ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds ENAKOPRAV EQUALITY * NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiiaielji v: CHICAGI, NEW YORKU, DETROITU, sploh po in izven Amerike VOL. XL. — LETO XL. CLEVELAND, OHIO, TtfESDAY (TOREK), FEBRUARY 19, 1957 ŠTEVILKA (NUMBER) 35 Zadnje vesti Predsednik Eisenhower se je že danes vrnil iz Georgije, kjer k bil na počitnicah. Za jutri je v Beli hiši sklicana konferenca, katero so bili povabljeni voditelji obeh strank v zveznem kongresu. Predmet razgovorov bo kriza na Srednjem: vzhodu. Na prošnjo Združenih držav Je bila razprava o sankcijah proti Izraelu pri Združenih narodih odložena na četrtek. Zvezni senat bo resolucijo za Eisenhovverjevo doktrino sicer odobril, a prej ko se bo to zgodilo« bo stvar, za katero gre, do dna proučil. Tako se je izrazil demokratski senator Green, ki je eden vodilnih članov odbora za zunanje Nadeve. Senator Green je tudi omenil, da bo Amerika prej ali slej mo-i~ala priznati vlado komunistične Kitajske, kajti ta vlada ob-stoji in z zanikanjem priznanja na tem nič ne spremeni. Amerika ima diplomatske zve- s Sovjetsko zvezo in, drugimi komunističnimi državami v Ev-r°pi, je dejal senator Green, zakaj torej ne s Kitajsko. Nikita Hruščev je v Moskvi imel govor, v katerem je poveličeval vlogo Josipa Stalina v Vojni proti nacistični Nemčiji. V svojem znanem lanskem ek-spozeju pokojnega Stalina je Hruščev trdil, da je Stalin v vojaški kampanji proti Nemcem Sgreša veiike napake, Za kalei t» t k Rdeča armada plačala visoko ceno v nepotrebnih žrtvah. Pri pričanju pred kongresnim °dsekom v Washingtonu glede civilne obrambe za slučaj vojne, fe bilo iznešeno tudi tole: Ako bi se v Ameriki hotelo Ograditi dovolj zaklonišč, da bi se van je lahko zatekli vsi Amerikanci, bi to stalo najmanj 40 Milijard dolarjev. Atomski napad bi ubil do 50% Amerikancev WASHINGTON, D. C.—Če bi se kdaj zgodilo, da bi bila Amerika napadena z atomskim orožjem, bi v takem napadu umrlo do 50 odstotkov ameriškega prebivalstva, to tudi, če bi imeli najboljša in najbolj moderna zaklonišča. To je prepričanje ravnatelja za civilno obrambo Val Petersona in podal ga je, ko je pričal pred odborom zvezne poslanske zbornice. Toda Peterson je kljub temu* priporočal, da se nadaljuje z delom na zakloniščih. Ta zaklonišča naj bi bila tako številna, da bi v njih lahko našli zavetje vsi Amerikanci in ne le prebivalstva krajev, ki bi bili direktno napadeni. Ravnatelj civilne obrambe je odločno zagovarjal ddsedanje delo svoje organizacije, ki je temeljilo v prvi vrsti na brzi izpraznitvi velikih mest, medtem ko nekateri kritiki trdijo, da bi se prebivalstvo v slučaju atomskega napada moglo zavarovati le z zadostnim številom zaklonišč. "Resnica je ta, da proti vojni z atomskim orožjem se ne more noben narod zavarovati," je dejal Peterson. Potem je dodal, da pravočasni beg iz velikih mest bo igral važno vlogo v pripravah obrambe proti atomski vojni vse do tedaj, ko bi se začeli rabiti vodljivi projektih. V takem slučaju bi sploh nihče ne imel časa, da ubeži napadu. Poleg gradnje zaklonišč za prebivalstvo, je dejal Peterson, bo tudi naloga Amerike, da svoje industrije razprši po raznih era jih kot del svoje zaščite proti atomskemu napadu. Kljub temu, da je bila stavka delavcev v lukah na atlantski obali formalno že poravnana, pa z delom verjetno ne bo začelo Pred četrtkom. Dve lokalni uniji, ena v mestu Baltimore, druga v mestu Philadelphia, sporazuma še nista odobrili. V Washington je prispel vodi-klj socialnih demokratov v Za-Padni Nemčiji Erich Ollenhauer. Govoril bo s predsednikom Ei-^nhowerjem in državnimi tajnikom Dullesom, kako naj bi pri-slo do združene Nemčije. Vodilne mlekarije v Clevelan ^ so objavile, da se cena mleku ^iža za en cent pri kvartu. t>elavci v tovarni družbe Ea Manufacturing Co., ki so Pretekli petek začeli s stavko, včeraj sklenili, dia se ne vrne Jo na delo. Stavka se je začela, ker je ružba odslovila dva člana unij- ske ga pritožbenega odbora. ^košja večerja Članice krožka št. 1 Progre-'vnih Slovenk bodo v nedeljo, 3. ^ar, Več, rca servirale okusno kokošjo erjo v Slov. del. domu na je običajno w^jo v Slov. d< Waterloo Rd. Ker e ika udeležba na teh večerjah, poročajo članice, da si vsi, ki kravate priti na večerjo, v nabavite listke. Dobite ta • ^anicala ali Pa pokličite jmico Alma Lazar, 1274 E St., KE 1-5627. Ameriški atomski arzenal v Evropi WASHINGTON—Iz informiranih virov se javlja, da so ameriške sile v Evropi opremljene z atomskimi orožji vseh vrst in da se zaloge teh orožij še vedno večajo. Gre za atomske "glave," atomske topniške krogle in atomske; bombe. Ta atomska orožja so se pos-ala v Evropo kot podkrepilo za izjave predsednika Eisenhower-ja, da so države, spadajoče v okvir Atlantske zveze (NATO) pripravljene odgovoriti z atomskimi orožji, ako bi Sovjetska zveza vprizorila napad na Evropo. Ameriške zaveznice v Evropi so v nekaterih primerih tudi opremljene s posebnimi projekti-li, ki se rabijo pri odmetu "atom--skih glav." Po raznih delih Evrope se tudi ustanavljajo posebne . ameriške komande, ki delajo roka v roki z državami, ki so včlanjene v Atlantski zvezi. Strahote požara v domu za stare ARRENTON, Mo.—Jack Ba-rada, 34-letni lastnik trgovine z železnino, ki je bil prvi, ki je pri-hitel na lice mesta, ko je ogenj objel poslopje zasebnega okrevališča za stare ljudi, poroča, da je bilo v treh ali štirih minutah poslopje od vrha do tal v plamenih. V ognju je umrlo najmanj 71 starih ljudi. V razvalinah je bilo najdenih 42 trupel, ostali so pogrešani. Izključeno ni, da je v ognju našlo smrt tudi več ljudi, ki so se v zavodu nahajali na obisku. Kaj je povzročilo ogenj, oblasti ne vedo. Sodi se, da je bilo v poslopju ob izbruhu ognja 225 ljudi. Bolnikov je bilo 194, ostali so bili obiskovalci. Uničeni zavod za stare je obsegal tri poslopja, ki so bila stara 62 let. Lastnik W. S. 0'Sulli-van trdi, da so bila poslopja šele nedavno cfeiovljeiia. Državni nadzornik jih je šele pretekli četrtek odobril kot varna. O'Sullivan in njegova družina posedajo še tri slična okrevališča za stare ljudi v St. Louisu in okolici. Pred nekaj leti je zgorel neki drug tak zavod, ki ga je la-stovala ta družina in v ognju je umrlo 12 ljudi. KADIL JE V POSTELJI... Harry Watson, star 47 let, stanujoč na 867 E. 79 St., je umrl v bolnišnici za posledicami opeklin, katere je dobil, ko je nastal ogenj v njegovem stanovanju. Ogenj, ki je napravil $3,000 škode, je nastal, ker je Watson kadil v postelji. NESREČA 2 BUSOM ALBUQUERQUE, N. M.