdečega križa.
Vprašanja tajnika nismo mogli režiti. Predlagani Sibila Alojz na tajniško me«to  ni  pristal  zaradi  stalne  službe
Sikole
Enajst odbomikov je na prvi seji med drugim razpravljalo o hektarskem donosu pridelka koruze v letu 1949. Končno so se zedinili, da je bil hekt-arski donos 800—1200 kg.
Zaradi potrebe po večjih pisarniških prostorih in prostoru za orodje bodo zidali tik gasilskega doma. Zidarska dela bodo opravili domači zidarji, mi-zarska Lah Franc, tesarska pa najnižji ponudnik. Vožnje materiala bodo udar-niSko opravljene.
Mostno tehtnico bodo postavili pred kapelo, nasproti hiše Antona Kmeteca v Šikolah. Ogrodje za tehtnico že ima zadruga Sikole.
Za vožnje gramoza na cesto proti Strgojnici so določili 100 din za vožnjo in po 100 din za delavce, za cesto proti Pragerskemu pa za meter 120 din.
Gotovino prejetega in neizčrpanega kredita so sklenili naložiti pri kredit-nem odseku zadruge Sikole.
V  okviru slučajnosti so sklenili,    da bodo v bodoče razdeljevali živilske in Indiistrijske  nakaznice   tamkajšnji   or-gani ljudske lnšpekcije.
Sela
Na prvem zasedanju KLO }e bil iz-voljen za predsednika Koletnik Jože, za tajnika Pečnik Martin, za člane Izvršnega odbora pa Ceetnik Ivan, Mur-ko  Janez in Murko Stefan.
Po referatih je bilo delo tako raz-deljeno, da bosta odgovarjala Cestnik Ivan   in   Kukovič    Jakob   za   finance.
Murko Stefan ln Murko Jakob za od-kup, Kropec Jakob za komunalno de-javnost, Avgustin Franc in Miklavčič Joie za trgovino in preskrbo, Plohl Jo-že za vključevanje delovne sile, Mur-ko Janez in Vindlš Anton za kmetij-stvo, Pal Jože in Gajser Joie za pro-eveto, Sitar Franc za socialno skrbstvo in  Murko Jancz za zdravstvo.
Po razdelitvi referatov je govoril od-poelanec OLO Vobič Ivan o bodočem delu KLO. Opozoril je odbor aa važ-aost zamenjave krompirjevega semena že v zimskem času, da bo na poljih KLO Sela večji hektarski donos.
HALOZE Zetale
Celotni novoizvoljeni KL.O je januar. ja že drugič zasedal. Razrešil je dolž-nosti stari odbor in prevzel vse posle
V vrsti gospodarskih vprašanj so razpravljali o važnosti cepljenja svinj proti zeio razširjenim boleznim, zaradi katerih  pogine  letno precej svinj.
Tov. Nemec Franc je prevzel odgo-vorno6t za popravilo zgradb krajevne-ga ljudskega odbora Tričlanska komi-sija je bila določena za ocenitev ško de na zgradbi KLO, za katero je od govorna Gozdna uprava. Prosvetna dvorana mora dobiti šipe, da bo lahko služila namenu. Učiteljstvo je povablje-no, da se zavzame za vzgojo mladine, ki ne obiskuje več šole.
Nastavljenega referenta za odkup in kmetijstvo, Strlič Julijano, nameravajo obdržati na tem mestu, ker smatrajo, da noben odbornik ne bi bil v stanju voditi tega dela. Z 22 glasovi je bil ta predlog sprejet
Odbor je ocenil plan obvezne oddaje živine kot previsoko postavljen z ozi-rom na socialno in gospodarsko struk-turo kraja in okolice ter pričakuje zni-žanja zaradi oboleiih in poginulih svinj.
Zanimiva Je bila debata o ustano-vitvi čevljarske zadruge. Na področju KLO je več Čevljarjev, ki bi imeli v okviru zadruge možnost pomagati kra-jevni potrebi po papravilu obutve. To vprašanje doslej ni bilo rešeno. Ve« kontingent U6nja in podplatov je do-bival za Zetale čevljar Lozinšek !z Nove cerkve. Sprejeli so sklep, da »e zadruga ustanovi.
GrnSkovJe
Na prvem zasedanju KLO v začetku Januarja t. 1., so rešili člani KLO vpra-sanje razdelitve referatov Razpravljali pa so tudi o vprašanju plana o ob-vezni reji in oddaji živine. Celotni odbor se je skliceval na hribovttost kraja in na posebne gospodarske po-goje tega predela Haloz. OLO v Ptuju 6o poslali predlog za revizijo in zni-žanje plana.
Podlehnlk
Dne 15. Januarja t. 1. )e novi KLO te drugič zasedal. Razdeljenl so bili referati, izvršena zaprisega pri prvi seji izostalih odbornikov. Pregledano je bilo delo starega KLO.
Sklenili so. da bodo za ljudstvo ura-dni dnevi na KLO vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 14. ure. Dosedanji prostor matičnega urada bodo porabil! za razširjeno pisamo KLO, dočim bo matični urad premeščen v hišo Dreu.
Zavri
Krajevnl ljudski odbor ZavrC Je raz-pravljal na prvi seji v začetku janu-arja t. 1. o predlogu, da bi ustanovili lokalno gostinsko podjetje namesto se-daj obstoječih gostiln Kref Apolonije in Barlič Antona. Predlog je bil so-glasno sprejet. Sklenili $o tudi, da bo KLO pobiral za vsak navadni grob na pokopališču 100 din, za posebni pa 1000 din začenši od 1. jan. 1950 dalje. Pašo na otoku (Gresu) bodo pustili še dalje Budigamu za 300 din letne najemnine.
Stanovanjsko vprašanje je bilo pred-met živega razpravljanja. Sprememba gostlnskih prostorov pri Bariiču v sta-novanjske prostore bi znatno omilila stanovanjsko   vprašanje.
Na seji je predsednik Majcen pre*i-tal odboru novoletno poslanico martala Tita jugoslovanskim narodom.
SLOVENSKE GORICE
Desternik
Prva seja KLO v začetku Januarja t. 1. je potekla ob razdelitvi delovnlh sektorjev in ob potrebnih voiitvah iz-vršnega odbora.
Izvršni odbor predstavljajo lzvoljeni: Marinič Janko. GrobovSek Mihanl, Si-monič Vinko, Potrč Franc, Krajnc Ja-nez, Murko Anton, 2lahtič Pepca, Ceh Franc, Pukšič Franc. Predsedniiko me-sto je zaupano MariniC Janku, tajiiiik^ pa  Simonič Vinku.
Odbornlk iz Strmca Je *e na prvi sejJ iznesel vprašanje prikljuCitve Strmca k KLO JirSovci, kamor imajo bliže. Sklenili so, da bo izvršen popis veeh vprežnih sani.
Kicar
Na tretji sejl 16. t. m. te }e izvrini odbor KLO lotil gospodarskih vprašanj. predvsem pa je preStudiral začasna nn-vodila odbornikom. ki jih je izdelal Ob LO Maribor. Predpis obvezne oddaje koruze za leto 1949 so vskladlli z uredbo o obvezni oddaji In ga predall referentu za odkup in kmetijstvo. Pri vpra§anju popravlla cest so se zedinili, da takoj pristopijo k delu. Zapadli sneg ie delo začasno onemogočil.
Odbornika First Než'* In Seruga An-ton sta bila dvakrat obveščena o sejl. pa nista prišla. Take slučaje bo raz-Čiščevala  disciplinska  komisija.
Jiriovd
V prostorih Bezjak Franca v Jiršov cih se je vršilo prvo zasedanje novega KLO Tamkajšnji stari odbor je bil t celoti ponovno izvoljen. Predeedniško mesto je zavzel Pihler Franc, tajniško Cornjak Niko, mesto referenta za od-kup Meznarič Stanko, ref za socialno skrbstvo Stergar Ludvlk, referent za prosveto Kramberger Janez, za kmetij-»tvo Golob Jožef, za finance Bezjafc Jožef, statistiko in popis Ceh Alojz, sa delo Pihler Alojz, za trgovino in pre-skibo Repec Mihael, za komunalo Itk obrt Brunčič Matevž. SkJenili so, da bodo imeii  seje   vsakomesečno enkrat
PTUJSKO IN SREDIŠKO POLJE
Središče
Na 2. rednl seji v prvi polovid ja-nuarja t. 1. so med drugim razpravljall o denarju, ki ga ima shranjenega Gradbeno podjetje, o ustanovitvi Zdravstvene postaje pri Dečku Antonu, o preselitvi krojaške delavnice v Kme-tijsko zadrugo v pro6tore bivše trgo-vine, o avtotaksnem dovoljenju Curirn Matevžu iz Bolfenka, o doiočitvi plače kurirju Petek Francu, o zvišanju na-grade čistilki Kristovič Mariji ter o prošnji za dodeiitev stavbišča na Tra-tah, ki jo Je vložil tov   Pajek.
