0) U l © ©. Iz Celovca. S prihodnjim letom nastopi družba sv. Mohorja sedmo leto svoje delavnosti po sedanji osuovi, zato vabi vse častite Slovence in 81ovenke brez razločka stanu iu »tarosti k prav obilnemu pristopu. Kakor doslej skozi še.st let, ostane jej tadi vprihodnje perva nkerb, da vstreže vaem dražuikom, kterih je štela letos že 3719, s prav zanimivim podučnim in kratkočasnim berilom. Letnina iznasa 1 gold., dosmertniua (plaea za vpe žive dni) pa 15 gold. av. v. Oglašajo pa naj se g. g. družniki, kjerkoli je to le mogoce, po čast. dekanijskih predstojnikih, po kterih bodo mesca jnlija prihodnjega leta tudi prejeli družbine bukve; drugi pa pod družbinini naslovom naravnost v Celovcu. (vPrijatel.u) Iz Maribora. (Poziv pomaoati k stavbi spominka v čast pokojnemu knezu in vladiku lavantinskeniu Antonu Martiau Šloillšeku). Slovenci! Nazoči poziv terka na vaše rodoljubno srce in vas budi k slavnemu činu sjajnejsra domoljubja. Komaj so kuez in vladika Anton Martin Slonišek v Gospodu zaspali, so enoglasno vsi slovenski časniki željo in tirjatvo iziekli, da je dolžnoet slovenskega naroda, niožu tako plemenitega značaja, rodoljubu tolikih zaslug iu skofu tako visnkih čednost doatojin sponiinek postaviti. Duhoveki Bpominek so jim postavile slovenske čitavnice v navdušenih besedah in posamni rodoljubi v knjigah, pesmih in slikah; ali javen spominek se še den denešnji pogreša, kteri bi nam vteleeil Sloinšekove čednosti in zasluge. Vsi izobraženi narndi nekdanji kakor sedanji so poatavili javne in dra^oceue spominke možem, kteri so bili naroda svojega dika in ponos; za njimi ne sinc nikakor zaostati slovenska omika. Slomšek so bili juternja zvezda na obnebji elovenskem, ko je še nočna tema pokrivala spijočo našo narodnost; kakor juternja zarja so razsvetljevali slovensko mladost, da bi se zbudila in spoznala dolžnost do roda Bvojega; kakor eolnce poldnevno so ogrevali naše serca za pobožno rodoljubje in zorili s svojo gorkoto mnoffoverslne sadove narodne prosvete; in njih smert — ali ni bila večerni zvezdi podobna, ki je na kviško dvigala upanje naše in na8 navdušila na njih grobu k prisegi stanovitnosti v delovanji za blagor naroda? •— Vsc svoje dušne in telesne moči so tebi posvetiti, mili narod slovenski! Tebi so bile posvečene vse njih misli, tebi vsak udarec njih očetovskega srca. Tebi je služilo njih pero nebeško, tebi je #0V(m'a njih beseda apostoljska. Tebi so žertvovali truda polne dneve in noči, tebi vse svoje premoženje, tebi svoj mir in svoje dobro ime. Iz Ijnbezni do tebe so molče do dna izpili naj britkejši kelih obrekovanja in krivega dolženja. Kakor skala nepremakljivi so stali tvojim sovražnikont v bran in mirno sprejemali britke udarce, tebi namenjene. Neutrujena delavnost za tvoj blagor jim je izkopala grob prerani; ali zadovoljni so stopili vanj, ker zvesti so bili; da 80 tebe Ijubili čisto in stanovitno do konca. Narod slovenski! ktera žertva 1i bo prevelika, da vredno proslavljaš dobrofnika tolikega, da javno in sjajno pokažeš svojo hvaležnost in razsvetljeno omiko? — Odbor v ta namen sestavljen iz poročnikov visoke časti vrednega konzistorija labodske biškupije in mariborske čitavnice, ktere ud so bili, ktere zbore so tolikokrat s svojo pričujočnoetjo in besedo razveselili, vabi s tim