INFORMATOR gorenje pspodlhfldkD tlenje, 17. februarja 1993 Leto XXVII. Številka 7 Novo vodstvo Gorenja ^organizaciji poslovnega sistema, , {e.Potekala lani kot priprava na j jninsko preoblikovanja, je Gorenje ■° °. dobilo novo vodstvo. Gre za Goren™bn° fazo v nadalJnJem razvoju 11 ^Llna korenja d.o.o je tako v četrte čla f°ruarta 1993 imenovala oser nski upravni odbor, katerega predse* )e postal Ivan Atelšek, dolgolet n^lni direktor Gorenja, njegc M ,a^nik pa bo poslej Aljoša Tomaž, pijanske banke, d.d. scdirlrtaVnem odboru so še Tomaž Janče ikcnil< K °r Ljubljana (prejšnji predse* inLr ,Upravnega odbora), Uroš Slavine obMel 6dnik P0 Helios Domžale, dr. Dar eirju av®c> univerzitetni profesor, magist SiLjjr j" Toplak, namestnik generalnec ra ir a Gorenja Gospodinjski apar; /daS,ne eno,e v tujini, Marjan Kova I.J^gd^^torja Gorenje Procesna oprem em k° bo osmega člana skupščir rnli'BrN,nu,ya'a naknadno v dogovoru z vlač epubhke Slovenije. izpu ^ V| predsednik upravnega odboi Gorenje d.o.o. Ivan Atelšek, ki se je ob imenovanju zahvalil za zaupanje, je zatrdil, da bo delal v korist Gorenja in Slovenije. Sicer pa so ob tem poudarili nujnost racionalizacije na vseh področjih, pri čemer je Gorenje kadrovsko dovolj močno, da naredi še hitrejši korak naprej. Pri lastninskem preoblikovanju Gorenja pa naj bi si prizadevali, da bi večji del Gorenja postal last delavcev, kar naj bi predstavljalo tudi motivacijo za še boljše delo. Upravni odbor je že naslednji dan, 12. februarja 1993, imenoval tudi novo poslovodstvo Gorenja. Vršilec dolžnosti predsednika poslovodnega odbora Gorenja je tako postal Jože Stanič, ki bo še naprej opravljal tudi dolžnosti generalnega direktorja Gorenja Gospodinjski aparati. Člana kot vršilca dolžnosti, pa sta Borut Meh, namestnik generalnegadirek-torja Gorenja Gospodinjski aparati za področje ekonomike in financ, ter Rudi Sepič, direktor Gorenja Koerting Italija. Dosedanji vršilec dolžnosti predsednika PO Gorenja Koncern Ivan Vitežnik pa se vrača v holdinško organizacijo Gorenje Beteiligungs Ges. m.b.H. na Dunaju. B.G. Jože Stanič, v.d. predsednika poslovodnega odbora Gorenje d.o.o. in generalni direktor Gorenja Gospodinjski aparati Skupna rešitev velike naloge Prihodnji teden, od 25. do 27. februarja 1993, bo v Velenju II. mednarodno posvetovanje o freonih, ki ga pripravlja Gorenje Inova. Že sam naslov posveta (Zmanjšanje porabe in nadomeščanje CFG v hladilni, izolacijski, aerosolni in drugi industriji) kaže na zapletenost in obsežnost problematike. Le-ta se je še posebej zaostrila z zaključno ugotovitvijo svetovne konference o okolju, lani v Rio de Janieru, da bo naš planet doživel klimatsko katastrofo, če se takoj ne zmanjša potrošnja energije in ustavi proizvodnja CFG (mnogim bolj poznan kot freon). Kot poudarja dipl. ing. Rudi Kronovšek, ki v okviru Gorenja Inova skrbi za organizacijo posveta, se uspehu lahko nadejamo le, če bomo upoštevali znano izkušnjo, ki pravi: "Velike naloge se rešujejo tako, da iščemo skupne ne pa posamezne