Loperšice
Na zboru volilcev v Loperžicah so v Januarju t. 1. razpravljali o razbitju plana fižola in o okolnostih, da je bilo 1949 fižola v cvetju uničeno nad 50%. Sprejeli so sklep, da bo dal vsak kraet po makslmalni zmogljivo6ti. Glede pri-deika slarne na hektar v 1. 1949 so se zedinili, da je bil 150 kg. Dolg gramo za Lukman Petra bo poravnan v letu 1950. Horvat Franc bo poskrbel za drva za pi6arno KLO.
Velika Nedelja
Na seji v začetku januarja t. L Je 15 odbornikov v odsotnostl 6 sotovarišev razpravljalo o spremembi v prvotni zasedbi referatov in so sklenili, da pre-vzame Hergula Avgust' referat za ko-munalne zadeve, Sok Ivan pa refera: za socžalno skrbstvo.
Sprejet je tudi predlog o zgraditvi raoetu čez potok v Udini na poti v Sar-dinje, ki bi koristil Gozdni upravi iD tamkajšnjemu Ijudstvu, zato bodo po-rvali Gozdno upravo, da bo prispevala les za most.
Rešili so več personalnih vprašanj.
Moškanjci
OdborniJd tega KJJD ao n* janumormia
1. seji razpravljali o planu oddaje go-ved in prašičev. Sklenili 60, da se plan razbije na podlagi zraogljivosti poedi-oih kmetov V svrho razčiščenja tega vprašanja so sklenili poslati v Ptuj na OLO tajnika KLO in referenta za drž. nabave, da bi pojasnila stalisče odbora KLO o vieokem planu obvezne oddaje živine.
Razpravljall so tudi o knjižnici, kl se nahaja pri Strelcu. Knjižnica bo pre-meščena v pisarno KLO. Ekali bodo iz-delati knjižno polico.
Markovd
Na 2. seji KLO v januarju t. L Je bil iznešen predlog, da bi KLO Markovci prevzel novi vaški brod. Odbor se je s tem 6trinjal. Končni sklep bo izdan, ko bo pojasnjeno vprašanje glede tega broda. Odbor se ni sprijaznil s predlo-gom Okrajne gasilske zveze Ptuj, da bi imela vsaka va« svojo gasilsko Ce-to. Smatrali so, da je ob sedanjem skupnem gasilfikem orodju to nerao-goče.
Krajevne ceste bodo začeli poprav-ljati. Sklenili so: družine, ki se ne bd hotele udeležiti kolektivnega dela, bi morale dati finančni prispevek 100 din za delovno silo, 200 din pa za voznika
O vprašanju ustanovitve Kmečko delovne zadruge niso razpravljali, ker ni bilo to vprašanje na dnevnem redu.
Zabovci
Najvažnej&a razprava na 1. «e$ •e je razvijala o vprašanju potrebe uradnih prostorov za KLO. Ta KL.O nima niti enega uradnega prostora. Pi-sarna KLO je že ves čas po osvobo-ditvi v privatni hisi. Predlog za Čim-prejšno zgradttev prostorov za KLO je bil soglasno sprejet.
Sklenjeno je tudi bilo, da bodo s pro-stovoljnim delom popravljene ceste Seje izvršnega odbora se bodo vršile enkrat tedensko, celokupnega cxlbora pa enkrat mesečna
— o —
Vd ti predlogi in sklepl ie zdaleč ne zajetnajo veiike stvarnosti sedanjega stanja graditve socializma v naši drza-vi in $ tem vzporedno tudi na naiih vaseh; nekateri med njimi pa niti ne odgovarjajo današnji stvarnosti. Od ne-štetih problemov, ki jih dnevno rešu-jejo delovni ljudje mesta in vasi, je v sklepih prvih sej teh zelo malo. Mno-gi problemi so novemu KLO dobro znani. Sigurno je, da se je znašel mar-sikateri od imenovanih in neimenova-nih KLO v začetku svojega dela pred vpraianjem, kak red dela bi 6i ustva-ril, da bi začel najpreje reševati pro-bleme, ki eo za večino množice najak-tualnejši in najnujnejši.
To je slika delovnega začetka, začet-ka skromnih in delavoljnih predstav-nikov ljudske oblasti, ki so navajeni živeti med ljudstvom in ki so navajem delati, srečni pa so, če jih kdo vodi KPJ je prva, ki bo stalno na čelu predstavrdkov ljudske oblasti, na čelu delovnih množic in bo vodila naprej, naprej  v socializem.                    LF.   
   Sindikalne letne skupščine potekajo v tekmovalnem razpoloženju
Dan za dnem se vrsijo na področju ptujskega okraja letne skupičine čla-nov  sindikalnih podružnic
Lahko rečemo, da je bila večina do-6lej izvedenih 6kupščin dobro priprav-ljena. Najboljše so bile pripravljene skupščine v Pletarni Ptuj, Bolnifrnici Ptuj in Petoviji v Ptuju. Politično in tehnično se je najboljše pripravila na skupščino sindikaina podružnica Ple-tarne. V diskusiji so člani sindikata prikazali vse pomanjkljivosti in nepra-vilnosti v preteklem letu. Iz disku«ije je novoizvoljeni odbor mnogo pridobil za bodoče delo. V razpravi je bil pre-delan plan za vsak oddelek posebej. Kolektiv se je na skupščini obvezal, da bo plan za leto 1950 izpolnil do 29. no-vembra. Po diskusiji o brigadnem siste-
mu dela so sprejeli sklep, da bodo uve-dli v najkrajšem času brigadni sistem dela in delo na tekočem traku. Kolek-tiv se je tudi obvezaL, da bo uvedel tekmovanje za večjo storilnost v pro-dukciji.
Sindikalna podružnlca Pletame Ptuj je doslej edina, ki je na skupščini po-drobno razpravljala o letnem proizvod-nem planu in sprejela konkretne ob-veze.
Nedvomno bodo dale skupščlne oeta-lih podružnic v okraju mnogo novih zamlsli in pobud za 8e uspešnejše in tesnejše sodelovanje med podjetji in sindikalnimi podružnicami, kar bo znat-no pri6pevalo k hitrejši graditvi soda-lizma v FLRJ.                                 Čo.   
   Občni zbor Sindikalne podružnice Avtoprevozništva Ptuj
V soboto 28. januarja je Slndikalna podružnica Avtoprevozništva imela red-ni letni občni zbor. Kot predstavnik OLO je prisostvoval občnemu zboru tov. Vrbnjak Jože.
Funkcionarji podružnice so dali iz-črpna poročila o delu podružnice v letu 1949. Predsednik je v svojem referatu prikazal težkoče pri izpolnitvi plana podjetja. Poudaril je, da je podjetje kljub težkočam izpolnilo svoj letni plan do  29.  novembra  1949.   Celo   preseglo
ga Je in s tem doseglo drugo mesto pre-voznih podjetij v LRS.
Na koncu se je članstvo, zavedajot se težkoč stanlce mladih tehnikov, na-ših najmlajših, obvezalo, da bo prevze-lo patronat ene od stanic mladih teh-nikov. Ob enem se Je obvezalo član-stvo, da bo pomagalo KOZ 6 prosto-voljnim delom pri popravilu kmetij-skih strojev in ostalega, kar spada ˇ kovinarsko stroko.                     L.V.   
   Mestni kino Ptuj
Od 3. do 6. febr.: »Barba Zvane«, Jugo-6k>va«<aki umetn   film
Od 2. do  13. febr.: »Gullverjeva poto-
vanja«,  ameriSki   umetn    film Od 14.  do 16.  febr.    »Stenka    Razln«,
sovjetski unietn. film
Od   17.   do   20   febr.:   »Statnja«,   čeiki
usnetn. film. Od    21.  do    23.   febr.:     »Prepovedane
pesmi«, poljski  umetn   film Od 24.—2?   febr.:   »Bmca v Ozfordn«,
amerjžkj umetn   film. Od 28. febr. do 2. marca: »Tuja lufca«,
šv&dski  uiaeu.  film
Od 3. do 9. maica: »AJi Baba in 40 raz-bojnlkov«   ameriški   umetn    &lra
OPOZARJAMO kino-oblskovalce, da prl-hsjajo pravočasno k predstavam. Mfed izvBJanjem tednika ln glavnlm tilinom vatop nl dovollen. — Uprava
   Terenske organizacije OF bodo dopri-nesle svoj delež za napredek v Ptuju
Peti teren OF v Ptuju je na svojem sestaaku 25. januarja pregledal svoje delo in ugotovil uspehe in napake v minulem letu. Razčlenil in prediskuti-ral je plan dela plenuma OF za leto 1950 z dne 10. jan. t. 1.
Clani so sklenili, da se bodo vršili redni mesečni terenski sestanki vsako tretjo sredo v mesecu in da se bo ude-ležilo teh sestankov 70 odsttrtkov član-stva OF.
Glede izletov v okviru MOOF so sklenili, da bodo prlredili poleg teh §e terenske izlete. Izrazili eo željo, da bi imeli pristop  k  6ejam  plenuma OF.
Vse ostale točke plenuma za pian dela v tekočem letu so bile soglasno sprejete.