vse Slovence, naj pripomorejo, da se postavi vladiku Slomšeku javen iii krasen spominek v mariborskem mestu, kamor so v bla^or Slovencev sedež lavantinskega ekofijstva prenesli in kjer njih košice počivajo. Zatorej prosi odbor za milodare po vseh krajih, kodarkoli se govori slovenski jezik in se Ijubi in spoštuje spomin Slomšekov, ter k žertveniku domoljubja vse Slovence kliče. Slovenci! v g-OHtih vrstah obstopite tedaj žertveuik hva- ležnega domoljnbja. Pokladaj vsak, kolikor zamore in kakor ga rodoljubno serce nagiba. Veča ko bo vaša radodarnost, sjajniši bo spominek Slomšekov. Prietopite naj poprej vi duhovniki; vam so spisali ,,hrano evangeljsko in apostoljsko"; — naBledujte učitelji; vara je ,,Blaže in Nežica" potokaz pravega slovenskega šolstva; — ne zaostajajte očetje in matere slovenske, ki krušnico Slomšekovih ,,drobtinic" zavživate; — pridrnži se mladost slovenska, ki ti Slomšek ,,pot deviškega življenja" kažejo; — pa tudi vi otroci pritecite, ki vas Slomsekov ,,angel molitve" vodi. Pristopimo brez razločka, vsi in pokažimo svetu, da Sloinšekove misli so naše misli, njegove načela naše načela; da njegov značaj in njegov duh ostane Slovencem potokazna zvezda za vse čase. Pokažimo svetu, da smo vredni in sposobni, da kakor narod živimo, kakor narod ee čntimo in kakor narod v kolo ravnopravnih narodov stopimo. Živila na veke slava in sprimin Slomšekov! *) — Nov tolmač ,,enakopravnos(i" med nemškimi omikonosci je prišel na dan v nemškem (?) Mariboru. V mestnem zboru so se posvetovali, bi se le učil slovenski jezik na novi dekliški šoli. Kar vstane slavni gospod, ter med drugimi učenimi besedami, s kterimi dokazuje, da je slovenski jezik čisto nepotreben na slovenski zeralji, izreče slavno hipotezo: ,,Ra vnopra vno s t jezikov je v tem, da se sIovenskini otrokom ponuja prilika, kako naučiti se neinškega jezika". Se ve da, potem ko bo Slovenec zatajil svoj rod, bote vsikdar tako velikoserčni in močnodašni, da ga sprejmete med svoj narod! Vi, ki ee toliko trudite, da bi izpeljali enakopravnost v mnogojezični Avstriji, tukaj, tukaj le se učite!! — Pri ravno temu zboru so odvergli tudi čitavnično povabilo, da bi se namreč mesto vdeleževalo pri Slomšekovem spominkn. 0 tem predlogu so prestopili kar na ravnost na dnevni red. No! (akošiio postopanje je vsaj dosledno! ,,Kaj nas briga vaš slovenski biskup. Že v življenji namje presedala njegova slovenščina, kaj, — sedaj pa bomo mertvemu še sponiinek stavili. Naj bi bil tako ravnal, kakor smo mi hoteli, bi že dobil spominek!* Cnda golerau, da slavni mestni možje ne vedo, da ima Slomšek že tak epornin pri Slovcncih in Nemcih, da se ne bo nikdar zdrobil, in ne bo strohne!, dokler se bo pravica, resnica in poštenje na tem svetu spoštovalo, in dokler se bodo priznavale zasluge slavnih mož za preetol, dom in narod. Neceljan. Iz Černomlja. ,,Kjer sta dva ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, tam.seinjaz v sredi med njimi". Mat. 18. 