—Na glavni cesti 66 okoli 15 milj od tega mesta se je potniški avtobus na mokri cesti prevrnil in dvakrat okrog obrnil. Poškodbe je dobilo 15 potnikov. TRUPLO TOSCANINIJA ODPELJANO DOMOV NEW YORK—Truplo slavnega dirigenta Artura Toscaninija, ki je umrl pred mesecem dni v starosti 89 let, je bilo z letalom odpeljano domov v Italijo. Tam bo položano v grobnico v Milanu zraven trupla njegove žene. PROTI KLEPETANJU V USTIH LONDON — Neki britanski časnikar vprašuje, kako bi Amerikancem ugajalo, če bi kak angleški novinar priletel v Washington z namenom, da "nabere razno klepetanje o zasebnem življenju predsednika Ei-senhowerja in njegove žene Mamie." Novinar Ray Nunn piše v listu "Woman's Sunday Mirror," da je neki znan ameriški časnikar prispe! v Anglijo natančno s tem namenom, da namreč s stikanjem po vseh mogočih kotih najde kako gradivo za članek, v katerem bi se prikazala kraljica Elizabeta in njen mož HELIKOPTER IN LETALO— VSE V ENEM! PALO ALTO, Cal,—Letalo, o kakršnem so ljudje, ki se ukvarjajo z letalstvom,, dolgo sanjali, se je uresničilo. Gre za letalo, ki poseda vse lastnosti helikopterja in navadnega letala. To se pravi, da je sposobno navpičnega dviga brez zaleta, potem pa leti z enako brzino, kakor navadna letala. Novo revolucionarno letalo se imenuje X-18 Pro-pelloplane in gradijo ga v tovarni Hiller za helikopterje. Kontrakt zanj je s tovarno sklenila letalska sila Združenih držav. Letalski strokovnjaki smatrajo to kombinacijsko letalo za največji korak naprej v letalstvu, odkar se je razvilo letalo na reakcijski pogon ali "jet plane." Inženirji pri Hiller Co. so delali na načrtih za novo letalo od leta 1947, aktualna gradnja pa se je začela lani. Trdi se tudi, da bo to letalo kljub svoji teži in velikosti—po velikosti se lahko primerja z osebnimi letali tipa Ccnvair—sposobno leteti dlva ali trikrat tako hitro kot letijo običajna osebna letala DC-7. PROSTITUCIJA V SOVJETSKI ZVEZI MOSKVA — Sovjetski list "Trud" je objavil daljši članek, v katerem poroča, da se v Moskvi pojavlja prostitucija med ženskami, ki želijo na lahak način priti do denarja. Omenjen je slučaj neke take ženske, ki je kljub dobremu zaslužku v tovarni na tak način služila denar, da pa ni bila niti v zadregi, ko so jo zajeli, članek zaključuje: "Ta dekleta kršijo osnovni zakon naše družbe. Kdor ne dela, naj tudi ne je." LEDENI KIP ZDROBIL DEKLICO DULUTH, Minn.—Na proslavi "Snežnega tedna" je veter na kampusu univerze podrl iz ledu narejeni kip, ki je predstavljal smučarja. Kip, ki je tehtal več sto funtov, je padel na 8-letno deklico Liso Rosenthal in jo ubil. EISENHOWER PREKINE POČITNICE THOMASVILLE, Ga.—Predsednik namerava prekiniti svoje počitnice v Georgiji in se vrniti nazaj v Washington. Vzrok za to je kritični položaj na Srednjem vzhodu. Predsednik se verjetno že danes vrne v Washington. Filip vojvoda Edinburgh kot sprta zakonska dvojica. Nunn trdi, da mu je dotični ameriški novinar ponujal velike vsote denarja, če bi mu preskr-bel stvari, o katerih se klepeta v Londonu. Omenjeni časnikar da je tudi dejal, da bo tak članek napisal, brez ozira na to, koliko zanikanj se bo objavilo. "Ako Amerikanci ne bodo ne hali objavljati takih zlobnih pri smodarij o kraljevski družini,' pravi časnikar Nunn, "bodo pri zadjali hud udarec prijateljskim odnosom med obema našima de želama." Gospodarski bojkot-prihodnje orožje, da Izrael umakne vojake iz Egipta AMERIKA JE STORILA VSE, KAR JE MOGLA—EISENHOWER WASHINGTON, D. C.—Prihodnji korak, da se Izrael prisili k temu, da umakne svoje vojaštvo iz Gaze in Akabe, kar so ponovno zahtevali Združeni narordi, bodo sankcije, to se pravi ekonomski bojkot. Predsednik Eisenhower in državni tajnik John Foster Dulles sta teden dni poskušala vplivati na Izrael, da bi vojaške čete odpoklical, s čemer bi se preprečilo, da bi zahteva za sankcije prišla pred Združene narode. Ampak vlada Izraela je vsef- Iz bolnišnice Mrs. Anna Ljubi se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 6618 Bliss Ave. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijatelji jo lahko obiščejo na domu. Redna seja Društvo Waterloo Grove št. 110 W. C. ima svojo redno sejo v sredo zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Članice so prošene, da se gotovo udeležijo, ker se bo volilo dele-gatinje za državno konvencijo organizacije. Nadzorni odbor je prošen, da pride ob sedmih. Tajnica obenem sporoča, da ima se-I daj novo telefonsko številko, in sicer: AN 1-0436. ameriške napore zavrnila. Zahtevala je garancije za svoje meje in pa da bodo ladje Izraela uživale vse pravice v vodah Akabskega zaliva, kakor tudi pravico plovbe skozi Sueški prekop, kadar bo ta očiščen in odprt za plovbo. Izraelski poslanik v Ameriki Abba Eban je včeraj z- letalom prispel v Jeruzalem, kamor je bil poklican na posvetovanje s predsednikom vlade Davidom Ben-Gurionom. Ali to pomeni, da se bo Izrael v zadnjem momentu uklonil volji Združenih narodov, to je trenotno le stvar ugibanja. Na vse dosedanje odklonilne odgovore je predsednik Eisenhower dal odgovor, da je Amerika v danem položaju storila vse, kar je mogla in da naj Izrael od Amerik^ ne pričakuje. kaj več. V izjavi, ki je bila daiia v svet v Georgiji, kjer se predsednik nahaja na oddihu, je rečeno, da ako bi se Izrael umaknil na temelju ameriškega načrta, bi s tem dobil večjo zaščito, kakor pa mu jo nudi okupacija egiptskega ozemlja proti sodbi organizacije Združenih narodov. Pričakuje se, da bo skupina afriških in azijskih narodov na današnji seji Združenih narodov zahtevala, da se izglasujejo ekonomske sankcije proti Izraelu. Trenotno se ne misli o tem, da bi se podvzela kaka vojaška akcija za izgon izraelskih čet iz Gaze in Akabe. Kako bo glasovala ameriška delegacija, ako bodo predlagane sankcije proti Izraelu, trenotno ni znano. Predsednik Eisenhower je nedavno odklonil direkten odgovor na to vprašanje, razen, da bo Amerika v takem slučaju stala za Združenimi narodi. Izrael se ne boji bojkota Kar se tiče bojkota od strani afriških in azijskih narodov, Izrael nima vzroka, da bi se za-stran takega koraka vznemirjal, to vsled tega, ker je trgovina med Izraelom in onimi državami malenkostna. Bojkot pa bi judovsko državo zadel v živo, če bi se mu pridružile Združene drža ve in Zapadna Nemčija. Zapadna Nemčija plačuje Iz. raelu gotovino kot povračilo za zločine, ki jih je izvršil nad Judi nacistični režim. V slučaju ekonomskega bojkota, bi ta plačila prenehala. Kdaj bo Sueški prekop odprt za plovbo? Iz Egipta prihaja poročilo, da medtem ko je Sueški prekop že toliko očiščen, da male ladje lahko plovejo iz Sredozemskega Rdeče morje, pa sta v prekopi še vedno pogreznjeni dve veliki ladji. Dokler te dve ladji ne bosta odstranjeni ali splovljeni, ostane prekop za mednarodni promet ž velikimi parniki nepo-raben. Egiptske oblasti pa so dale razumeti ameriškemu generalu Wheeler ju, ki v imenu Združe- nih narodov nadzira očiščevalno delo, da se s tem delom nima nadaljevati, dokler ne bo rešeno vprašanje umika izraelskih vojaških čet z ozemlja Egipta. METROPOLITAN OPERA V CLEVELAND!! Metropolitan opera iz New Yorka bo letos zopet gostovala v Clevelandu. Med 20. in 28. apri-om bo podanih osem predstav. V sredo 24. aprila-zvečer bo pela glavno vlogo v operi "II Trova-tore" Zinka Milanov. ŠE ENA NESREČA NA VARNI PROGI" Na progi N. Y. Central železnice omed Clevelandom in Buffalo, o kateri se trdi, da je najbolj varna proga v Ameriki, se je v teku devetih dni pripetila že druga nesreča. Blizu Erie, Pa., se je iztiril tovorni vlak, s tira je padlo 25 vagonov. V nesreči ni bilo nobenih žrtev, ampak škoda se ceni okoli $100,000. Notranja kriza v Rusiji? CHICAGO — Direktor zvezne inteligenčne (tajne) službe Allen W. Dulles, ki je brat državnega tajnika John Foster Dul-lesa, je v