Plan terena;
1.   Razširitev in uredltev Rogoznižke ccste.   Ruševine   bodo   razvozili,    tam-kajšnji   člani pa bodo prevzeli   drugo delo.
2.  Enak sklep.so prevzeli za nasipa-nje  pešpoti na  Tratah.   Predlog  tova-riša Cučka giede izdelave regulacijeke-ga   načrta    mesta   Ptuja   so   soglasno sprejeli.
3.  Glede moralno ogroženih otrc* so sklenili,  da jih  bo teren  vodil  v evi-denci ter jim   posvečal   vso pozornost.
Clanarina se pobira redno. Tudi k prostovoljnemu delu Člani radi pristo-pajo, le da o tem molče v svoji skrom-nosti. Ker nimajo točnih podatkov, ne morejo beležiti uspehov. Da bi to na-pako odpravili, so sklenili, da bodo pri-skrbeli vsakemu članu izkaznico pro-stovoljnega dela ter na vsakem sfvstan-ku razpravljali nekaj časa o prosto-voljnem delu.
Ker v preteklem letu terenskl odbnr ni imel niti ene seje, so v svrho boljše povezave sklenili, da bodo frontovce-člane cxibora, ki se ne bodo udeleievali sej, nadomestili z agilnejšimi. Sklenili so tudi, da bodo izboljJali povezavo z mladittsko   organizacijo
Sestanka se je sicer udeleiilo le ma-lo število Clanov. Teren iSCe sicer zgled v boljših, vendar je treba ugotoviti. da ne zaostaja.
Frontovci pričakujejo na prlhodnjem sestanku boljšo udeležbo            T. D   
   Kolektiv Mestnih obrtnih delavnic
v Ptuju — nosilec prehodne
zastavice
V   četrtem   tromesečju  lanskega  leta bo organizirall delovni kolektivi iz Ptu-}a in okolice tekmovanja za večjo sto-rilnost v  produkciji.
Tako so bile v 21. tekmovanjih zajetfc 104 brigade s skupno 3371 člani sindi-kata. Doseženi so bili vidni tekmovalni uspehi. Prednjačlli so: Tovama volne-nih izdelkov v MajSperku, Tovarna pe-rila v Ptuju, »Gradie« v StmiStu, Mest-ne obrtne delavnice v Ptuju. Po^dinl člani tekrnujočih brigad so prekorače-vali dncvni plan za 140 odst
V   januarju t 1. je bllo ocenj«Tanje lokalnih   podjctij  glede  na  to,    katcrl kolektiv   je   najboljic  iziTršil    planske, organizaciiske  in  politične  naloge.
Prvo mesto Je z delom zavzel kolek-tiv Mestnih obrtnih delavnic in postal nosilec prehodne zastavice Okrajnega sindikalnega sveta In OLO Ptuj. Drugo mesto je dosegel kolektiv Pletarne iz Ptuja, tretje pa kolektiv Tovame pe-ri!a v Ptuju.
Kolektivna, patriotična in tekmoval-na zavest delavcev In nameSčencer podjetij v ptujskem okraju ter vrsta doseženih uspehov potrjujejo. da vodi KPJ vse delovno ljudrstvo po pravi po-ti v socialistični družbeni red in da so vsp. klevete Informbiroja neuspeli po-skusi zaviranja graditve dmžbenega gospodarstva v FLRJ.                      So.   
   Kolobar življenja
Nove družine
V  mesecu Jenuarjti je bilo v pttijsltein Matičnem okolišu sklenj«iih 34 aakon-¦kih zvez.
Poročili so «e: Strukelj Egon in Kli»c Marija, Rajh Leopo!d in Slameršak Ma-rija, Zadravec Jsnet in Primožič Mari-ja, Klinc Anton ln Fiirst Neža, Gojko&ek Martin in Malek Marija, Toinažič Franc m BombeJc Marjeta, Horvat Franc in Merc Veronika, Lonfarek Ignac in So-!ina Ivana, Petek Franc m VogTlnec Terezija, Hrnčtč Joie In Peklar Jalijsna Kosec Stanko in Toplak Ivana. Pavlo-ˇič 2ivojin in Stebih Zofija, T.nhM Franc in Golob Pavla, Vajda Franc in B«jak Terezija, Lorenfif Joie in Sumej Irtna Vogrinc Alojz in Cvetko Marlja, Fra« Janez in Funnan Marija, Golob Janei in Čeh Marija, Masten Franc in Voglar Ana. Ber Rudolf in Kosi Marija. Petek Joief ]n Crk Terezija, Dooaj Ja-kob in Kokol Marija, Majerič Alofz in Znidari^ Ana. Vogrin-ec Fraoc in Varpo-tič Marija, Ciglar Fr?mc in Robhi Sla-rica, Ciglar Alojz in Zelenko Marlja, Bombek Franc in Cui Teresija, Ceh AJojz \n Osenjak Olga, Lesjak Alojz in Meznarič Marija, Slatič Franc ln Petro-vit Ana, Lončar Karel in Kvoder Karo-!ina, Preloinik Franc in PUiIer EUzabe-ta. Ristič Stefao In RSsler Edlta. Krnm-berger Franc ln Botnbek Aniea,
Novorojenčki
V   okollSu    MatiLnega   urada   Ptuj  Je bilo  v mesecu  januarju 76 novorojenč-kov  Od tega je bilo živorojenih fantkov 39. deklic 33 In 4 mtrvorojeni.
Sairti
V  istem    mesecu je bilo    32 smitnib slučajev. od teh ie bllo 17 možkih in 15 fensk                                                M.Z.   
   ZAHVALA
Okrajnj odbor Rdečega krlia Pttij se zahvaljuje pogrebcern Kožel Marije vt Rodnega vrha, kateri so darovali Rde-čemu križu za dobrodelne namene zne-sek 600 din   —  OO RKS Ptuj
   Veseli nas pozornost, ki jo izkazujete napram starim ljudem
Socialno zdTavBtvenl svet MLO Ptuj je priredil starim in onemoglim ljudem Novoletno j«lko 1. jan. 1950. Ker je bil lep, sončen dan so se povabljenci ridele-žili prireditve v lepem Stevilu.
Tov. Zor«i Franc je kot predsednik otvoril prireditev, pozdravil navzoče In razložil pom«si Novoletae jelke. Jaano podčrtal staro kapitalistično Jugosla-rljo, ki je vzkoriščala rlasti delovne lju<ft do onemoglosti, potem jih pa pre-pnstila beračeaju in dobio«rčnosti IJu-&\ Nova ©ocialiatitna Jugoslavija pa skrbi za te žrtve In ffan skuia priprariti rsaj l«pše dni t nj«hovi etarosti.
Oskrbova-nci so s solznimi oimi sledili gororu In ostalim točkam ljttbke prire-dttre. Njdhore oi\ pa  so se tudd rado-
vedno obračaJe na pripravljena darila, ki so iib po končani prireditvi spreje-noali s hvaležnostjo in ginienostjo.
27. jan. 1950 je imel socialno zdraT-»tverri svet sejo in obračun te obdarit-ve. 2sne antifaf-ietke, obiskovalke otrok, so Dabrale po «voj'h terenih 32.000 din. Tudi OLO je prispeval lepo vsoto Ker ©o bila sTedstva na raipolago, je bilo mogoče obdariti 140 starih in onemog-lih ljudi. Sodalno zdr*vstvenl avet se na tem mestti zahvaljuje rsem daro-Talcem in nabiralkam. ki so s »vojo po-žrtvovalnostjo pripomogli k tako lepl obdaritvi.
Socialno zdravstveni svet si je na tej »ejx zadal nove, človekoljubne nalogc za tekoče leto.                                   J.J.   
   Mladinsko protestno zborovanje v Ptuju
Dne 25. Jan. je imela mladina v Ptuju proteetno zborovanje zaradi izključitve Ljudske mladine Jugoslavije iz Svetov-ne Federacije demokratične mladlne. Navzočih ie Wlo ca 180. Sekretar OK LMS tor. Segula Jože je v referatu med drugim dejal: »Naia organizacaja LMJ je bila pobudcik in soustanoviteij SFDM Izvrševala ic vsa načela ter vedno de-lala na tem, da se inladinsko gibanje zdmii   postane  enotno.    Danes nam  to
enotnost ružijo. Naia pravi&na borba bo to enotnost ponovno skovala tako moč-no, da }e boneden ne razbije. N: sile. ki bi mogla zdrave ljudi, ljudi, ki ljubi)o resnico, odvrniti od naše Partije ia tov. Tita.
Pcaslana so bila ptsma CK KPJ, CK LMJ in CK LMS. V pismu CK KPJ je med drugim rečeno: »Tudi iikbutitev Ljudske mladine jz SFDM nas mnogo ne razbuja. To je le formalno dopolnilo k lzvajanju njih politike. Naš očgovvt na vsa razbijaštva &notnosti so uspehi, je naša Bocialistifrna stvarnost. Obljublja-mo vam, da ne bomo nikdar itedili wro-jih moči, kadar gre za zmago resnice. za boljše iivljenje delovnemu človeku Naie geelo je: Enotna Partija — crotno ljudstvo — pravična borba — naža zmagallc                                       P. M.   