30. Ker se zdaj sv. leto obhaja, se je tudi naša šoleka mladina po opravljeni sv. spovedi 17 t. m. v šolskem poslopji zbrala in šla v lepem redu v domačo cerkev. Kar jih je bilo za sv. obhajilo namenjenih, eo bili obhajani med sv. mašo, pri kteri so otroci prav ganljivo peli, in potem smo se podali k bližuji cerkvi v Vojnovas. Med potjo sta za vsakim dvajsetim parom po dva učenca sv. rožnivenec na glas molila, in drugi so odgovarjali. Ko smo tako paroma pomikaje se prišli v cerkev, so g. ravnatelj pred veliki altar pokleknili in iz bukvic: Molitve pri obiskovanji *) Tudi nTovarševo" vredništvo bode veselo nabiralo in razglaševalo darove za spominek v oast preslavnega moža — ob enem perrega slovenskega pedagoga in dobrotnika narodnih sol. Vredn. cerkva molili; po odmoljenih litanijah od vseh Svetnikov so otroci zapeli Matere božje pesem: „0 Devica bod češena!" Vernivši 8e nazaj so zopet sv. rožnivenec molili in po dokončani poti proti domu se podali. Popoldne ob eni smo se zopet zbrali in v drngič obiskali cerkev M. b. v Vojnivasi, kjer so g. ravnatelj po opravljenih molitvah litanije M. b. peli, kterim so otroci pevaje odgovarjali. Nazaj grede se je molilo kakor zjutraj zopet na glas. Vreme nara je bilo prav vgodno; Bog daj, da bi bila tndi nasa molitev Bogu vgodna in obrodila dobri sad pri mladini! a*# — Iz Ljubljane. Presvitli cesar so poglavarja barona 81 oj s n i k a 8 priznanjem njegove zveste službe prestavili v pokojni stan, in na njegovo mesto je prišel baron Eduard B a h. — V nedeljo 19. preteč. m. se je odperla nova bolnišnica za otroke, kteri je presvitla cesarica Elizabeta zavetnica. Bog daj lepi napravi veliko erečo! — Presvidi cesar so gospo mater Ijubljanskega uršulinskega samostana preč. Jovano bar. Cirhajmovo poslavili z redom zlatega križa s krono za večletne posebne zasluge. — Kakor prejšnje dve leti, je pobral tudi letos iz ^Tovarša" svoje mične in podučne ,,pomenke o slovenskem pisanji" marIjivi Jezičnik III. leta, kteri se dobiva v prav lični knjižici pri pisatelju po 50, pri bukvarjih pa po 60 kr. Vstregel bo mislimo zlasti z razlaganjem našega občnega imena in imen posebnih slovanskih rodov. Priporočamo ga torej ne le vsem pridnim učiteljem, temuč tudi Holski raladosti v srednjih šolah, ki se ueo jezikoslovja in vsera, ki jiin je pri sercu slovenščina na terdni in gotovi podlagi, česar nam je porok učeni pisavec omenjenih vabivnih pomenkov. Dobi se še tudi mnogo zvezkov lanskega ,,Jezičnika". — Mnogokrat ste že g. g. učitelji popraševali, če se še kaj dobiva Riharjevih ^Pred Bogom" razun teh, kar jih je že v Potočnikovih bukvicah natisnjenih. Zatorej sem se namenil več ,,Pred Bogom" skupaj na svitlo dati. Prišel je že en zvezek na dan iz skupščine neiiati.snjenili napevov. Obsega 8 mašnih napevov, 1 adventuo, 3 božični, 1 od sv. obhajila, 1 pri blagoslovu, ktera se tudi lahko poje uameetu ,,Tantum ergo". Od 8 t. m. dalje se dobiva ta zvezek pri Riharjevi seetri v semenišču, in tudi pri g. Leop. Kremžarji na Starem tergu v Ljubljani. G. R. m. — Tudi je v Milic-evi tiskarnici prišel na svitlo in je na prodaj: ,,PalČek". Koledar za leto 1866. Dal A. Praprotnik. Ta lični žepni koledarček ima vse, kar je treba pratiki, potem pa še 1) kaj iniena pomenijo, 3) bisago narodnih stvari in 3) mali kruhek ženinom in nevestam. Vsakemu niescu je pridjan tudi Vodnikov napis. Pervikratgrepo svctu koledvat naglo oblečeui koledar ,,Palček" , ki pravi: ,,To veste de v zepu Ifaj raji tlfim, Da rad veseljojem In muhe lovim". Mi pa mu naročamo: Če letos boS dobro Po svetu sprejet, Pa pridi povedat, BoS drugo Selspet!