javnem govoru izrazil prepričanje, da Sovjetska zveza doživlja notranjo ideološko krizo, ki je mnogo resnejša od krize državah kapitalistične demokracije. Vidna so mnoga znamenja, je trdil Dulles, da stoji državni aparat Rusije pred rastočim pristikom za večjo notranjo svobodo od strani ravnateljev veliikh industrij izobražencev,, delavstva in študentov. Dulles pa je priznal, da bi bila pomota, ako bi si predstavljali, da se komunizem nahaja na robu razsula. Svobodni svet se nahaja pred resno nevarnostjo, da si bo komunizem utrdil postojanke na Srednjem vzhodu s svojo politiko ribarjenja v kalnem, in zelo resna grožnja za narode na Daljnem vzhodu prihaja tudi s strani komunistične Kitajske. Ampak vse to ne bo rešilo notranjega problema, pred katerem se nahaja Rusija, je dejal Dulles, "ako je pravilna naša domneva, da se je razvojni proces začel." Novi grobovi Direktorij na Recher Ave. Seja direktorija Slov. društvenega doma na Recher Ave. se vrši v sredo ob 7.30 uri v navadnih 1 prostorih. Prosi se vse direktorje, da naj pridejo ker je seja zelo važna. Krožek št. 2 P. S. Jutri, v sredo zvečer se vrši redna seja krožka št. 2 Prog. Slovenk v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Va,bi se vse članice, da se gotovo udeleže. Na dnevnem redu bodo razne zadeve. Pričetek ob 7.30 uri. JOHN STEFE Po kratki bolezni je preminil na svojemu domu poznani John Stefe, star 68 let, stanujoč na 1008 E. 63 St. Doma je bil iz Purgarja pri Kranju, odkoder je prišel v Ameriko pred 41 leti. Bil je član ter nekaj let predsednik društva Napredni Slovenci št. 5 S.D.Z. Tukaj zapušča sinova Frank in William, hčer Mrs. Agnes Pa-velka, pet vnukov, brata Franc v Argentini in več sorodnikov. Sin Raymond je umrl leta 1944 ko se je nahajal v službi ameriških marinov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary. * DOROTHY MARC Snoči je po dolgi bolezni preminila na domu hčere Dorothy Marc, rojena Stokel, stanujoča na 716 E. 160 St. Stara je bila 68 let. Doma je bila iz Velike Žablje pri Ajdovščini na Primorskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 44 leti. Bila je članica društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J., društva Kras št. 8 S.D.Z. in podr. št. 10 S.Ž.Z. Tukaj zapušča soproga Christ, sinova Eugene in Edward, hčer Mrs. Dorothy Mlinar in štiri vnuke, v starem kraju pa polbrata Franka in polsestro Štefanijo Samec, v Južni Ameriki pa polsestro Mrs. Frances Stokel. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo ob 2. uri popoldne. ANNA KALAN Nagloma je preminila Anna Kalan, rojena Hočevar, stara 55 let, stanujoča na 22730 Char-don Rd. Rojena je bila v Žužemberku, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 44 let in je bila članica društva Maccabees. Tukaj zapušča soproga Anthony, doma iz Zilja pri Metliki, dva sinova Edward Kalan in Stanley Vrabec, dva -vnuka, sestro Mrs. Josephine Simončič in brata Frank Hočevar ter več sorodnikov. Pogreb se vrši iz pogrebnega zavoda Joseph Zele in sinovi, 458 E. 152 St., kjer bo truplo položeno na mrtvaški oder v sredo ob 4. uri popoldne, Klub društev S.N.D. Klub društev Slov. nar. doma na St. Clair Ave. ima za letos sledeči odbor: Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Plut, tajnik-blagajnik Anthony Zakrajšek, zapisnikar John Smuk, nadzorniki: Charles Vrtovšnik, Anton Wapotich in John Centa, gospodarski odbor: Joseph Okorn in Frank Virant. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 19. februarja 1957 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. J231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July VESTI IZ SLOVENIJE IN JUGOSLAVIJE SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) jy Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto) —„--------------------<_________________... For Six Months — (Za šest mesecev) ______________________________________ For Three Months — (Za tri mesece) _________________________:____ ..$10.00 _ 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year ,— (Za eno leto) ______________...___________________________________$12.00 For Six Months — (Za šest mesecev)_______________________________________ 7.00 For Three Months —- (Za tri mesece) ______________________________________________ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 DEJSTVA IN UTVARE (2) V Rusiji se je od časa, ko je živel Lenin, veliko spremenilo. Sovjetska zveza je postala močna in se svoje moči tudi zaveda. Stalin je vladal kot samodržec in kot tak utrdil oblast sovjetskega komunizma, ki si je dal vlogo kot center mednarodnega komunizma. Nedavni dogodki so v Kremlju ustvarili precej zmede, da pa Kremelj želi obdr-- žati vajeti in prvo besedo v komunističnem taboru, o tem ne more biti dvoma. Kljub temu pa je Sovjetska Rusija znala krotiti svoje ambicije. Celo Stalin ni na primer nikoli postopal s kitajskimi komunisti na isti način, kot je to delal s komunisti v evropskih državah, ne da bi vsled tega trpel vpliv Moskve v Pekingu. Pomniti je tudi, da Stalin kljub vsem grožnjam ni nikoli uporabil sile proti Titu, čeprav je bilo malo možnosti, vsaj v začetku, da bi bil Zapad posegel vmes. Vse, kar je Rusija storila od konca druge svetovne vojne, v namenu, da zapadni svet vznemirja in straši, je mogoče pojasnit}, ne da bi se morala sprejeti domneva, da hoče napraviti svet komunističen. Lahko si je misliti, da je svojim satelitom v Evropi vsilila komunistične režime predvsem zato, ker je to smatrala za najboljšo obrambo pred Zapadom. Enako v interesu Kremi j a je, da ostane Nemčija razdeljena, kakor če bi bila postala komunistična. In ko gospodarji v Kremlju netijo vstaje med narodi na Daljnem in Srednjem vzhodu, si je lahko misliti, da to de lajo prav toliko, iz strahu pred Zapadom, kakor vsled želje, da bi pomagali k zmagi komunizma v tujini. ' Kakor dogmatični verniki vsepovsod, tako tudi ruski komunisti jemljejo svojo vero v nekaterih pogledih bolj resno kot v drugih. Kaj jemljejo resno, odvisi na njih sku šenj v preteklosti in potreb v sedanjosti. Ko opazujemo se moramo varovati dveh napak. Prvič., ne smemo si domišljati, da je to, kar izpovedujejo kot svojo vero, prazna ropotija, ki je brez vsake zveze z njihovimi trenotnimi sklepi in dejanji. Drugič, domišljati si tudi ne smemo, da je pojasnilo za vse, kar počenjajo, iskati edino le v njih veri. V njihovem interesu je, da kontrolirajo mednarodno gibanje, ki veruje, da bo prej ali slej vsepovsod zmagalo, da pa te vere tudi ne jemljejo preveč resno. Ako je sve tovni komunizem cilj, gre pač za končni cilj, nekaj, kar je končno, pa je navadno v praksi manj važno, kakor ono kar je neposredno, blizu. Na podlagi svojih skušenj od leta 1917 dalje, kakor tudi na podlagi komunističnih naukov, so Rusi verjetno še vedno prepričani, da je Zapad nespravljivo sovražen do njih. Oni verujejo, in ta vera jim je nujno potrebna, da so ustvarili mogočno "socialistično" ekonomijo, ki stoji visoko nad ekonomijo "kapitalističnega" Zapada, ki mora biti torej nevarna v očeh tistih, ki dominirajo zapadno družbo Ti zapadni krogi nyorajo v svojem lastnem interesu želeti, da ruski sistem propade. Želeli so to za časa Hitlerja, kar