rešitve. S to usmeritvijo, ki sta jo podprla tudi Ministrstvo za okolje in prostor ter Gospodarska zbornica Slovenije, so se tudi lotili priprave posvetovanja. Mednarodno posvetovanje o CFG naj bi torej pokazalo realnost problema, seznanilo z obstoječimi in pričakovanimi normativnimi ukrepi ter z že uveljavljenimi in s potrebnimi novimi rešitvami. (Nadaljevanje na 2. strani) Skupna rešitev velike naloge (Nadaljevanje s 1. strani) Na njem naj bi se dogovorili tudi za slovenski koncept reševanja tega problema. Pripravljenih je 25 referatov strokovnjakov, ki se bodisi kot dermatologi ali meteorologi, razvoj n iki, pravniki, menagerji ali kako drugače že dalj časa ukvarjajo s freoni. Mnogi med njimi prihajajo iz svetovno znanih firm kot so Danfoss, Bayer, Hoechst, Alco Controlc in drugi. Posvetovanje, ki ima v prvem delu predvsem strokovno znanstveni značaj, je v drugem delu prirejeno strokovnjakom, ki se s tem problemom srečujejo operativno (serviserji, monterji, tehnologi, trgovci). Pripravljajo še okroglo mizo o ravnanju s CFG v Sloveniji, na kateri bo sodeloval tudi Miha Jazbinšek republiški minister za okolje in prostor, ki bo imel tudi uvodni nagovor udeležencem tega posvetovanja. Za popestritev posvetovanja so v Gorenju Inova pripravili tudi manjšo razstavo naših okolju prijaznih izdelkov in seveda ogled proizvodnje hladilnikov v Gorenju Gospodinjski aparati. B.G. V Kolnu sodobna predstavitev Včeraj, 16. februarja, so v Kolnu odprli razstavo Domotechnica ’93, največjo svetovno razstavo aparatov za gospodinjstva. Okrog 1200 razstavljalcev iz 42 držav predstavlja svoje novosti na področju bele tehnike. Za ta štiridnevni sejem se je letos, po dveletnem presledku, za kar so se dogovorili proizvajalci gospodinjskih aparatov, Gorenje pripravilo zelo skrbno. Na skoraj 750 m2 razstavnih površin razstavljajo 127 novih proizvodov, ki jih odlikuje ne le sodobno oblikovanje, temveč gre tudi za številne druge posodobitve in izboljšave, o katerih pa smo v našem časopisu že poročali. Nova je tudi zasnova sodobne predstavitve tako v prostorskem kot v grafičnem smislu, ki jo dopolnjuje še sodobna komercialna promocija z novimi prospekti. Celostna podoba razstave je delo Studia Breg. Ob razstavnem je sejem pomemben tudi v komercialnem pogledu, saj je namenjen sklepanju pogodb, Gorenju pa se je že pred razstavo za obisk prijavilo lepo število kupcev. V teh dneh predstavniki Gorenja v Kolnu pričakujejo še obisk slovenske vlade, predstavnikov bank in novinarjev. H. J. Neodvisnost - KNSS Gorenje Za boljše stike z republiškim vodstvom Neodvisnosti Konec minulega tedna, 12. februarja 1993, so se sestali člani predsedstva Neodvisnosti Konfederacije novih sindikatov Slovenije Gorenja Koncern. Sestanka se je poleg članov predsedstva in poverjenikov v programih in podjetjih Gorenja udeležil tudi Bogomir Ličof, predsednik panožnega odbora sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije. Glavni namen sestanka je bil okrepiti povezovanje z republiškim vodstvom Neodvisnosti. Predvsem