   PTUJSKE UGANKE
1.
V kflteriMn podjetj« v ptnjskem okraju 6O dclavci prepričand, da jkn pripada »ie~ trti obrok«, pa tega ne dobijo in ©ma^ trajo, d« sta tega kriva upravuik iu ad-nrfcmf-stTatOT, ker sta »tavila v z«devno poročilo pripombo: »TukaijšTiji delavci so posestniki«?
2.
Kateta pekarna v P*ujn zažge naijvoi-krat knih, ki g* priivesejo v peko 6trandce?
3.
Katera mladinflka igraiHka skuplna smotra, dn m v za-dnjem oas-u pravilno nagrajena, četudi si je priborila v Ljuto-Ijani v kategoriji B prvo mcsto?
4
Katere astonove v Ptuju in otoUci toa-jo »acoo še za nekaj dnj drv io preano-ga fa ne vedo, « aun bo<io potem kurile?
5.
Kateri ktoet h Lasux»ve v>aai je pu»ttt v ioeeni zadTuini eejalniik v Popovcih na cesti, od koder ga je nekdo pcwegnil na meato,  kjer ga je  dokjo iajparal  dež?
6.
Na katesrem driavneffl posestim režn-jejo delavci vpraianj«, zakaj niso mogti dobiti toliiko viask^i tropin za Iastno iganjekuho, da jim ne bi bilo treba ku-piti litra žgkanja po din 151.— Jn da ne bi bile tropejie v eilosu mesto 1-uceme, kj je ostala oa ve^ja povTšana aepoko-»ena?
¦
Re&tre »gatik bomo objavlli v prihod-b)1 itovilki. Rc«IteljJ ngank morajo datl svoj tofen d«*1ov, da jlra lahko naicaJa-no nagrsdo.
   Kulturno prosvetno delo v Podgorcih
V k odgorclh je pouovno zaživelo kulturno i-rosvetoo delo. Po uspelih kul-turnih prireditvah smo sklenili ustano-viti izobreževalno umetniško  društvo.
Za u*tanovitev dništva so si mnogo prizadevali tov. Bombek Zvonko, Stanič Vika, Zvegla Ivau, Notersberg Vinko. ml. in Dovečar Ivan, ki so se tudi sl-cer ob odrskih predstavah naiboli lz-kazali.
Na uetanovnem občnetn zboru smo skl-enili, da %e bo novoustanovljeoo dna-Stvo imenovalo IZUD >2uran Alojz«, po domačinu, ki je svoječasno mnogo pri-sicval k dvigu prosvetne m kulturne ravni tukajšnjega prebivalstva. V Lasu okupacije je ŽTtvoval kot borec za pra-vice d«lovnega ljudstva kot \,&\ec svoj« življcnje.
IZUD »2uran Aloj^« zajeroa KLO Podgorci ter KLO Cvetkovci. ima dv« knjiimici, pevski zbor, orkester ln dv« igralski družini.
Člani društva eo izdelali plan dela za leto 1950. Ta obsega poleg 4 odrskih prir^ditev tudi dokončno ureditev pr<y-svetnc dvorane. Pri tem pričakujejo po-moč starejših, izkušenih igralcev ter upajo, da bodo postavljene naloge ob njihovs pomoči, kakor tudi ob pomoči vsega ostalega Ijudstva, lahko izvedli. S tem bodo s kulturno prosvefnim dvi-gom kroečkega prebivalstva y okolici va v Podgorcih poraagali izobraževati Ijud-»tvo in graditi lepše življenje na vaseh r ptuj-sketn okraju                                 P.   
   Ob osmem domačem
umetniškem filmu
Kultuma dediščina, Id smo Jo pre-vzeli po stari Jugoslaviji, je bila enaka gospodarski. Kazala je veliko zaosta-lost. Saj tudi ni mogla biti drugačna, ker je bila odvisna od te. Družbena ureditev nove Jugoslavije zahteva od-pravo te zaostalosti. Nastopil je čas, ko z največjim elanom izvršujemo to, kar smo zamudili in dohitevamo druge narode. Znano je, kakšne uspehe smo dosegli in dosegamo na gospodarskem polju. Predvsem v industrializadji in clektrifikaciji smo že marsikoga prehi-teli. Ti uspehi niso mogli ostati brez vpliva na kuiturno in prosvetno stanje. Naša vlada nenehno kaže skrb za dvig kvdturno prosvetne ravni. Kjer je via-dala nepisinenost, so jo analfabetsld tečaji odpravili ali jo odpravljajo. Kjer n! bilo Sol, so sedaj sedemletke. Od-prto je veliko število novih srednjih in etrokovnih šol, manjkajoče fakultcte In odseki na obstoječih univerzah. Odprte eo nove univerze v Sarajevu in Skop-lju. Pripravlja se otvoritev dveh fakul-tet kot osnove novi črnogorski univer-xi v Titogradu. Odprte so razne visoke Sole; nekatere prvlč v zgodovinl Jugo-slavije. Primer: Visoka filmska Sola, Novinarska in dlplomatska visoka iola v Beogradu. Viden napredek je zabele-ten pri naših najvišjih kulturnih usta-novah — Akademijah znanosti in umet-nosti. To je čas kulturne preobrazbe in  sociallstiffne  prevzgoje  človeka!
Pri vzgojl novega socialističnega člo-veka imajo glavno vlogo tisk, radio, gledališče in — film. Pri nas so se ki-nematografi osvoboc1:li gospostva film-«ke plaže proizvodnje UFA in FOX Naša filmska platna 60 postala prosta 2a napredne filme in prvič so se na naših platnih pojavili domači filmi. V kratki dobi štirih let so bile prebrede-ne začetne težave. Posnetlh jc bilo na tisoče metrov dokumentamih fil-mov, mesečnih in tedenskih pregledov. Vse je bilo kronano s prvlm domačim ¦metniškim fiimom »Slavica« v proiz-
vodnjl srbskega filmskega podjetja Avala-film. Od tedaj je naša kinemato-grafija napravila veliko pot. Do kon-ca 1949. L je bilo devet domačih film-skih premier. V začetku tega letabosta ie dve naslednji: Novi film iz sociali-slične graditve — o gradnji hidrocen-trale z naslovom »Jezero« in prvi do-mačd pravljični film »Cudodelni meč«. Pokazalo se je, da je film vzar umet-nosti, ki mnogo daprinaAa k razvoju nacionalne kulture. Zato se je v vseh republikah razvila republiška filmska proizvodnja. Zato ni čudno, da Bosna-film iz Sarajeva, bosansko filmsko pod-jetje, že 6nema svoj prvi umetnilki film »Major Bauk«. Scenarij zanj je napisal Branko Čopit. Njegova premie-ra bo v istem času kot premiera dru-gega slovenskega umetniškega tilma »Trst«, mogofie celo nekoliko prej. Bos-na-film pripravlja snemanje drugega bosanskega umetniškega .filina, Vardar-film iz Skoplja pa snemanje prvega ma-kedonskega umetniikega filma. Pred kratkim osnovano filmsko podjetje Crne gore Lovčen-film pripravlja ane-manje svojega umetnižkega filma. Hr-vatsko filmsko podjetje Jadran-film, ki je doelej ustvarilo dve vredni filmskl deli »To ljudstvo bo tivelo« in »Z&sta-vac, snema prvi jugoslovanski umet-nižki fllm s športno vsebino »Plavi Jtevilka 9«.   .