je bilo razvidno iz njihove popustljivosti do njega, in to še vedno želijo. To ne pomeni, da Rusi zapadni svet sumijo, da goji resne namene, da bi z vojno uničil njih sistem, akoravno ni izključeno, da so nekdaj imeli take sumnje. Njih misli o nas se verjetno ne razlikujejo dosti, od naših misli o njih, to se pravi, ne odrekajo nam toliko pameti, da se ne bi zavedali, da je moderna vojna postala preveč uničevalna, da bi. se mogla uspešno uporabiti proti kaki veliki sili. Ampak V nas vidijo še vedno nespravljivega, čeprav opreznega sovražnika. V njih očeh je Rusija še vedno izpostavljena sovražnosti sil, ki so enako močne ali celo močnejše kot / ona, ali in s svojimi sateliti vred. Se vedno smatrajo za svojo dolžnost, da izigravajo eno silo proti drugi in da proti vsem skupaj hujskajo narode v Aziji in Afriki, ki iz enega ali drugega razloga Sovražijo ali so nezaupni do Zapada. Zadružni dom v Ivan je Selo pri Rakeku CLEVELAND, Ohio — Pred nekaj meseci je bilo poročano v listu Prosveta, da si prebivalci tega kraja Slovenije želijo zgraditi Zadružni dom, katerega nujno potrebujejo. V tem domu bodo imeli prodajalno za nujne reči, kot živež, itd., da ne bo treba "tekati za vsako reč v bližnje vasi Unec in Rakek, ki so oddaljene tri in štiri kilometre. V tem domu bi imeli tudi gasilno orodje, kar bi bilo bolj prilično v slučaju nesreče ali ognja. Temu kraju so dali ime Tiha dolina. Mogoče bo ostalo ime namesto Ivanje selo, kot se je preje imenovalo. To malo stavbo delajo ob glavni cesti, ki gre iz Ljubljane, Logatec, Ivanje selo, Rakek, Cerknico, Lož. Obiskovalci Slovenije, ki boste vozili po tej cesti, bodisi z avtobusom ali z osebnim avtom, se 'ustavite v Ivan jem selu v Tihi dolini za okrepčila pri rojaku Franc Matičič, ki vam bosta s soprogo drage volje postregla, obenem pa vam pokazala in povedala o novi stavbi, ki je že v delu. Rojaki in rojakinje, kateri ste od tam doma ali pa iz bližnje okolice, in drugi, katerim so razmere znane ter imate sočutje do teh ljudi, se prosi za kakšno pomoč za gradnjo. Vsak dar bo dobrodošel. Darove lahko pošljete na rojaka Jerry Slabe, 2320 E. 30 St., Suite 5-1047, Cleveland, Ohio, kateri je bil lansko poletje tam na obisku in agitira za pomoč tam, ali pa na spodaj pod pisanega. V imenu prebivalcev, katerim se bo s temi darovi po magalo, se vsem darovalcem že v naprej najiskreneje zahvaljujemo. James Slabe 19307 Cherokee Ave Cleveland 19, Ohio. Na bregu Kolpe so odkrili marmor Zahvala Že nekaj let izkoriščajo pri Gradacu v Beli Krajini nahajališče kvalitetnega marmorja. Slučajno pa so odkrili na bregu Kolpe pri Adlešičih še neprimerno večje zaloge marmorja, ki je po kakovosti še boljši kot gradaški in ga poznavalci prištevajo med najboljše marmorje v Evropi. Pridobivanje marmorja pri Adlešičih je mnogo lažje kot pri Gradacu, ker je ležišče marmorju cel hrib in ga ni treba dvigati iz tal. Menijo, da so zaloge na tem kraju skoraj neizčrpane, ker so cela skalovja marmorja na obeh bregovih Kolpe. Novomeško podjetje "Kremen" bo letos pridobivanje marmorja še povečalo, ker ga lahko prodajo vsako količino, predvsem v inozemstvo. Pevski zbor "Enakost" iz Kranja zelo delaven Obrtniški pevski zbor "Enakost" v Kranju že 7 let vztrajno in uspešno goji slovensko narodno, umetno in borbeno pesem. V teh letih je imel zbor 23 samostojnih koncertov doma, 4 gostovanja na Dolenjskem, eno na Štajerskem in eno v Crikvenici. Peli so tudi za radio Koper in radio Ljubljana. Sodelovali so 14 krat na raznih prireditvah in proslavah—zbor je tudi sodeloval pri vprizoritvi grške drame "Kralj Edip" v Prešernovem gledališču. Še dve ladji za tuje naročnike "Titova ladjedelnica" v Kraljeviči je sklenila z neko dansko tvrdko pogodbo o zgraditvi dveh ladij po 1,000 ton nosilnosti za prevoz živitie. Ladjedelnica se je zavezala, da bo zgradila obe la-ji v dveh letih. To bosta peta in šesta ladja, zgrajeni v tej ladjedelnici za tuje naročnike. Vrednost vseh šestih ladij bo znašala 2 milijona dolarjev. EUCLID, Ohio —Pred časom sem se nahajal v Euclid-Glen ville bolnišnici v svrho operacije. Sedaj se zdravim na domu. Ves čas sem bil deležen tolike simpa ti je. Moja iskrena želja je, vsem se zahvaliti za obiske v bolnišnici in sedaj na domu, za toliko mi poslanih pisem in kartic, za poslano cvetje v bolnico in na dom. Hvala lepa za vsa darila, katerih sem bil v resnici iznena-den in vesel. Prav prisrčna hvala vsem in za vse, kar ste storili za časa moje bolezni. Topla hvala sorodnikom moje soproge, hvala dramskemu zboru !van Cankar, Progresivnim Slovenkam krožek št. 2 in pevskemu zboru Zarja. V bolezni se človek počuti kar nekam bolje ko dozna koliko ima prijateljstva, zato vsem ponovno prav prisrčna vam hvala. John Pollock. 161 E. 225 St. ŽENSKA, KI BI BILA K ADA STAREJŠA Triindvajšetletna Marie Brian iz Newcastla (Anglija) je zahtevala od nekega kozmetičnega salona, naj jo napravi starejšo. Mlada žena, ki ima že triletnega sina, je izjavila radovednim novinarjem, da se ji obraz od njenega 14. leta naprej ni več spreminjal. To pa ji povzroča velike nevšečnosti. "Natakarji mi nočejo prinesti alkoholnih pijač in bil jeter ji me ne pustijo v kino, če vrtijo za mladino prepovedane filme. Dostikrat se mi zgodi, kadar grem s svoj;m sinom na sprehod, da se mimoidoči menijo: Ta punčka pa bi rada bila že velika." Pač nenavaden primer: vse ženske hodijo v kozmetične salone, da bi se tam pomladile. Kako bodo rešili problem "po-staritve ?" Državna pomoč cerkvam v Jugoslaviji Odnosi med državo in cerkvijo v Jugoslaviji v preteklem letu se zrcalijo deloma v podeljevanju znatnih gmotnih sredstev, s katerimi je država podprla verske skupnosti, duhovnike in njihova stanovska združenja. Verske skupnosti v Jugoslaviji so prejele preko 180 milijonov dinarjev, duhovniška združenja pa 17 milijonov. V to niso vračunane znatne vsote, porabljene za konzerviranje in restavrira-rije kulturno-zgodovinskih spomenikov, med katerimi je precej zgodovinsko pomembnih cerkva in samostanov. To delo finansi-rajo zavodi za zaščito kulturnih spomenikov. V preteklem letu so bile občutno večje tudi direktne subvencije verskim skupnostim in vsote, ki so jih izdali kot prispevek za socialno zavarovanje ali kot osebno pomoč duhovnikom. Pri tem so sodelovali zvezni izvršni svet (74 milijonov) in republiški izvršni sveti. Največji del so prejele 3 največje verske skupnosti v Jugoslaviji: srbska pravoslavna cerkev 78,221.00 din, katoliška cerkev 59,510,000 in islamska verska skupnost 55 milijonov din. Manjše zneske so prejele Zveza starokatoliških cerkev, Zveza židovskih občin in evan-geljska cerkev. Iz direktnih subvencij Zveze in republik so bile določene vsote porabljene za gradnjo in popravilo cerkev in samostanov ali pa za verske šole. Srbska pravoslavna cerkev je prejela na račun podpore za popravilo cerkev nad 3 milijone, za bogoslovno fakulteto v Beogradu pa milijon din. Za popravilo katoliških cerkev je bilo izdanih nad 3 milijone din, za dograditev frančiškanske cerkve v Beogradu pa 2 milijona. Teološka fakulteta v Ljubljani je prejela subvencijo 3,227,000 din. Islanska verska skupnost je prejela 4 milijone din za