želijo, da bi prejemali informacije iz Ljubljane sproti in pravočasno, saj so aktualne informacije še kako pomembne, kot je poudaril Oto Mihalinec, predsednik Neodvisnosti KNSS Gorenje Koncern. Pa tudi sicer bi si predstavniki neodvisnega sindikata v Gorenjevih podjetjih želeli več napotkov za svoje delo, s katerim bi si pridobili ugled in zaupanje med članstvom. To je zlasti pomembno ob pogojih in možnostih uresničevanja kolektivnih pogodb in pri vprašanjih lastninjenja, vendar pa tudi vodstvu Neodvisnosti ne poznajo čarobjr1 formul. Osnovne težave so še ved/e si gospodarskega značaja, poleg tega pa 5 dikat opozarja na pravno neurejenost drža'1 _ je med drugim omenil Bogomir Ličof. Seveda je bilo kar precej govora o razmd1 v posameznih podjetjih Gorenja. V Gor^Kl Gospodinjski aparati je položaj, v primerja''j6 drugimi in sodeč po razpravi prisotnih p°v|či jenikov in predsednika Branka Medveda, :pr kar dober, z vodstvom podjetja pa bodo id^j, v kratkem pogovor. u. Več pozornosti so namenili tudi plačeva^ sindikalne članarine. Prisotni so bili mnetv' da povišanje od 0,5 na 0,6 % ni bila raifCe priljubljena poteza, pa tudi delitveno raznwi ni spodbudno. Tako osnovni organizaciji (Vj taja le malo denarja in ne more nuditi tefRe kar lahko v svobodnih sindikatih. PodobrOsk tudi na državnem nivoju, kjer se Neodvisj^ prav tako sooča z denarnimi težavami. TA, če bo treba pomagati, bodo tudi v NeocN c nosti skušali storiti kar največ, je omenil jf iz Ljubljane. Vsi so pomagali Sredi popoldneva, 27. januarja letos, je zagorelo v stanovanju delavcev Hladil-no-zamrzovalnih aparatov Leopoldine in Heide Zadravec (obrat Zamrzovalne skrinje) ter Simona Kričeja (obrat Zamrzovalne omare) v stari graščini na Dobrni, kjer so živeli v skupnem gospodinjstvu. Požar je popolnoma uničil vso opremo, obleke ter druge osebne stvari, zgorele pa so tudi lesene stene. Ko so v obratu Zamrzovalne skrinje naslednje jutro zvedeli za požar, so takoj začeli s pomočjo za prizadete sodelavce. Vodja obrata Drago Krenker in predsednik sindikalne podružnice Danilo Konečnik sta se z vodjo oddelka za socialno delo Zlato Golja dogovorila za pomoč podjetja in si tudi ogledala pogorišče. Na Dobrni sta se sestala tudi s predstavniki občine Celje in tamkajšnjim stanovanjskim podjetjem, kaj kmalu pa je bilo jasno, da je stanovanje popolnoma uničeno in ga tudi verjetno ne bodo obnavljali. S prizadetimi sodelavci, ki so dobili začasno zatočišče pri sorodnikih in drugod, so se dogovorili tudi za sestanek v podjetju. Ku Ko Ve Zd, Zv, Tako so v ponedeljek, 1. februarja, v podj^il poskrbeli za izplačilo pomoči, ki jo za ^Urs primere določa kolektivna pogodba. dne je tudi izvršni odbor Sklada vzajemn^r; in solidarnosti pri Svobodnem sindikatu P^e lovnega sistema Gorenje razpravljal Kol pomoči in dodelil Heidi Zadravec in SinnOFre Kričeju, članoma Svobodnega sindikata, Vei 15.600 SIT solidarne pomoči ter jima odoKre še po 60.000 SIT brezobrestnega posojiljjHU dobo 1 leta. Izvršni odbor podružnice