Ce resumiramo doeedanje napehc fa-goslovanskega filma, vidimo, da niso brezpomembni in da Je največja aktiv-nost zabeležena pri erbskem filnrakem podjetju. Teiko pa je in ni roogoče na tem mestu objasnlti, zakaj nam naie slovensko fllmsko podjetje Triulav-film \z Ljubljane ni moglo dati že lanl no-vega slovenakega lilma. Premiera filma »Na svoji zemlji« je bila ie leta 1948. Velik uspeh prvega slovenskega umet-niikega filma oas vendar ni mogel uspavatl. Ali so po sredi tako velike objektivne težave? Kakine ao te? Ali Triglav-filmu bolj »leži« dokttmsataroi
film? Kot smo rekli, je tudl umetniški film velik delež k razvoju nacionalne kulture. Opravičila ni, da bi prav naS film v tem zaostajal
Kmalu po premieri »Zastave«, dru-gega hrvatskega umetniškega filma, iz-delanega v zagrebškem filmskem pod~ jetju Jadran-film, ki je predstavljal prvo domačo filmsko premiero v minu-lem letu in je žel obilo uspeha, Je bil na sporedu v Beogradu že novembra minulega leta novi domači film »Barba 2vane« To je prvl umetniški film, ki ga je izdelalo naše centralno filmsko podjetje Zvezda-film Iz Beograda. V Uti produkciji Je bil izdelan tudi tretji jugoslovanski umetniški film v lanskem letu »Zgodba o tvornicl« (»Priča o fa-brici.«) »Zgodba o tvomiriU predstavlja drugi poizkus (poleg filma »Življenje Je naše«) oživitve dogodka iz naSe povoj-ne stvarnosti na platnu. Sega v neda-vno pretcklost Obdeluje problem na-cionalizirane tvornice
NaS osmi umetniSkl film »Barba 2vane«, ki ga pravkar vrtijo v Ptuju, }e bil izdelan, kot smo ie zgoraj onve-nili. ˇ produkciji Zvezda-filma. Rečl moramo, da je »znamenit« po tem, ker je bil ustvarjen izključno po slušateljih Visoke filmske Sole iz Beograda. Razen scenari5ta in reiiserja filma, ki je nai najbolj znani filmski delavec Vjekoslav Afrič, direktor Vi«oke fllmske šole. so vsi igralci, asistenti režiserja, dekora-terji, scenografi itd., b samim direktor-iem filma študenti te Jole, kar pred-etavlja skoraj edinstven j>rkner v ago-dovioi niraa sploh. Da «mo na tak na-6\n ustvarili umetniSki fllm, je kriva naša skromna filmska tradicija, ki nas «li, da delamo z vsemi močmi, ki jih imamo. Drugič pa to lzraža socialisti-čen značaj naše filmske iole. Poleg teo-retičnega znanja, kl ga daje svojlm Studentom, jim oraogoča ves čas Stu-dija tx>di praktično delo. V tem se raz-likuje od podobnih šol v burfoaznih de-ielah. Tam so šele ab»<rfventi taklh &ol pripuščeni k satnemu ustvarjalne-mu delu. Na tem meatu lahko omeni-mo znani sovjetski film »Mlada garda« po elovitera Fadejevem romanu. V njem •o prav tako večino vio^; odigrali ita-
denti filn>skih iol, dočim jira prav vseh vlog sovjetski reiiserji niso zaupali. To pa zato, ker potem verjetno film ne bi bil dosegel tako visoke kvalitete in ne bi bil deleien tolikžnega uspeha kot ga je bil.
»Barba 2vanee )e posnet po noveli »Voli prihajajo«, Jd jo je napisal Dra-go Gervais. Marsikateri, ki je čital to novelo, je ob njej pomislil: »Kako le-pa, preprosta zgodba, kot ustvarjena za film!« Zares, preprosta zgodba iz na-rodno-osvobodilne vojne. (»Barba« po-merii v istrskem narftčju striček.) Zgod-ba o zavednem stričku Zvanetu nam je dala našepa prvega fHm«;keg* janak«. (To je bila »Slavica«, vendar ie ne »pravi filmski junak«.)
Vsebina filma Je takale: Barba 2va-ne iivi s svojo ženo v neki istrski vasi-d, v katero vdro Nemci. Partizani so se umaknill v Gorski kotar, kjer jim pretl lakota. V vasi se seetane ilegalni narodno-osvobodilni odbor, ki razprav-lja o tem, kako bi partizanom poslali deset volov, ki so jlh v ta namen dali vaščani. To nalogo hoče prevzeti barba Zvane; on bi bil najprimernejši za to, da prepelje vole preko Istre, prekorači močno zaatraženo železniško progo Re-ka—Trst, mimo mnogih straž, v Gorskl kotar. Končno barba 2vanetu uspe, da mu poverijo to nalogo, ki jo s silno iznajdljivostjo in z zvijačami tu.di uspcsno izpolni. Prcbije se mimo nem-5kih straž do Učke. toda v podnožju ga ujamejo Nemci. Barba Zvane se napravi gluhonemega. Nemška posto-janka je oficirski pavlljon, kjer fašlsti prirejajo pijanke. Barba Zvane izko-ri*ti tak ugoden trenutek, osvobodi vo-le in sebe in uide pijanim Nemcem. Prebije se do partizanske postajanke, kjer pa se ster^c znova »bori« s ko-mandirjem, katerega 2vane imenuje saboterja, ker mu ne dovoli, da bl sam z voli presel progo (»Preprečuje mu iz-vrSitev njegove frontovske naloge.«) Na koncu barba 2vane dobi dovoljenje za nadaljevanje potl in čeprav pride pri prehodu čez progo do borbe, barba 2vane pripelje vcde sestradanim parti-zanom. Film se konča z osvobojenjem letre. V partizanckih osvobodilnih vr-
stah prihaja tudi stari Zvane, ki pride zadnji z zaplenjanim »Sarcem« v osvo-bojeno vas.. Zmučilo ga je težko orožje. V vasi mu vaščani kličejo: »Hi-treje, barba 2vane, pozen si!«, a barba 2vane se smehlja: »2e, ie, jaz nikoli ne zamudim. bom *e pravočasno pri-§el!«
Takšna Je osnovna nit zgodbe, polne romantičnosti, življenjskega, Zvanetu prirojenega humorja. a vendar resnii-na. Toda prav ta »poetični realizem« je zmotil režiserja, da je zapadel nekate-rim vidnim napakam. Prihod Nemcev y va«. Nemci presenetijo partizane na mitingu. Mar ni«o postavlli straž? 2va-netova osvoboditev. Zakaj ga Nemd ne zasledujejo? Izgleda, da je Zvaneta osvobodila itallianska pevka, preh«! čsz progo ltd. Preveč posrečeno tudi nista prikazana »vedno lačna« italijan-ska borca. To so režiserjeve napake, prav tako pa tudi scenarij ni »Čist«. Scenari«t in režiser je ena oseba — Vjekoslav A f r i t. Kamera (Mihajlo Ivanjikov) je svojo nalogo dobro opravila. Tudi zvok, ki ga je posnel Božo Vukadinovlč, je dober. O glazbi, ki )o jc akomponiral Krešimir Baranovič, bo spregovoril kdo, ki je kompetentnejši.
Igra 2vaneta (Dragomir F e 1 b a) Je brez napak in kaie velik igralčev ta-/snt. Ostale vloge precej zaostajajo. Predvsem je slab komandir (Rade Mladženovlč), kar je v neki meri kriv scenarij. Sicer se pa še precej pozna vpliv šole. Svojo vlogo je dobro odigrala 2vanetova žena (Gita Pre-dič-Nušič). Sovražniki so kollkor toliko prikazani brez karikiran.ia. Tu je vredno omeniti, da je v tem filmu, ˇ prvem od naših filinov, prikazana di-ferenciacija v sovražnem taboru. Ne-katere glavnejše vloge so še: Ninetta (De«a B e r i č), komisar (Kiro L a h -6 a n s k i), komandant (Branko V o j -novič) in Mara (Nada Mladženo-vič).
Film »Barba 2vane« predstavlja s »Slavico«, ne oziraje se na opisane na-pake, ki jih imata oba filraa, naše naj-bolj simpatično filmsko delo in je kot tak eprejet po vsej domovini.       D.D.   
   Prosim naj ostane med nami
Ijonekod   v   Ptuju   )e   staro   hišno
' ozidje obraSrcno z brrJjznom. S tem so nekaleri go^podarji zelo rador darvi, dragi pa ga skrbnc čuvajo
Mladi hiini gospodar Lenart Branko se drži načela, da ie to tatvina če kdo strga z njihovega zida vejico hriljcina. Zato je zahteval od delavkc iz soscdne Tovarne perila. da \e mo rala vreči pred njim na tla dve vejicj bršljana, ki /a ie vtrzcla za okrasi-tev vollvne skrinice ob volitvah m*a-iinskega sekretariaia.
Zaradi odtrgonego bršljana }e bSa veliha zamera Kolika pa }e *el? biia. kr, :? !ird$'\mp !-t?°aifly z rtadonali-zactjo iz Lenartovih rok njthav naf-'epši bršlian - Tovarno periln. ¦
1/ met Ra)h iz Draženc fe večkrat ^ nevoljen in žalasien. Enkrai se \e hutel ttmeljitn razveseltti.
Hferki \e pripravti stiridnevno g<r stijo. Kdo bi sledal na čcs, jedi in pi-iaro? Gnsfje so bili veseH. JedU so. peli in ptti
Verjctrto astaJi kmetie tz Draženc ne bodo smatrpU, da jim }e sovašcan R.alh nnnovedpl (ekmnvanfe. Sicer bl se lo.frko zgndtto, da bodo v Draženr cih vse kmečke gosttje trajaJc cel tcden.
¦
\ja vratih mnorjh obratov imalo 1 * napis: »Pse ie prepavedano v<r diti s scboj'*
Na rna-tnem go%Un$kem obratu v Ormoža je poUcbcn napis: *Dobro st onlejte psa ki Vtts bo obgrizel, da rie boaie po knvcm dolžlli nedolznega *Luxa« Narodne milice.* ¦*
JSdor bl se rad prepričal, kai se * *- pravi sedeti na trnju, naj se vscde v 'Ormožu v kinodvorani na polomljen stol in naj poslušo pred predvajanjem filnm melodije. ki se jih je že svoifos na\eli(ala  Marija  Tereaja.