dograditev džamije v Beogradu. Olajšave za domače in tuje turiste Po informacijah Turistične zveze FLRJ bodo cene hotelskih uslug za inozemske turiste v letošnji sezoni nižje za 7 do 10% od lanskih, izven sezone pa za 15 do 20%. Računajo, da bo inozemske turiste stalo 10 dnevno bivanje v hotelih znanih turističnih krajev približno 19.50 do 23.25 dolarjev, izven sezone, v glavni sezoni pa od 22 do 27 dolarjev. Cene hotelskih uslug za tuje turiste v manjših mestih bodo seveda še nižje. Glede prihoda tujih turistov so letos določene razne olajšave. Omiljene bodo predvsem formalnosti pri prestopu meje. Zvezni izvršni svet je znižal cene za vstopne in izstopne turistične vize večinoma na polovico dosedanjih cen. Predvidene so tudi razne olajšave glede carinskih predpisov. Inozemski turisti bodo letos pri prestopu meje lahko prinesli v Jugoslavijo 3,000 din, v bankovcih največ po sto dinarjev, medtem ko so doslej lahko prinesli s seboj le 1,500 din. Tudi formular za tako imenovano carinsko deklaracijo bo enostavnejši. Olajšave so predvidene tudi za turiste, ki potujejo s svojimi avtomobili. Pri odhodu iz Jugoslavije bodo inozemski turisti lahko nesli s seboj neomejeno količino raznih spominskih predmetov, ako bodo mogli na meji dokazati, da so jih kupili za jugoslovanski denar, ki so ga dobili za zamenjavo svoje valute V Turistični zvezi napovedujejo tudi izboljšanje pomorskega prometa, v avtobusnem, prometu pa bodo zlasti razširjene zveze z Italijo in Avstrijo. Učenka prejela prvo nagrado Na tretji svetovni razstavi risb šolskih otrok, ki je bila me seca januarja v Tokiu, je prejela jugoslovanska učenka Aran-ka Dorugan prvo nagrado. Na tej razstavi so bili zastopani šolski otroci iz šestdesetih držav otroci iz Jugoslavije pa so razstavili 40 svojih risb. Nagrade so prejeli še štirje jugoslovanski otroci. Povečana proizvodnja zdravilne radenske slatine Podjetje Slatina-Radenci je v povojnih letih povečalo proizvodnjo za 5 milijonov steklenic letno. Če bi pa hoteli kriti povpraševanje, mu še vedno primanjkuje na leto približno 8 milijonov steklenic. Letos pa bo podjetje slednjič le uresničilo težnjo in načrt za povečanje proizvodnje. Zgraditi namerava nov obrat v Boračevi, kjer so največje zaloge slatine. V tem obratu bo možno namesto dosedanjih 20,000 napolniti v bodoče 50,000, steklenic dnevno, s čimer se bo skupna' zmogljivost vseh treh obratov dvignila od dosedanjih 12 milijonov na 20 milijonov steklenic letno. Izseljenski festival v Makedoniji V Makedoniji bodo letos še prav posebno slovesno proslavili izseljenski /teden. Čeprav bo šele v juliju, se nanj pripravljajo že zdaj. Osrednje prireditve bodo v Skopju in v Ohridu, sodelovali pa bodo balet in Opera skopskega narodnega gledališča, ansambel narodnih plesov in pesmi "Tanec," Filharmonija, pevski zbori, solisti itd. Izseljenski festival bo ena največjih kulturnih manifestacij v zadnjem času v Makedoniji. Računajo tudi na obisk iz drugih republik, kakor tudi na obisk izseljencev —turistov, ki se bodo v juliju mudili v Jugoslaviji. Proslave prešernovega tedna v kranju Kakor po vsej Sloveniji bodo tudi v Kranju proslavili 108. obletnico smrti Franceta Prešerna. V Prešernovem tednu je Prešernovo gledališče v Kranju povabilo v goste Mestno gledališče iz Ljubljane, ki bo v Kranju nastopilo z dramo Maksima Gorkega "Malomeščani." "Ma-lomeščane" so vprizorili na dan Prešernove smrti 8. februarja, naslednji dan pa so prikazali še sodobno francosko komedijo "Pero." Za predvečer slovenskega kulturnega praznika ob 108. obletnici smrti Frančeta Prešerna je kranjski pevski zbor, ki nosi pesnikovo ime, pripravil koncert jugoslovanskih ljudskih pesmi. Koncert je bil v dvorani sindikalnega doma v Kranju, dirigiral pa je vodja zbora Peter Li-par. Svet za prosveto in kulturo mesta Kranj pa bo za Prešernov dan podelil letos že. drugič najbolj zaslužnim kulturnim delavcem Kranja Prešernove nagrade in diplome. Domač pralni stroj za steklenice Takih strojev v Jugoslaviji nihče ni izdeloval vse do lanske, ga leta. Po naročilu podjetja Slatina—Radenci pa je obrtni obrat "Ključavničarstvo" v Rogaški Slatini izdelalo prvi pralni stroj za steklenice. Cena domačega stroja je 3 milijone din, medtem ko so stali uvoženi 14,000,000 din. V Rogaški Slatini izdelujejo te stroje izključno samo iz domačega materiala. Črpalke izdeluje zanje Litostroj, glavne lažaje podjetje Indus, vse ostalo pa v delavnici ključavničarstva. Prvi pralni stroj iz Rogaške Slatine že obratuje v Slatina Radencih, kjer so z izdelkom zelo zadovoljni in so zato naročili še en tak stroj. Tudi nekatere pivovarne in destilacije se zanimajo zanj. Pet milijard hranilnih vlog Hranilne vloge pri denarnih zavodih v Sloveniji so lani narasle za 1,082 milijonov dinarjev in tako dosegle višino 4,890 milijonov dinarjev. Prvi letošnji sejem mode in usnjarstva Na njem bodo, razen vzorcev usnja ter pomladanskih in letnih tkanin, z najraznovrstnejšimi vzorci, barvami in kvaliteto, tekstilne in usnjarske stroke prikazali zlasti končne izdelke Sloveniji. Težišče tega sejma bo zlasti v živem prikazovanju raznih modelov oblek, obutve in drugih modnih galanterijskih izdelkov. V Ajdovščini bo 30 novih stanovanj V letošnjem načrtu so predvidena razna komunalna dela v sami Ajdovščini. Med drugim bodo podaljšali in asfaltirali Lo-karjev drevored in uredili nov park pred mestnim kinom. Asfaltirali pa bodo tudi del Uške poti, Štrancarjevo ulico in uredili Cankarjev trg v Šturjah. Vodovod za Slomškovo ulico bodo pojačili, razen tega pa bodo zgradili še 30 novih stanovanj. S sredstvi iz kmetijskega sklada pa mislijo regulirati potok Kož-žmani, s čimer bodo pridobili nad 90 hektarjev rodovitne zemlje. Kmetijsko gospodarske šole v Litijski občini Na področju litijske občine delujejo letos kmetijsko-gospo-darske šole v Gabroviki, Jevnici, Štangi, Smartnem in na Vačah. Vsega jih obiskuje nad sto kmečkih fantov in deklet. Da bi bil uspeh večji, se je občina odločila za 14 dnevni strnjeni pouk za udeležence vseh šol na državnem posestvu v Ponovičah. 500 let "Suhe Kobe" v Ribniški dolini Menda ne bomo izdali skrivnost, če povemo, da pripravljajo suhorobarji prihodnje leto v Ribnici veliko stvar ob priliki proslave 500 letnice "suhe robe." Kakor govore stari zapiski, so začeli v ribniški dolini z izdelovanjem suhe robe pred približno 500 leti. Umetnost starih dedov se je prenašala iz roda v rod in se več ali manj ohranila do današnjih dni. Pomembnejša središča suhe robe so vasi v sodražki dolini: Jurjevica, Kot, Breže, Vinice itd. Značilno je, da suhorobarji izdelujejo skoro v vsaki vasi drugačne izdelke. V eni vasi izdelujejo obode, rete in podobne umetnine, v drugi spet škafe, če-bre, brente, v tretji znajo izdelovati lepe košare in jerbase in druge pletarske izdelke, spet drugje so mojstri pri izdelovanju ribežnov in vrste praktičnih stvari, brez katerih kljub današnjemu modernemu času ne bi mogli skoraj prebiti. Suhorobarji se ne bavijo izključno samo s tem delom, temveč je večini izdelovanje suhe robe samo pripomoček pri gospodarjenju na kmetiji. Poleg su-horobarjev imamo tudi zdomar-je. Ti so doma predvsem v ožji ribniški