Hl*iik no-zamrzovalnih aparatov je Simonu Kriw1e dodelil še 30.000 SIT pomoči iz sredstev sZla dikata. Dr; V obratu Zamrzovalne skrinje so del^tr darovali sodelavkama 32.000 SIT Olj samoiniciativno poskrbeli za pomoč P1"3' Rdečega križa (v materialni obliki). Ha Največja pomoč za Heidi Zadravec in SjitiPki Kričeja, ki v kratkem pričakujeta naraščaj, r\i ivcjti, r\i v r\i airvoi 11 pi lucmujcria i icu ►. pomeni solidarnostno stanovanje, ki je dodelilo Gorenje Gospodinjski er- ^ kamor sta se že preselila. j;0* Ob tem zapisu lahko dodamo le še to, d^Kul pomoč prišla organizirano, zato je bila hit^ki učinkovita. 7H' t $1 __________________________________________________' Izobraževanje . Program Kdaj Kje Izvajalec Nemški jezik poslovno konverzacijski konec marca Topolšica CTJ Ljubljana Sf, prof. Christel Hribaff^ (2x3 dni, 42 ur) začetek aprila s/a Angleški jezik - konverzacijski (2x3 dni, 48 ur) začetek marca Topolšica prof. Amy Jelševaf |jr c - poslovni konec marca Topolšica prof. Amy Jelševaf ^ (2x3dni,48ur) začetek aprila Stre Prijava: Kandidati za tečaje se prijavijo v izobraževalnih službah podjetja, kjer so zaposleni. Usidra, odobrene prijavnice je potrebno oddati v Izobraževalni center Gorenje, d.o.o. do 28. februarja Informacije dobite po telefonu na številkah 855 461 ali 270,337 AT C II. Jubilanti dela Gorenju Gospodinjski aparati je od septembra do decembra 1992 delovni lubilej izpolnilo skupno 213 zapos-enih, od teh je bilo največ jubilantov z udi 'O-letno delovno dobo in sicer 113, z 'ot'. °teti dela je bilo 80, za 30 let dela pa jeiie bilo skupno nagrajenih 20 delavcev. •ža< 30 let dela nef ria/fU*1a*rV aparati: Marija Šmon, Franc joVj^|rn'k’ Ana Kač, Marija Pincolič, Jožef > i',,flualno'Pom'valni aparati: Roman Vauh, A fonz Stepišnik, ,vai adilno-zamrzovalni aparati: Zvonimir ner r°pnik, Branko Blagotinšek, Silvester jl,R®Pln> Mujaga Družič, Anton Koritnik, ;iii(V^°'f Matevžič, Stanislav Potočnik, tejn r*evanJe: Valentin Jeraj, Alojz b%potočnik, Jože Meh, vi5,r: strokovne službe: Ivan Uratnik, Tcgr'l Spital 0rnPresorji Črnomelj: Miroslav Kuzma 20 let dela IkniPf1!)' aparati: Miroslava Breznik, Angela Vera i ' ^°t'ja Ogriz, Hedvika Šipek, Marija 2ril t ' LeoPold Plečko, Ema Krenker, ZvnnL ^amšak, Olga Tajnšek, Jožef Gril, aielViih i , ^riševac, Jožefa Hrženjak, Ivan Biserka Poznič, Franc Tajnšek, Olga 3fpnik c-il e*ka Ferk, Jožef Novak, Danilo Rut-IS'k'Bdham Emrič, ^ rtMoti!10'Pornivaln' aparati: Stanislav Fidej, falknie ®orenčec, Irena Kokovnik, Jože imoFren^-’, Anica Vratar, Ljubica Ibrišimovič, ta Vetrih8^3 P°cajt. Rudolf Švikart, Stanislav tdokrenil’ Franc Primon, Franc Košec, Branko Sla2i,n' Marjan Potočnik, Hlabik i,0'?amrzovalni aparati: Ivanka Glav-čHžfUlou Marija Javoršek, Nada Kitič, Alojz nvŽlAti,aV’ »^ado Posrpnjak, Ivan Rogovnik, 2®rjav, Marija Domanjko, Ivanka ' I Mrak, Milena Peter Groznik, sssr,__________ nrfiavn- ršič, Vladimir Plevnik, Frančiška F Zdenka Vede, Vladimir Borovnik, ii&ss&s?