C\'f/o Nežiko na vaseh ±e dones L-7 častijo nckatere /Vcie, ker je kot IHfina raje timrla mnčemškc smftt, kakor da bi izdala svoie prepričanje.
tijačknvc Neiikc pa v Muretincih ne časiijo, ker se jc kot postovodkr nfa KZ rale zamenia vsent zadružni cam koi bi se odpovedala 16 metrom blcga, 2 parorva ženskih nogavic in .? parom mofkih ncgGvic. Vs<? to )e vzela zase iz zadražnega horttingenta, še prcdno jp nanravil nprcvni otfbor ra~.dcVlnik
Knmpova Mica, Pešec Mari}a, Ffr jačkovn m drugc Nežike bi se nnibrže bolje pnču\ih> v novih oblehah, rvtah in nogavicah, č? $e r.ad^nimki ne bi ravedali. dn skrbi za Bane zadruga, np pfi  F:\r-rknva Vftikt
JsArsečni Ifmi/e imoh to baiezen, da * ^ hošlio okrog of) pctni luni. ne da bi se tega zavedalL
Na svoj način Je bil bitian Sitctr Franc iz Zg. ffaidine. Ob mlaiu se }e vozil po Hajdini z 2500 kg bompirh, nt da bi se tega zavedal. Srtča ie, da ga je takrctt s krompiriem vred zuneslo ravnn k aestri. Tmli poznejc se ničcsar m' zavedal. l^ drn%% kmetie s Tiaidine so se zavedali, da je itnel sovaščan Sitar za 2200 kg mtmišo obvezo,
Pravijo, da se na Hafdirri sreča o& miafu  vei iakilt  itiHntkav.   Mekmm
se vozijo pnnoii okrog z voamd. dragi pa z avtomobHi.
/ ed m Pesnki ovba *$tičt iz VeSk* *- Nedelfe. da se ne morefo po nW\ voziti s čolr.om h ribaritL
Ko bo izginft led, bo precef čosa kalna voda. Ribičev to re bo rnntUo. V svojih rnHaft itnajo p<^apijača *Točeka*.
Prcd kratktm fe oprarH prvo prr izkušnh. /? čotna ?;? fe XGgnpl na dno Pcsnice gledat, kfe )e rtaivc? rib. Skok }e nspel, ?dinc potapliaška oprema ni ndgovarjala. Predotgo ?<" ie mnral *ašiti. predno je lakko od~ šel dnmov.
*
'Kiibovskt gospodinfe se prtioinjejo, 1 *¦ da /im Usire <ydna§o}o kokoši in Ofiola peraiftino.
Tg ne drži. Lctos nt laha zhna, č<% bi lir.ice iskale hrano v vesi. Poirz tega so v vasi budni lovci. Vfosih se jim stcer ponesreči, da ttstrelifo med dfvjatintf tudi Iteko domoco il-val. Ncvarnejši od Usic so V.sjaki. Pravffo. da }« nefnevcrmiM neki star reiši tfstak iz Preroča.
Mržfc, pom<f%atte zrtrfodinjam dn bodo nftie zivesa Vsirrka. tffcgova krifa ni toliko vreffna kokor očbrit}e nicfnvefn skrivalitča in pvmocnfkov, ki mn pomttgajo festi kokoši iz Mi hove.
r\s(ohh dvorrstm k&S&d. So toki, ^ ii vedno radi kcdijo, pa nintafc dgaret, drugi m fenfl/o dgarete in mnfn?:tfaf kad:fo.
Pri Vttiki h'cd'?H *?e fatih hnčiid mrdschoinn m?>l »pravočosrJke* fn »zamvdnik?*. Prvi Irrah vcdno srečo,
Če prieSete v posio\cUmco OKMA v česa inžine, &e vom lahko zgodi, da vas bo poslovodja odpravil z od-govorom:  »Ni več cigaret«.
Največja umetnost je za kadilee, da odkrijejo. kdaj so prodafalci raz-poloieni za postrežbo in kdaj za od-zovor: »Ni dgaret. tobaka. kvasa, itd.*
+
C*ar/ namv *gostflna* marsl&le več ^ ne odtcovarfa.
Na Hajdini bi moraii gostilno Ma ru$*k preimenovati v »zapravljatnico*.
h tega lohala se mnžje ne vračajo ob nedeljnk domov pijani, ampak svhi irt nevoUni nn svoje drniine ter na ves svei.
Pri ietrt litm vtna }e v gostdnah mnfročf sedeti le kaho aro,   tam pa presedijo pri igralnih kartah in igrajo ta denar cele noči. *
Gorje mu, kdor od doms mcra
i/ podietfu   za   mclioratije v Ptuja sta   doma   apravni   in   sindikalni radio.
Upravnik pedletia }e poslal zdoma ria svofe stcr.ovanie radio npiave. Gotovo se ic bal. da M ga delavci in nameščenci pokvarili. Poslušali bi vestl. predavanja iri glasbo. Nevorna mdeva. Sedaf ga raje sam posluša.
Radio sindikalne pcdružnice je pv ft-al iz pcdletja tajnik sindikalne P<r druinice. 7.a boziine prazruke ga ie premestil na svoje stanovanje, od kir der $e ta}nik sirer redno vrač-n nazai v podjetle, le ra<!io se ne vrne
Tafmku smo morali oprostiti. Pred kodno r.am je pofasnil: *Samo za prazniP.e ga bom imel dcrna.* Na-tančno ni pojasni!, kakc prazmke ie misUl. Izgleda. da je mislU na čas ned bošičnimi in velikonočnimi praz-
nm.
Tako smn osfafi delavci m namt-ščenci v podjrtlu brez dvch iivaknih domačinov. Oba sta fvgislovanskega izvora. Zgralena $ta in sposobna r.a siuibo mnoiici, nc sanw za za'»avo ffvcfc oseb iz mnoiice.
Upnmo, da stc nba še zdrava m da 5e hmala VT.c'n d^smov. Vri homo vescli nfunrtrf! porratka. Zogotovili rmn bomo, do j'rha ne bn trebff več offifj -drmn.                            Č.S..   
   Avto-moto društva v Ptuju je na bolše v LRS
V okviru OOLT PtuJ Je najaktivnej-se in najboljše Avtomobilsko - motoci-klistic.no društvo. Mnogo je doprinesio h mnošičnemu razvoju ijud:ike tehnike v našem okraju V začctku icta 1949 je ¦Jobiio društvo od 7.veze \z LJtibljane •sebni avtomobil Ln motorno kolo. Vo-¦i(i sia bili v ruleVmaft. E:3o je treoa vztr&]nega in naporneKa dela, da se eiovedeta v int-?ktno stan.ie. Mladinci in mladinke iz podeželja ter mcsta «e niao ustrašili teg:» dela Pod vodstvom tov S'.'gula Pctra, Mara Dragotina in Klobufar Dra^otina st je začelo s po-:>jrtvovainim d<?io;u rxa popravillh In arejevanju pr&storov. Takoj so občutili pomanjkanje denarnih sred^tev. Mla-dinai~1eča;jniki so viagaii svoj iastni denar, samo da bi avtomobil Čim prej ^tekel Uspelo je s štcvilnimJ pro$*o-\'oljn;mi urami in lasinimi piispevla v"»anstva, da je di"u$tvo doseglo kvoj namtu
Druitvo }e ustanavljalo krožke na .lodeželju, kar m bilo zaman Kmečka nlsdina se je polnoitevilno odzvala. Na ijtpiiih se jc pokazala ravno kmečka rnlndina kot najboljša Večina teh mia-dih fant.ov s podež?!ja se ni Več vrnila t\a vas. temveč s<? je uvntila med d-?-lavce naše mlailc indnstrije, kjer se da-nes bori za izvedbo Titove prtl'?tke. S 'akšnim   delom   jp  dru.^t\m   unpeio   do-
»eči nepričakovane uspe?ie v minulem letu.
Društvo je tziolalo 258 tečaJniVov. S tern je bil doseien plan dmštva <:a 3f^5 odstotkov. Od ceiokupnega Stevila te-čajnikov odp^fi^ 7C% na ktnečko mta-dino. Od teh 70% je dvajset od^totkov ndclo v ir.dusfrijo. osialih pevdeset pa na odsluienie kadrovskega roka .v JA. Pri praktičnem verbanju tcčsjni>;ov «e je po?ebno !2kar.al tov. Vrc^ar Janlto. Vežbal je tečajnike pcdncvi tn pono5i \n % tem mnogo doprinesel k u?rpehu druStva
Na pod«t«;l}u Je bHo organlriranih *est krožkov. livodena sta bUi dve »keiji rxa vasi v svrho pomočl KOZ. Zb to d«»o je druStvo dobilo od OOL.T Ptuj prehodno zastavico in od Minl-strstva ca lolcalni promet podarjen av-tomobil Na letni skupščini Zvezc avto-mobilsko - mctocifcligtičnega dniitra Slovfnije ˇ Ljubljani dne 22. januarj« t, 1. }c druStvo kot na,jbolj"5e na ob-mo^Ju LRS dobilo prehodno republi^o z*?tavico. podar^pn radii^parat jtj us-nieno aktovko. Na letni skup451n! ObO Ljudske tehnike v Maribona je kot naj-boijše društvo Liudsk« tehnike Marl-borske oblasti dobilo bronatti reliei. Za »pravljano de!o pn»jet« nngrad« bo drurtvo čuvalo ob doscganju novih u^>ehov.                                    L.V.   