dolini v vaseh Zapotok, Sušje, Breže, Vinica in še nekaterih vaseh. Danes je zdomarjev približno še kakih dvesto. Zdomarji se ločijo od suhorobarjev v tem, da zdomarji bolj malo izdelujejo suho robo doma. Njihova pot je zelo naporna. Zamislite si človeka z oprtano krošnjo, ki tehta do 40 kg in to breme prenaša od hiše do hiše iz dneva v dan, iz tedna v teden. Mnogi varčni zdomarji so si tudi zboljšali svoje gospodarstvo. Ribniški zdomarji gredo s svojimi krošnjami ali celo z vozovi po vsej Sloveniji, nekateri celo na Hrvaško. Vsak zdomar ima svoj rajon ali "becirk," v katerega zahaja iz leta v'!e(o. 1ŠTa tem rarjonu sa«^ on prodaja, ali obžira in velja to med zdomarji kot nekak nenapi' san zakon. Koliko časa bo še hodil sodobni Ribničan Urban s svojo krošnjo po svetu ? Prav gotovo pa bo čez 10, morda tudi 20 let ostalo zdomarjenje le v ljudskem izročilu, mnogih zabavnih zgodbicah starih zdomarjev in v pesmi Rib-ničana Urbana. , Jugoslovanska podjetja grade v tujini Jugoslovanska podjetja grade v Turčiji objekte v vrednosti 1-6 milijarde, v Sirije so dogradila jez na reki Baradi v vrednosti 110 milijonov, v kratkem pa bo dograjena luka Lataki v vrednosti 2.3 milijarde. V Siriji grade jugoslovanska podjetja luko Minet E1 Beida v vrednosti 360 milijonov in končala so regulacijo reke Oronto. Jugoslovanska podjetja so sklenila tudi pogodbe za zgraditev štirih termoelektrarn v Indiji, manjše hidroelektrarne in črpalne postaje v Siriji ter pogodbe za vrtanje 85 vodnjakov. V sklopu gradnje namakalnih naprav v Siriji. Jugoslovanska podjetja so dobavila tudi opremo za prvo hidrocentralo v Pakistanu, v Libanonu pa so prevzela nadzorstvo nad izgradnjo pristanišča Tripoli ter nad raziskovalnim vrtanjem na hidroenergetskem sistemu Litani. Študenti—Miličniki v Ljubljani Konec decembra so v Ljubljani uvedli posebno novost: na pomoč pri urejanju cestnega prometa so povabili študente ljubljanske Univerze. Poziv je padel na plodna tla. Zanimanje za ta poizkus je bilo med študenti veliko in končno je zaradi izredno ugodnih pogojev sklenilo enoletne pogodbe preko 110 študentov in študentk. Študentke seveda ne bodo stale na križiščih in usmerjale promet ampak bodo delale v administraciji. Poskus se je dosedaj odlic-(Dalje na 3. strani) ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Dolenjci so gadje Dolenjci so gadje! Kaj ne bi bili, ko pa imajo Gadovo peč, kjer cviček' izvira. Pa tudi brez nje bi bili še zmerom to, kar so! Kaj pa Belinje, Razkrižje in Brezovica, škorec, Piroški vrh, Gradišček in Banovec, Dol, Boč-Je, Stari grad in še cela vrsta Sv«tokriških goric ? In oba Vinja ^ha, Trška gora, Grčevje, No-va gora, Straški hrib. Ljuben, vsa obkrška dolina, Lisec in ^tnaver nad Dobrničem in še in Se- Saj ne bi prišel do konca, če fo tudi hotel. Vsaka strmina, ki obrnjena v poldan in večer, Se ponaša s trto. Vse vrste so posejane: črnina in belina, %ina in volovina, želodina, pod-Pivec in tičina, šmarnica, ame-rikan, portugalka, kraljevina, 2elenika, pinjela in kdo ve še katera. Kdo bi našteval! Vse vinske rožice," katerih plodovi v jeseni napolnijo sode, so zbra-ne na teh čudovitih hribcih. V vinu je pozaba. Vse skrbi ^ težave so potisnjene v kot, ^ar se vam zdi potlej kaj čud-nega, če pojo po zidanicah in farnih pozno v noč: "Ta glažek je že prazen, ne gremo še narazen . . V vinu pa je tudi resnica. Kdo ki si torej upal trditi, da tele Zgodbe niso resnične? Vinski "tahovi so jih priklicali. ♦ O modrasu, ki ga je bil včeraj ubil Rakarjev fant na poti doli P°d vinogradom, je tekla beseda. Pa se je zdajci zravnal stari ^atevžek, ki je ves droben in ^znaten sedel na klopi ob sodu ^olgo vrsto požirkov je potegni' 12 buče, potlej pa zinil samozavestno, skoraj oblastno: "Kaj, takle modras! Je sploh Vredno stegniti jezik zavoljo ta-I ke gliste? Klopotača, to ti je ži val, malo večja ko tisti modra ifck. Posebno če je taka, kot sem » jaz v Ameriki potolkel." "Klopotačo?" se je začudil Zlatic. "Klopotačo!" je oni pritrdi Prav natanko se spominjam W bi se vse skupaj danes godi Takole je bilo. Pet Kranjcev ■^as je mahalo po poti skozi amerikansko hosto, Plenkače ®mo imeli na ramah in sonce je Srelo, kot bi sam vrag kuril. Kar zaslišimo nekje za nami: klop-klop-klop-klop. Nekaj časa klop. Nam lasje pokonci in kar tesno nam je postajalo pri srcu. Samo. rajnki Trpine, ki je bil tisti pot že drugič v Ameriki, je stisnil plenkačo in rekel: 'Fantje, tole bo pa klopotača. Kar dajmo jo! V grmovje se poskrij-te pa s plenkačami po njej, ko bo mimo prilezla'—Rečeno, storjeno. Kaj ti ni ta hudir Trpin-čev uganil! Komaj sem skočil za drevo, že je zasikalo pred menoj. Stisnil sem plenkačo, pomeril in mahnil po klopotači, da ji je odletela glava kot trska od debla." "Pa na prvi mah?" se je skoraj resno začudil Matic. "Na prvi! Deset metrov je bila klopotača dolga, debela pa oooooooo<- EDIPHONE OPERATOR General office; experience preferred; diversified work; 5-day week, 8:30-5:30, salary. Call for interview, Mr. Barber, UT 1-0200. AMERICAN SOCIETY FOR METALS 7301 EUCLID AVE. OFFICE WORK Permanent position in well-established plumbing and sewering business. Typing necessary. Good salary and working conditions. Apply at THE FIEG SEWERING CO. 13401 Detroit at Waterbury Rd. 5 to 8 p.m. AC 1-4444 STENOGRAPHER FOR Merchandise Purchasing Office Midtown location, close to rapid and all buses, 37%-hour week, 5 days. Good starting salary and usual company benefits. MA 1-6483 CUSTODIAN We are looking for a custodian for our LAKEWOOD BRANCH OFFICE, Hours are from 1:30 .a.m. to 10 a.m. Age, 45 to 55. Position includes many benefits: Hospitalization, Insurance program, Paid Vacation. Apply Directly To Mr. John T. Frieg, Mgr. CENTRAL NATIONAL BANK Lakewood Branch Office 15415 Detroit Ave. "Work Where It's Friendly" WORK IN WILLOUGHBY Barium & Chemicals need STENOGRAPHERS, BOOKKEEPERS with P. B. X. experience; good salary and working conditions.-APPLY 4043 Erie St.. Willoughby, O. BARIUM & CHEMICALS, INC. CLERICAL Variety of work including payroll in 5-girl office. Must type, like figures. Will train. Good opportunity. Pleasant working conditions. Salary. Phone Mr. Lange for Appointment UT 1-7500 FEDERAL MOGUL DIV. 6600 Metta Ave. CLERK TYPISTS Permanent Position 40-hour week Fringe benefits Apply at Personnel Office ST. VINCENT CHARITY HOSPITAL E. 22 & Central Ave, MA 1-9400 Ext. 245 MACHINISTS BULLARD OPERATORS Openings for experienced operators on our night shifts. Ability to set up and read blue prints and sharpen tools. Paid insurances. Shift premiums. Cost of living and many other fringe benefits. WEST STEEL CASTING CO. 805 East 70th Street Machinist A41 Turret Lathe Operators Good hourly rate, overtime; good opportunity if you can handle general shop work, make jigs and set up jobs. ENCORE MFG. HE 1-1043 I. B. M. OPERATOR To supervise small I.B.M. installation. Duties include payroll work and general office detail. CE 1-2223 MR. PONDS OHIO OVERALL CLEANING CO. 8000 CENTRAL AVE. BORING MILL OPERATOR , HORIZONTAL DO OWN SET UP 60-Hour Week — Day Work Paid Holidays — Vacation SEE MR. GEHRISCH AMERICAN ROLLER DIE CORPORATION 29501 