* oi9a T- aDanM 6nanie 'n investicije: Ivan Funtek, Praznik, Boris Fabjan, Slavko Gegič, P Koba^Qc Pnheršek, Marjan Kladnik, Peter diKuhelnik nc ^uPanc' danko Jančič, Janez ^Zdefi?6 slr°kovne službe: Bojan Fabič, [ nka Kolar, Daniel Mrevlje, Marija Priporočamo Obvladujemo stres baf m le lahko dober ali slab in grd, in siJrem ko nas dober spodbuja, lahko 0 stres načne naše zdravje. ,af dr o? Pr',anska zdravnika dr. Terry Looker in 'at sdot ®a. ®regson sta na podlagi medinskih stre nani sestavila priročnik Obvladajmo istrfbranje ' Vam 9a tokrat prijazno ponujamo v a 1 6 86 boste stresa lotili z glavo boste Janžekovič, Jožefa Balant, Alenka Carli, Jože Kotnik, Šefko Mrkonjič, Janez Podstenšek, Martin Sedovnik, Franc Zagožen, Herman Rozman, Rudolf Urbanc, Marjana Klemenšek 10 let dela Kuhalni aparati: Senija Beganovič, Mira Dikosavič, Grozdana Nikič, Ljiljana Pranjič, Andreja Rebernik, Zlatka Steinacher, Asima Alagič^ Rezija Redžič, Alenka Škoflek, Ljubis-lava Šlavs, Mirsada Tatar, Mileva Kusič, Ivanka Petrovič, Angela Kovše, Srečko Šim-unkovič, Sead Baručič, Jože Rom, Matjaž Gorišek, Lidija Mušovič, Delta Božič, Pralno-pomivalni aparati: Danica Boškič, Zorka Keser, Zlatko Novak, Ida Volavc, Ivan Čakš, Marijan Grešovnik, Brigita Hrastnik, Arifa Musič, Veronika Puc, Mevludin Sakič, Vladimir Uršej, Drago Pušnik, Stanislava Zupanič, _ Jože Lah, Terezija Ramšak, Radenko Šodič, Hladilno-zamrzovalni aparati: Mara Ačimovič, Dušanka Bajič, Nada Bajrek-tarevič, Zorka Boškič, Nada Čirič, Ismeta Djulkič, Tadeja Gaši, Marija Javornik, Branka Kajba, Jela Lujič, Mira Matoševič, Bosiljka Mijatovič, Zora Mitrovič, Sonja Mušič, Emina Osmanovič, Dragica Pungartnik, Marija Stevič, Silva Terglav, Janez Vanovšek, An-gust Banovšek, Grozda Božič, Damjan Bukovec, Gordana Čosič, Tanja Črešnar, Emira Ibralič, Jožica Jamnikar, Štefka Kavšak, Anica Kovač, Roman Krajnc, Edvard Kranjc, Gordana Ledinek, Milena Likar, Tanja Meh, Brigita Palič, Dobrniko Petrovič, Živka Trivunovič, Mevludin Alibašič, Milena Brelih, Vida Hajdič, Darja Hudej, Romana Iskrač, Edvard Jeseničnik, Milorad Jurič, Stanislav Lamot, Borka Miljevič, Vid Oblak, Marija Oder, Sadika Okanovič, Valerija Stpklasa, Irena Škodnik, Zora Založnik, Ivica Ževart, Hanka Bekrič, Bernarda Jakob, Zvonko Jelen, Marija Jelen, Matija Mavrič, Mira Pisar, Zvonko Radič, Vzdrževanje in investicije: Damjan Povod-nik, Emil Florjane, Boris Jambrovič, Janko Brinovšek, Franc Hriberšek, Boris Jemec, Matija Kokovnik, Simon Napitnik, Franc Urbanc, Skupne strokovne službe: Nada Ledinek, Darinka Hernavs, Oskar Sovine, Dušica Žlabornik, Marta Fidej, Faruk Halilovič, Milan Župane, Kompresorji Črnomelj: Peter Fortun Vsem jugilantom dela iskreno čestitamo! zmanjšali tveganje za zdravje, izboljšali odnose z ljudmi, postali boste bolj ustvarjalni ter narredili več ali kot pravita avtorja, Obvladajte stres, da boste bolj zdravi in uspešni. V priročniku boste poleg vprašalnika za odkrivanje vzrokov stresa ter jasnega in nazornega orisa stresne situacije našli tudi program za zmanjševanje stresa ter