   Uspehi kokošje farme na drž. posestvu pri Veliki Nedelji
VaSčani VeiiKe NedeUe so se pred ro-tovim časom, ko 50 na državncin po-spsivu gradiii veiikc kokošisjake >n ko >o d^brin prvih 4uO piSČancev. possneho-vaii ter imajevali z jrlavami. češ da ta panoca gospodarstvu ne bo uspcla. Ven-dar so nas delovnr-rnu Ijudstvu že v prvem letu obstoja farme oddane koli-une mesa tn jajc prepričale prav o nar sprotnem. Seveda ima /<a to vehke ra-siuge predvscm vzorno o?krt)ovan.te .'aTnie. ki ga izvršuie tov. Kosijeva. Ze iz dejstva, da nikogar ne pttšča v ko kosnjak, je razvkSno. da zelo skrbi za svoie bele rejenke. Mncnja pa je. da bi fanna iahko dosegta še vcčje uspehc Ce bi uprava posestva posvetila vcč rkrbi prelirani kokoši.                      S.   
   Važno za službeno potujoče
Seznanjumo slnžbcno potutoče aoste s sledečimi kraii,   z gostinskimi obrati in prenoiišri: Siviheno    gosiišre    ^Brafič*,    Ptaj,
Slomškova ulica — hrana. Sl:-žN'-)o prennrisče *Reli kii*  Ptuj,
Lcckova uliča — prenočišče xa siai
beno^ poinlore   goste   ob   nezv&*4bi
tudi 20 astaie Stužbeno gostišče »Mestm hotH* Or-
m n ž   "'        hrnrn  tf-r   nren^r^rfi
PrenočiHf tud« zo otfaie prekodne goste, če m zasedeno po siažbeno potujočfh.
Stnibeno gostiSče   freiavsko oslttiben-
ske restavradfe Tovcrne gUmce tn
aiumktUa   v   Strntiča   —   knuia.
Prenočiščc v tew kraju /rf  SlnibeJto
gostišče    Delavsko- uslaibenste   re-
stcvracije Tovsrne volnemh hddkor
vMafiperku  —   hrana.   Prenv
čišča v tem kraja tiu
Naprošamo vse sluibeno potntoče g<r
ste. da s«* po moirsosfi v gostlšču prtd-
hodno javljo, da 'ih gnstinski obrat lahko
evideniira sUde hrane. da se me bi brez
potrebe oškndova&i fondi zvezne garmr
iirane presksbe.
Uprara xa tnrinem in gosiinstro pri 0L0 Ptnj
   POIZVEDBE ZA PADLIMI
BORCI NOV
Toy. Kolarič-a iz Ptuja cM okclice, katerema je znana usoda mojega sina in njegove iene, par-tizanov Kogej Jožeka irt Tereztfe, prvi.padel v kočevskih hrihih aprila 1942. slednja pa pozneje v Dolo-mitih, lepo prosim, da to pismeno ali ustmeno sporoči očetu Kogej Jožetrt v Ptnfu, Liutomerska 22.
   Občni zbori kmečko delovnih
zadrug v ptujskem okraju se bodo
vršili v:
KDZ Cvetkovci,   dne  4,   II    1950   ob  9.
uri v Cvefkovcih; KDZ Os!u*evci:   d se   4.   II     1950   ob  9.
uri  v  O3hjševcih; TtDZ Dr?vfn:si.i   vrh,   dne   5.   II    1950
ob 3. uri v Dravinjskem vrhu; KDZ Prvenci. dne 5   II   1950 ob 9. un
v Prvencih; KDZ Sobetinci. dne 7. II   1950 ob 9   uri
v  Sobetincih; KDZ Desend, dne 7   II.  1950" ob 9.  uri
v De«encih; KDZ Mcikanjd.   dne  8.   II.   1950  ob  9
uti v Moikanjcih; KD2 Grorišniea. dne 8. II   1950 f>b 9  uri
v  Gorižriici; KDZ Traiie,  dne 9.  II    1950 ob  9   uri
v  Trničah; KDZ Placar.  dne 5. II   1950  ob 9.  uri
v Placarju; KDZ Središč^, dr,c 10. II. 1950 ob 9. uri
v  Srcdišcu.
Občni rbori kms^o-obdslovalnfh sa-drug G^rca-Dežno, Tmovska vas Osoj-nik. Litmrrk, Grajona in Desternik so se vršili v času od 1. do 3 februarja 1950.
Vsem člancm Rdečega Križa Slo-venije Mestnega odbora Ptuj
Obveičsmo vos, da se rrši redna letna Jetna sknpščina Mestnega cnšbora Rde-čega kriia v Ptuju v sredo, dne 15, fe-bniarja 1950 0*5 19 (?.\ m\ v sindikalni dvoTcmi ieiezničarjev na Ormoški cesti (nova igradba).
Kot člana(-ico) ve» Tabimo, da se let-wz «VupSčine   obvezno   uda)eiite.
Dvorama bo dcbro zakurjena SLU2IMO IDEJI MIRU!
MORKS —Ptaj
   Za fizična moč in odpornost
Fizkaitnrne rckrizite predufino Okrpj-netnti teloyadncmn odbcrn!
Fiskulturne. odnosno teSovadne enote, ki so delovale v stari Jugoslaviji ali pa m@d fsšistirno okupacijo, so v letu 1941, oziroma ob O3voboditvi leta 1945. raz-padle.
V mnogih krajih, zlasti na podeželju, 7« pretežna večina rekvizitov (sem pri-števarao vsa te!ovadn-n orodja od kro-gov, droga in bradlje pa do blariB nato lahkoatletske priprave kakor diski, kopj-a in drugo) ob razpadu obstoječih fizkultunih enot prešla v roke privatrvi-kov, ki so si te prilastili, ali pa sprejeli v rarstvo. — Danes stremi naše fizkul-turno gibanje za množično6tjo. Zato so te!ovadnjm organizacijam, ki se nenefc-no ustenavljajo po vsej državi, nujno potrebni za uspešnejše delo ustrezajoči rekviziti. Ker še teh ni mogoče v naših delavnicah irdelovati v potrebnih koli-činah, je potrebno, da se zberejo na te-rejiu firkultumi rekviziti. ki so bili ne-koč last bivših sokolskih društev ali pa okapatonerih ^TtoTtnih organizacij. PTe-dati jih je treba v uporabo nažm fiz-kuHurnikom, to je telovadnim društvom.
Dolfnost vsakega zavednega člana na.še družbe je, ča preda rekvizite takoj Okrajnemu telovadncmu odboru. ali pa najbliijemu telovadntssu društvu. Prav teko i« do!žnost imetnikov družben;h rekvizitov, da j:h vrnejo. V nasprotnesn slučaju morajo prijaviti OTO-u v Ptu-ju a'i pa svojemu telovadnemu društvu. Biez.pomerubno je, če bi kdo sknval kakršno koli fizkulturno orodje, ki ga ne more uporčibljati, telovadci pa ne bi iraeli potrebaih priprav za svojo fizično vzgojo.                                  (DTO  Ptuj.
Pionirii na sa«kah in sm«čih
Kon^no so naii najmlajši doiak«Si dan, ko so prtplesale prve sneiinke. Ustregle «0 našim mah-m smučarjem in 6ank.arjem da so ee začeh uriejstrovati v ziimketn športu. In ravno v pravcrm času je zapadel sneg, v času. ko ima.jo šolarji počitnice in tako dovolj časa xn smuk. Ponekod na hribih je živahn-o. Vriei in sraeh se je razlegai c«le dneve od pobočja do pobočj« TekmovaU eo, kdo zna bolje voxiti slalorn. Nek'"jteri ©o F<ouku5»h celo «kakati. Pionirji ii Vut-bergfl so napravii,j skakalnico pod s!avo lakom, na sr.ferern 50 visoia darila Kčr>T je dnrilo dosege) msd 6kokorn: si je . jehko kar s&m postregel. Seveda so «« vsi trtidiH. rfa bi fisn bolje skr>«li. lr. dneva v dan &e l« razvijala ogorčen-a horba ?a pivenstvo v skakanju
Kaj pa zdaj. ko so po?itnice mtnite? Bo<io utihnili tudi bregovi? Bo utihnlJ «neh jnaiih sraučarjev? Ne. Tuda zdaj bodc dobrl pionirji naf<1i polc. prifinerj^ u6enja dovolj časa za smufanje in san-kapjs. Tahoj bodo organi:iraii tekme v smuranju xa odre^naga prvaka, k! ga b"do p-cs!s)i v redfMc v Ptuj Ttoi bodo t.e»me v «nukn in retu za okrgjneaa prvaka V^mo, da se bo razvila srdita borha za okrajno prvanstvo, kakor \e bi-!a težka borba najb-r>i|">ih smučarjev SloveniiB v KTa-njski gori za repabliške-q» orvaka T.im «o Mii ttidi zastoptrf^d ne^etja okroja.