Clayton Avenue WH 3-4100 Wickliffe, Ohio STRAN 4 ENAKOPRAVNOST Farovška kuharica ČEŠKO SPISAL: J. Š. BAAR POSLOVENIL: FRAN ALBRECHT (nadaljevanje) Hlapec je nehote napel vajeti in ustavil. Bil je dobričina, po poti se mu je že izkadilo z dimom iz glave, kar je bil napravil Rezi —vozil je flegmatično in se oziral na poti po poljih, pio žitu, repi, detelji—dokler ga ni njen glas predramil. "Zapelji na kolodvor—v takšnem vozu se ne peljem skozi mesto—tam počakaš, dokler se ne vrnem," mu je naročila Reza že spodaj—stala je na cesti, pri vozu, si z roko otresala obleko in jezno pobirala z nje slamo in konjske dlake—"a nikar ne pozabi današnjega dne—napitnine ti ne ostanem dolžna." "No—no! Ne smeš biti takoj tako huda"—je mrmral France, obračajoč na kolodvor. Neprijetno mu je že skoro bilo, zakaj vendarle ni vzel kočije. Gledal je za Rezo, kako se oddaljuje s pos-kakujočimi koraki — izginja — samo tisto njeno pero mu je še migalo, poskakovalo in pretilo sredi množice glav—dokler ni tudi to izginilo ... A k gospe Sivki Reza ni šla, ni mogla. Sram jo je bilo. Kakor poljubna dekla se je pripeljala na lojternicah. In tako se je že veselila, kako se povprek vsede v kot kočije, soln- CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 HEAL jlIuvTA. JL E FOR SALE FOX RIVER GROVE — Year old, 4% rooms, 2 bedrooms, expandable with adjacent lot. School, transportation. Priced to sell by owner. Call — MErcury 9-7650 LAKE ZURICH, ILL.—2 year old home, 3 bedrooms, gas heat, 2 car garage, water softener, storms and screens. Owner transferred. Will sacrifice $16,950. GEneral 8-7511 after 5 weekdays or all day Sunday BUSINESS OPPORTUNITY CLEANING PLANT and STORE— Solvent, fully equipped. Only one in town. Gold mine for someone. Going west for health. Owner will sacrifice. Vic's Cleaners Phone: 3691 or 4921 Walworth, Wis. BEAUTY OPERATORS — Needed at once. Permanent. 5 day week. Hours 8:30 to 5. Mondays off. Paid holidays. Modern shop. Phone — Wilmette 292 r"........................ *.................................................... ............................. DELICATESSEN by owner. Fine location in Oak Park. Modern fixtures, clean stock; air conditioned; good business, good income. Leaving state. Priced right for quick sale. Village 8-6717 WONDERFUL OPPORTUNITY— Massage parlor, tile baths physotherapy, fully equipped, 3 living rooms, beautifully furnished in rear, all newly decorated, 2 complete tile entrances. Owner will sacrifice. Must leave city. $2,500. _MUlberry 5-6120 RESTAURANTS — 2 — Both steady money makers in excellent location. Firmly established. Volume neighborhood trade. Busy South Shore shopping district. Sell separately or together. Priced right. Reasonable investment for big returns. Reason for sale. Owner relocating out of town. 2319 E. 71 St. 1734 E. 71 St. NOrmal 7-9217 or MUseum 4-8887 FOOD SHOP - DELICATESSEN— With living quarters, good location. Established 35 years. Sales over $40,000 yearly. Sacrifice. Owner leaving city. 1162 Diversey Parkway GRaceland 7-7971 čnik si dene čisto nizko nad glavo liki glorijolo—kot je to videla pri gospe oskrbnikovi in kot se je tega doma dolgo učila. Zdaj pa nič—peš mora capljati po prahu—vse se ji je pokazilo, razpršilo — samo ozlovoljenost nad povzročiteljem — Francetom. "Tak kaj naj kupim? Kaj naj jima prinese mati?" je vpraševala sama sebe. "Če bi mogla k gospe Sivki, o, ta bi že svetovala, sama izbrala—ve, kaj se spodobi—a kje neki ona . . ." tako je malodušno korakala po ulicah, pogledovala v trgovine ter si ogledala izložbena okna — dokler se ni odločila. Stopila je v eno izmed trgovin in kupila dve steklenici sladkega vina. "Tega gospoda itak ne pijeta, torej mi ostane, če dobim kdaj kak boljši obisk"—ta samopašni povod jo je prisilil, da se je odločila za vino. Prav nič je ni veselilo. Ni je veselil prihod materin, ker ji ni mogla pokazati, kakšna gospa je —ni je veselilo bivanje v mestu — ni je veselil ne klobuk, ne slamnik—nič. Polagoma se je vračala na kolodvor in spet premišljala. Kovala je načrte, molčeča, zamišljena, s kočijažem še spregovorila ni, tisti dve steklenici je varno položila v slamo in izginila v čakalnico. Niti potem, ko je sedela z materjo na vozu, je ni z&pustila ta očitna molčečnost. — Šele zvečer — ko so vsi legli spat — je jela razkazovati in razlagati, kaj že ima, kaj si je kupila, kaj si še kupi—kako ji gospod župnik zaupa in se zanese nanjo — "vse to bi bilo, ljuba mati, ko bi ne bilo tega prostaškega hlapca, ki naju je vozil. Ta je služil z mano—ko sem bila še dekla. Tedaj sva se tikala—a on—ne-otesanec—me tika še danes — pred ljudmi javno — kliče me Reza, sramoti me in ponižuje." "Pa si ne moreš pomagati, iz-nebiti se ga?" je z živim sočutjem prašala mati. "To je težko, ker je že dolgo tu. Gospod župnik ga ima rad— Chicago, 111. HOUSEHOLD HELP NO COOKING — General Housework. Must like children. Stay. Own room and T.V. IDlewood 2-4799 COMPANION HOUSEKEEPER — For elderly lady. Kind, reliable. Age 30 to 60. Plain cooking, stay. Pleasant surroundings. Also woman to care for 2 children in other home., AUstin 7-3633 FEMALE HELP WANTED GENERAL OFFICE GIRL—Some typing necessary. Pleasant office. 5 day week. Employee benefits. Good starting salary Mr. Jaffe. SEeley 3-2390 1036 W. Van Buren HELP WANTED MALE Needed at Once Upholsterers Must have experience. Top wages — Overtime available. Excellent working conditions. Many company benefits. EMIL J. PAIDAR CO. 1120 N. Wells St. Apply 8 to 5 p.m. pravi mu 'moj gospodarski svetovalec'—zaupa mu in se ž njim posvetuje, kam bi kaj sejal in nasadil—kaj naj se na polju dela .. :> "Moraš pač potrpeti—prenašati "... je tolažila stara svojo razburjeno hčerko, ki se od same jeze malone ni razjokala.— "Prenašati, potrpeti—da bo venomer tulil name: Reza—Reza—da me bo jezil in mi pel in žvižgal: "Kdo ve, kdo ve, kaj je prstan ? Prstan je iz železa, moja zlata Reza" . . . ne—od hiše mora!" je izbruhnilo iz nje na vso moč in že ni več govorila o tem. Takoj pa, ko je odpravila svojo mater domov— se je spravila na delo. Preračunala je v duhu, koliko strži na teden za mleko, za maslo, za jajca—to je dalo lepe de-narce—in vrh tega je prodajala kuretnino branjevki. Kdo jo je mogel nadzirati? Gospod župnik je bil zmirom zadovoljen, če mu je odrajtala magari samo polovico ... Če izpelje svoj načrt,, potem ta vir naenkrat usahne. "A odpro se novi in vse bom kupovala za gotov novec, jaz sama bom kupovala in plačevala, skoz moje roke pojde ves ta denar—da, to oddamo v najem in France bo potem odveč"—se je tolažila v duhu in kot da ji je pal kamen od sr.ca, se je veselo, lahko oddehnila. Vedela je, da pojde to sila lahko. Gospod župnik neprestano toži o slabih časih—nerodovitnosti, mokroti in potlej spet o preveliki suši—enkrat je že sam nekaj takega omenil. Bilo mu je treba samo pošteno zagreniti in napraviti zoperno vse to—za to pa se bo že Reza pobrigala. Kot je spočetka — takoj po materini smrti—vestno izpolnjevala svojo nalogo in se trudila, da bi Peter spremembe niti ne občutil — tako jo je zdaj, ko je čutila že trdnejša tla pod nogami — zanemarjala in pustila, da se za čim vsakdajnejše stvari briga gospod župnik sam. Tudi ona sama je z vsako malenkostjo tekala k njemu. "Gospod župnik, kolo pri vozu se je spet strlo . . ."