nasvete za zdravo in prijetno življenje. B.G. Vsakdo bi moral vsak dan prisluhniti vsaj eni pesmi, prebrati nekaj verzov, si ogledati lepo sliko in, če je le mogoče, spregovoriti nekaj pametnih besed. Goethe Gorenje Kulturnica Delavnice Al’ prav se piše... Jezik ni mrtva stvar. Spreminja se kot se spreminjamo mi in naše okolje, v katerem živimo in delamo. Učimo se ga vse življenje, saj je mnogim nekakšno orodje za delo. Prav tem, ki morajo pri svojem delu še posebej obvladovati spretnost jezika, je namenjena delavnica, ki jo tokrat na temo Slovenski jezik in pisno komuniciranje pripravlja Gorenje Kulturnica. V tej delavnici naj bi izpopolnili naše govorno in pisno sporazumevanje, poslovni jezik, spoznali novosti pravopisa ter se naučili aktivno poslušati. Delavnico bo vodila profesorica slovenskega jezika Nada Mulej. Seminar pa se bo začel v sredo, 24. februarja v sejni sobi 99 in bo dolg 12 ur. Torej tri zaporedne srede po tri šolske ure za boljši jezik. Prijavite se v našem oddelku izobraževanja z interno prijavnico, ki mora biti opremljena z vsemi podpisi. B.G. Za učinkovitejše dogovarjanje Voditi sestanek je gotovo več in bolj zapleteno kot zgolj povedati dnevni red in odpreti razpravo. Le dobro vodenje sestanka nam bo namreč dalo željene rezultate, zaradi katerih smo sestanek sploh sklicali. Prav zato je Gorenje Kulturnica ob pomoči Zavoda za kakovost storitev in komunikacij iz Ljubljane pripravilo video delavnico Učinkovito vodenje sestankov. Videodelavnica, ki jo bo vodila ustanoviteljica tega Zavoda, sicer pa klinična psihologinja Radmila Katol bo trajala 5 šolskih ur. Začne se v četrtek, 25. februarja v učilnici izobraževanja ob 12. uri. Prijave kot ponavadi. B.G. Izlet v Benetke Za obisk Benetk na pustno soboto, 23. februarja 1993, je še nekaj prostih mest. Cena izleta je 30 DEM. Odhod avtobusa je ob 5. uri. Društvo za športno rekreacijo Gorenje Teniški vikend Teniška sekcija Društva za športno rekreacijo Gorenje vas vabi na teniški vikend na Novigrad od 23. do 27. aprila 1993. Na teniškem izletu se boste lahko vključili v intenzivni tečaj tenisa za začetnike, kakor tudi nadaljevalni tečaj. Organiziran bo turnir za posameznike in turnir naključnih dvojic. Omogočili pa vam bomo seveda tudi številne druge športne aktivnosti. Cena izleta je za člane društva 170 DEM, za nečlane pa 200 DEM. Otroci do drugega leta brezplačno, do 12. leta 104 DEM za člane in 120 DEM za nečlane. V ceni so zajeti 4 polni penzioni v hotelu Maestral, turistična taksa, uporaba igrišč za tenis (vsaj 2 uri dnevno) in stroški organizacije. Stroške lahko poravnate v 4 obrokih v tolarski protivrednosti (prvi obrok ob vpisu, ostali pri izplačilu OD v mesecu marcu, aprilu in maju). Prijave sprejemamo v pisarni društva (Rekreacija d.o.o. - EKO) do 26. februarja 1993 oziroma do zasedbe prostih mest. Informacije na tel.: 427 1. ATC ali direktno 856 908. Cena teniškega tečaja za začetnike je 1.200 SIT, za člane 1.000 SIT, nadaljevalni tečaj pa 2.500 SIT za nečlane in 2.000 SIT za