5e na nekaj ne bodo po.7abi*j naSl mali ftikuIturTiLki To }e aa tekraovanje z-d pionirska fkkultumj rnnk. Nekar/eiizn pionirjem manjica eamo 5« zfcnska nor-raa do osvojttve znaka- Takoj bodo or-ganiziral^ iflkroe zn do»ego po»tavljene norme, da se bodo prjHjučili piionirjejn, ki so si «aake ž« osvojili. To «0 pionirji h ptufskf« bn ormožke ffimnaziie in Haj-dSn«, Hordoka m u. Vida
Na*i n«jcilaj*i ffekuHumttti — nar>r©j!
P. Z.
»S^i^arskl dnn« r MarkorcOi
Clani telovadnega dru^tva Msrkord so v sklopu dmštva ie Iansko leto usta-norili smučarsko sekcijo, Ta lansko Ie;o zaradi pojnanjkania snega ni priila v ooJtev Dnigcče je letos, ko nas je na-rara bogato obda^la z belo odejo. Po-!e«j orodne telovadbe in drugih vaj, ka-tere goje či&ni za pripravo na telovad-no akade^ijo, smo začeli dclati tudj na belcra polju.
V ne-deljo, dne 29. jan. 1950 snio pri-redili »Smučargki dan« propagandnega rnačaja, d» mladfna vidi od nas starej-Jih, da j« 3«wičenje tudi pri nas izved-Ijivo, č^prav nismo t hribih. Prietopiia bo k fi2i«!tiErne*n delu   v  rseh    pano-
gah. V Markovcih namref pri teloTed-ncm druStru ze!o pogrešamo mladina. Vemo, da je le mKidina naša bodočno^t. Zato je nujpo, da mladir.ski voditelii posvetijo v Markovcih tej pano«ji v«č skrbi.
Clan-1 so se pomerili t sroukTi tn t tekih. Tektnovanja se je nd?eležilo 20 članov.
V   6irMiku   si   je   priboril   prvo   me-fio Horvat Janez II. Drugo mesto j« zased»l Obran Franc,  tretje mesto pa Stumber-ger Franc.
V   tekih   na  progi 3000 m  je  zasedel prvo mesto  Stumberger  Fraric s  časoai 17,15 minut. Drugo mesto delita Horv»t Jancz I. ic  Strafela Jože.  Prevozila sta progo v času 17,45 minut oba istočasno.
Da je v Markovcih tudi za to panogo športa precej zaniraanja, se vidi iz tega, da je prireditvi prisostvovalo mnoco Ijudi. Z zanimanjem so sledili posebuo pri tekih.
Graje vredaao jef da se tekmovan;a ni«o ude!e5ili člani, ki so najbol>e zalo-ženi z rel-viziti.
V   Markovcih   je   dovolj   talentov.   Ti bi se ob  sistematičnem treningn  lahko razvili       dobre fizkuiturnike rnznovrs'.-n-ih penog.  V r.ovi    sociaiistični   Jugo-slaviji  je za  zmiraj    odkleakalo, da  so ime\i    le    poedinoi    rnožnost    razvoja. Vsakdo  naj se  vključi  v tisto   panogo. do katere ima največ ve&elja.
Zaradi tcga smo Markovčani trdno pre-pričeni, da bodo naši talentiiani fizkul-tur7iiki dosegli cilj. Poleg svojega po-klica bodo pomagali graditi socializeaa ˇ driavi e toT. Titom na čela.         O.P.   
   ŠAH  
Breoturiiir za prversstvo Ptuja y januarju
Sahovsko (Iruštvo Ptuj je v ietrtek 26. jinuarja izvedio rcdiu brzoVtiinu za prvenstvo Ftuja v mesecu januariU. V pricneri s pretekiimi brzoturn.rji se ga je udclcžilo rekordno števiio igraicev — 12 šahi5tov. Udeleženci so se razueiili v dve skupini, prvi trije \z vsake pa so se plasirali v finaine borbe. — V pr/i 5k»pini so se šahisti razvrstili pretežno po pričakovauju. Zmagai ie Rudolf Ldo, ki ]e doses;el 9 točk od 10 dosegljiviti. Drugo in tretie mesto si deiita Podtcrai-Sek Rudt rnl in Peši Fredo, ki sta na-tnaia 8 točk. Sledijo Kiinger FtaaeL^s 6 tockami, bovU ;"v\iToslav 5 toik, Pol-krajšek Rudolf st. 4 vn pol točke itdL — V drugi skupini je nadmočno zmagsl Podkraišck Janez, ki je premagal vse svoje nasprotnike in osvojil tako 10 točk. Drugo rnesto je zasedel Toš Mirko z osrm in po! toJkami, tretie pa Kosmač Anton 1. 8 točkami. Nadalje sicdijo: 4.-5. Kancler Anton m Pcrnat Viktor $ 6 točkami, 6. Ranfl Alojz 4 točke. itd.
V  finale   so  se plasirraii:   Rudolf Cdo, PodkrajSek  Rudi,  PeS!   Frcdo. Podkrai-$tk Janez. Toš Mirko in Kosmač Antoii. Presencčenje ie predstavljal poraz Pod-kraišek Jan«a od Kojmača že v prvem koiu; z dotrro igro pa nm je usprlo prc-rnajrati rsc o^tale nasprotrjkc rn Jc tako Podkraj7.5.k ponovno osvojil s 4 iočkaTni brzoturnirsJr.o prvenstvo Ptuja za mestc ianuar.   Pn! točke  za njfm  sta zaostala Rfdolf Edo in Toš A^rko, ki si ddita 2. šn  3.   mcsto.   4.-5.  mcsto   sta   zasedla Pežl  Fredo in Podkra'?ck  Rudi   nii..  ki sta otvojila   eno   in   pol točke. Zadnje« t'\ mes*o pa j« za^del Kosmač Anttm z 1 točko                                       M K.
V  č e t r t e k,   2. t. m. se   i«   ftt5t' v kavanti   »Mosfcva«  fob  20.  nr\)   k^a]jfi-kadfsM Ja^ovski turnfr. Invalm dntsvi 50
   OPOZORILO
Vw» Jmbitelj« fotografijs opo^arlaioo na uftanonri obč»i zbor foto-klnoama-terske^a dniftra r PTuju, ki se bo TržiJ r torak, dne 7. februaria 1950, ob 18. uri ˇ sejni droTain! MT.O x obi!fa;nin) dnev-nim r®do«n.
V Fi-aia bo va&movl&m} iMzlsko dnoltvo. Z«to povhracM vse *&&¦*-SOTfce imdT9k4yr^ p»4aKtv« bi tetat-*tr», dB se prij»Tfk> m Ckrsjnetr! f>dboru U»4%ke tobsifite v Pruju v časti o4 1. doM. febmar!«  1950
Tod5 prljnvc ikj^Ij rsdio»mater?«v n sf»r«Jc»Rflfo ns OOLT ˇ Ptslo.
   Obvestilo
Tm, Uiose dsii sttkstl za osebcc tecfttaMdi« v tet* 1949, pa iz slik uftso driš^f a3i jfe kslfo dntgace pr«|«fi, aiproiimo, da 1% dvlg-imco cb torkih, ittril»fe ta ^bCth od 12. 60 17. nre po?M)Mai!u ter v i»e-deijo od 7. do 11. «ra dcpolda« v k»^«hi t Ormož«, vbsk® n*rfe?!o cd 13. do 17. cre y 1ok»l« ˇ Sre<meu onjmetftl« do 1S. f<*rtser}a t t.
ts&S&mfomo    vi-rkvvrstae    fcs*"59nme
HOZTAN STT^AN   tok»o#*iW
   Obvestilo
OfcT«5?a» ts« ko«?^o obdeiovalise x»drcH7« ln efeftnoral|e, da s-pretemara BaroSUa xa iidelov-»n!e grabelj in tII saao do 1. maroi  1r~S9.
KrttMč Joic, Ls^k^rec t  Halosth okrai Ttm]
Ffl t*l f* I   rf»    lz Spuhlje.   Zabovc,  Nove vasi,  Bukovc, It 11 t |  C    stojnc, Borovc,  Dornave, Pobrežja, Vida in Lancove vasi
pripravite
kožuhe. zvonce, kape in ježevke, piuge, piceke in ruse, da boste na pust dostojno ponovili tukajšnji pustni obfčaj.
D(P fe 11* f Sl    ir Rornjih vasi, poskrbite, da bodo kurenti CalCici    jn orači okrašeni 2 ratami  in  barvastimi traki.
M 9 •> e\ 11% fl    iz osta'^ vasi v o^raJ«' na krajevni način
l  IlaUiOil    ponovite pustne običaje.
Kdor d«Ea fai ustrarfa, n&l *e tud! reseii ob tiarodnih običai^i.
    Ptujčani                   Pustni običaji so nudili vsako leto našemu                                 Ijudstvu priliko, da se je razveselilo.
A3i inislite, da se lctos ne bi znali razve-
seiiti?