—"Gospod župnik, krava plavka, ne žre—" —"Gospod župnik, konj—valah, tisti levi—dragi—šepa na sprednji nogi—koVač ga je podkoval" —"gospod župnik, nekdo nam je nocoj ponoči populil cel kup krompirja" — "gospod župnik, sedlar je bil tu z računom"— "gospod župnik, drvarji nočejo iti sekat—ne morem dobiti ljudi za repo—žito je poležano"—tako ga je ščuvala, zbadala ga kot osa, pikala, razburjala. Zdaj šele je videl gospod župnik, kakšen ščit mu je bila njegova mati, kako ga je krila, kaj je vse sama opravila v svoji glavi in kako je odstranjala od njega vse svoje skrbi in brige. Utrujen, izmučen, nervozen in bolan si je, predno je minilo leto —izposloval dovoljenje, da sme vse polje oddati v najem za dvanajst let povrsti—in mu je bilo žal, da ga ne sme oddati vsaj za dvajset let—da bi bila kolikor mogoče daleč proč od njega vsaka skrb zanj . . . Na javni dražbi je prodal konje—krave, vozove, pluge—ničesar si ni obdržal, ničesar, na velike prošnje Rezikine si je obdržal samo—kočijo. "Da se gospodu župniku ne bo treba vozariti na kakšnih lojternicah, če bodo hoteli na potovanje—ali pa v mesto na urad —potem priženo samo konje ter jih zaprežejo" . . . mu je razlagala skrbna gospodinja. V župnišču je postalo tiho. Iz kravjega hleva ni bilo čuti mu-kanja—iz konjarne ne rezgeta —po dvorišču se je potikalo nekaj kokoši—kašča je bila oddana tujim ljudem. V župnišču so odpustili pastirja, deklo in mlajšo deklo, poslednji pa je odhajal iz župnišča—France. Bil je tu nepotreben. Ni šel rad—v očeh so mu stale solze, jokal je, ko se je spomnil, da se bo spet moral potikati v službah po kmetih. "Torej zbogom, France, zbogom"—se je poslovila od njega gospodinja doli pod stopnjicami, ko je odhajal od gospoda župnika. "Zbogom — Reza!" ji je rekel še naposled in zaloputnil duri. ŠESTO POGLAVJE Prazno in tožno je stalo sredi vrta dubsko župnišče. Župniku se je tožilo po konjih, ki jih je hodil gladit po upognjenih, le-sketajočih se vratovih in jim je nosil na polje sladkor, spominjal se je velikih debelih krav, ki jim je dajal imena: liska, črnka, murka—in ki so na njegovo klicanje obračale k njemu svoje rogate glave, iskal je teličkov, katerih neumnemu, neokretnemu skakanju se je vedelo smejal. "Samo ta skorja je ostala"— si je dejal tožno pri pogledu na prazne hleve, "šupe in kašče— "kar je bilo v nji je proč—proč _» A takoj se je potolažil ob spominu, koliko se je poslednji čas najezil, kako niti za hip ni imel miru. Ni mogel citati, pisati, niti študirati. Neprestano ga je kdo motil, klical, oviral. Zdaj ima mir in je brez skrbi. Najemnine prejme skoro dva tisoč goldinarjev—a od tega že ima polovico, ki so jo morali vsi plačati naprej in položiti vrh tega kavcijo. Tudi v posojilnico je naložil precejšen znesek, vse, kar je dobil za konje, krave, vozove, pluge . . . Seveda ga bo gospodinjstvo zdaj več stalo—v hiši ne bo ne kruha, ne moke, ne mleka, ne masla, ne jajec—"ali" -— je računal v duhu— "naj stane to en stotak mesečno—štiri dam bratu, štiri pa mi ostanejo še za knjige, obleko, prispevke in podpore" in veselo, radostno se je vrnil k svojim knjigam in na svoj vrt. Spet je kot preje vodil vanj goste, velike in male, te pa še posebno rad. Ne da bi se bahal pred njimi s svojimi cvetličnimi zakladi, marveč je imel z deco tukaj tudi svoj verski pouk. Vedno jih je spomladi vodil ven iz dušeče šolske izbe, peljal jih na vrt in jih posadil med rože krog altane. Od časa do časa je vstal in peljal otroke v tisti del vrta, ki mu je rekel "biblični oddelek!" (Dalje prlhodnjiE) ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 Naznanilo in zahvala Globoko potrti in žalostnih src naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem vest, da je umrl naš ljubljeni oče, stari oče in brat 1884 1957 JOHN A. TROHA Zatisnil je svoje mile oči dne 11. januarja 1957 ob 9.30 uri dopoldne v Huron Road bolnišnici. Pogreb se je vršil dne 15. januarja iz pogrebnega zavoda Mary A. Cvetek v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni sv. maši zadušmci in pogrebnih obredih na pokopališče sv. Pavla, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji kraj njegove drage žene, naše ljube mame, ki je umrla pred 23 leti. Blagopokojnik je bil rojen dne 14. maja 1884 leta v vasi Frezid. Živel je v pokoju in je delal zadnjih 15 let pri Lincoln Electric Company. Bil je član društva Mir št. 142 S.N.P.J. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vase ljubezni in spoštovanja do njega nam je bil v veliko tolažbo. . ™ZahTal° izrekamo sledečim: Mr. in Mrs. Tom Kletecki, Mr. m Mrs. John Knific St., Mr. in Mrs. Nick Corella, Mr. in Mrs. r rank Krolnik, Mr, in Mrs. Edward Maroll, Mr. in Mrs. Hay Ste-wart, Mr. in Mrs. Frank Malnar in družini, Mr. in Mrs. Victor Marolt, Mr. in Mrs. Jack Marolt in družini, Mr. in Mrs. Louis Zupančič, Mr. in Mrs. Rudolph Zupančič, Mr. in Mrs. Bill Zupančič, Mr. in Mrs. Tony Sedey, Mr. in Mrs. Frank Krall, Mr. in Mrs. Rudolph Knific, Mr. in Mrs. Edmund Mullady in družini, društvu Mir št. 142 S.N.P.J., Mr. Walter Lucich, Collinwood Diesel, N. Y. Central Terminal, G. E. Employees. Dalje srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir njegovi duši, in sicer: Mr. in Mrs. Stanley Cotman, Mr. in Mrs. Anton Avsec, Mr. in Mrs. Jacob Troha, Mr. in Mrs. Thomas Lipovic, Mr. in Mrs. Andrew Omerza, Mr. in Mrs. Daniel Murn, Mr. in Mrs. Jack Poje, Mrs. Mary Janes, Mrs. Mary Wrelchko, Mrs. Josephine Glilia, Miss Josephine Kozlevcar, Miss Agnes Lacli, Mr. in Mrs. Paul Hribar, Mr. in Mrs. Robert Dailey, Mr. in Mrs. Andrew Omerza, Mr. in Mrs. Joseph Hoffart, Miss Victoria Sustersic, Mr. in Mrs. Richard Domashowski, Mr. James McDonnell, Mr. George Christie, Mr. in Mrs. Jim Kovacli in družini, Mr. in Mrs. George Splanlinger in družini, Mr. in Mrs. John Granc, Miss Mary Nezic, Miss Meta Melcher ter G. E. Cuyahoga Lamp Employees. Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu. Hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovil od njega ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na mirodvor. Hvala čst. g. g. duhovnom cerkve Marije Vnebovzete za opravljene molitve, mašo zadušnico in pogrebne obrede. Srčna hvala pogrebnemu zavodu Mary A. Svetek za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Hvala nosilcem krste, sobratom od društva Mir št. 142 S.N.P.J. in predstavniku istega za lepe besede pokojniku v zadnji pozdrav in slovo. Ako se je pomotoma izpustilo ime katerega, ki je prispeval, prosimo oproščenja in naj isto sprejme našo globoko zahvalo. Končana je Tvoja zemeljska pot, ljubljeni oče. Odšel si tja, kjer ni solz in ne trpljenja, tja, kjer vlada večni mir. Mal je Tvoj dom, a mirno počivaš v njem in snivaš večni sanj. Mi se Te bomo spominjali vedno s hvaležnostjo v naših srcih do konca naših dni. Žalu joči: HELEN, JACK in MARY KNIFIC, otroci JOHN KNIFIC ml., zet BLANCHE, sinaha in štirje vnuki PHILIP in JOSEPH,, brata V stari domovini zapušča brata FRANCETA in več sorodnikov Cleveland, Ohio, dne 19. februarja 1957.