člane društva. Miro P ruš Veliko možnosti za rekreacijo Kegljanje Kegljišče v Šoštanju je za vse člane Društva za športno rekreacijo Gorenje na voljo vsak ponedeljek od 20. do 22. ure. Košarka V telovadnici v osnovni šoli Pesje lahko vsako sredo, od 16.30 do 18. ure, igrate košarko. Smučarske karte Po znižani ceni je na voljo še nekaj kart za smučanje na Rogli in na Kopah. Badminton Rekreativno igranje in tekmovanje bo vsak petek od 20.30 do 22.00 v telovadnici Centra srednjih šol v Velenju. Vadba je namenjena članom Društva za športno rekreacijo Gorenje in je brazplačna. Tečaj rekreativnega teka za začetnike Če bo dovolj prijav, bo Društvo za športno rekreacijo organiziralo tečaj rekreativnega teka za začetnike. Udeležence tečaja naj bi seznanili z osnovnimi pogoji in načeli treniranja vztrajnostnega teka, s pridobivanjem primerne telesne teže, z odvajanjem kajenja in utrjevanjem zdravja. Redna vadba zagotavlja udeležbo na množičnih prireditvah in ob koncu poletnega tečaja že sposobnost preteči mali maraton (za pokal Gorenja ali maraton Treh src v Radencih). Potrdilo o plačanih računih Člani bivše stanovanjske zadruge Gorenje lahko v Stanovanjskem podjetju Linea (v prostorih aneksa Hladilniki) dobijo potrdila o plačilu materiala v letu 1992 (do ukinitve stanovanjskih zadrug). Potrdilo lahko služi kot davčna olajšava pri odmeri dohodnine za leto 1992. Marjan Pušnik Danes je težko govoriti. Težko v tem nepričakovanem žalostnem trenutku in bolečem spoznanju, da smo se prišli za vedno posloviti od Tebe, našega dolgoletnega sodelavca in prijatelja. Strupeni mraz teh turobnih zimskih dni je objel tudi naša srca, ko nas je presenetila kruta vest, da je prenehalo biti Tvoje plemenito srce. Odkar si se davnega 1971 leta zaposlil v našem podjetju, smo lahko vsakodnevno doživljali Tvojo marljivost, vestnost in skrb pri opravljanju napornega dela v skladišču. Vedno si bil pripravljen pomagati sodelavcem pri delu v službi in tudi drugače nisi znal odkloniti pomoči svojih pridnih rok. Čeprav so se nad Teboj že zgrinjali temni oblaki krute usode, saj si moral preboleti za nas nepojmljive bolečine ob hudi prometni nesreči, si se ob vrnitvi na delo ponovno preveč vztrajno, trmasto in zagnano vrgel v vrtinec težkih dnevnih opravil. Vedeli smo, da je to za Tebe pretežko breme, toda v svoji predanosti delu in kolektivu nas nisi hotel poslušati, ko smo ti dobrohotno svetovali in ponudili lažje delo. Tvoje zdravje je bilo načeto. ob stalnih bolečinah za posledicami prometne nesreče, si moral prestati še težko operacijo, a še vedno si neumorno vztrajal pri svojem delu. Nikoli se nisi pritoževal, še več, tvoj neizčrpni prirojeni humor nas je zavajal in nam prikrival resnico o Tvojem zdravju in počutju. Zato danes še ne moremo dojeti, da se nikoli več ne boš vrnil med nas. Ostal nam bo le večen spomin na Tebe in leta, ki smo jih v dobrem in slabem preživeli skupaj. V trenutku pretresljivega slovesa ni mogoče z besedami izraziti vseh občutkov, zato Ti naj izrečemo samo še zahvalo za vse, kar si nam dal in za kar si tudi izgorel. I J Naš recept Ker smo malico za februar že objavili, tokrat priporočamo recept iz knjige Sodobno gospodinjstvo, ki je izšla pri Mohorjevi družbi leta 1957. Pustni krofi št. 2. Testo takole pripraviš: Zmešaj v lončku 2 žlici mlačnega mleka, žličico sladkorja in 2-3 dkg kvasater pusti, da vzhaja to testo na gorkem. V skledo deni 6 dkg surovega masla, 4 dkg sladkorja, pol žlicice soli, 1/4 I toplega mleka in zamešaj v to zmes še 1/2 moke; nato prideni narasli kvas, 4 rumenjake, nekoliko drobno zrezane limonine lupine in žlico ruma. Vse dobro stepaj vsaj četrt ure. Nato potresi testo po vrhu z moko, ga dobro pokrij in postavi na gorko, da vzhaja. Vzhajano testo stresi na desko, potreseno z moko in ga razvaljaj za mezinec na debelo ali pa ga kar z rokami enakomerno razravnaj. Izreži z okroglim obodcem polovico testa, na ostalo neiz-rezano polovico pa devaj v majhnih kupčkih mezgo in pokrijte kupčke z izrezanimi okroglimi krpicami tako, da pritisneš tisto stran k nadevu, ki je bila prej zgoraj. Krpice pritisni okrog in okrog ob kraju rahlo s prsti, da se gornje testo prime spodnjega, izreži z nekoliko manjšim obodcem hlebčke, jih po klad a j dva prsta narazen na z moko potresen prtič, ki je razgrnjen po deski, pokrij s prtičem in postavi na gorko, da vzhajajo, medtem Zahvala Ob nenadni izgubi dragega očeta se sodelavcem Razvoja in programa Pral-no-pomivalnih aparatov zahvaljujem za darovano cvetje. Miran Sagmeister pripravi v široki kozi mast ali maslo ajprg vsakega polovico (raztopljene naj bo za.Vebj prsta visoko); ko bodo krofi narasli in r mast vroča, jo postavi v stran ter poklad® vanjo krofe tako, da je zgornja stran kroffcev najprej v masti. Ne naloži preveč krofe1’93_ naenkrat v mast, ker krofi zelo narastejc;yG ^ Ko je koza polna, jo pokrij, da se kr0' nekoliko vzdignejo in spodaj zarumen' nato jih obrni in jih nič več ne pokrivaj. krofi tudi na drugi strani zarumene, ]'liko pobiraj z lopatico iz masti in polagaj °y"e rešeto, da se odteko. Nazadnje jih P^reinfl-z vaniljevim sladkorjem. ah hikt Nov razdelilnik glasila Informator preč ia, V uredništvu Informatorja smo p^Nen dnevi pregledovali razdeljevanl1^^ našega glasila. Predvsem v strokovnih službah prihai1 do organizacijskih sprememb in presj jevanj, žal pa nam vsi, ki se selijo, tega ni sporočajo. Seveda je vse do tedaj, doki* jim prihaja glasilo Informator na mizo, P že prej utečenih razdelilnih mesti'^ kanalih ali kako drugače, vse v redu. Če pa vendarle Informatorja ne dobi tako, kot bi želeli, sporočite to v nal Uredništvo, telefonska številka je 468 r I. ATC. NFORMATOR, list za obveščanje delavci Sorenja Gospodinjski aparati. Ureja: Urednjl Ddbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčf Strokovna sodelavka: Dagmar Vrtačnik. Izh4 :edensko. Naklada: 3800 izvodov. Grafična priprav Raster, Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna V el eni Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/7T dne ?3. 1 1974. ■ > nt