Politični ogled. Dunajako miaiaterstvoje v zadregi, ker Čehi aiao prišli aa pogovore, ia zato bode prej ko ne, veadar v kratketa moralo odstopiti, to prizaava prvosedaik ministerstva sam, ki je rekel, ,,da Briaistcrstvo nima aobeae straake za seboj !" V ti hadi zadregi hoče, kakor ,,Neue fr. Presse" prari, po mogočaosti ustreči Poljakom in zravea tega bode tudi mala špecialaa razprava s Sloveaci, ktera ajib pomirjeaje obeta. Sloveaaki Barod pa ni otrok, temuč ud velikega slovaBakega aaroda, ia del večiae avstrijskega prebivalstva ia kottakemu je treba pravicpa ne samo pomirjeaja. Miaister Pleaer je te dai bil aaglo poklicaa v Pešt k cesarju. Pravi se aamreč , da se aaši državaiki Bikakor ne morejo pogoditi z ogerskimi zastraa vojaške krajiae, ker Madjari hočejo le sami imeti vojao Krajiao, pa Bebi aič več boteli plačati za splošae državae stroške. Res sicer je, če se ztairom samo dobiva ia b!č ae izdava, se lahko gospodari, ia to bi bilo že Madjarom prav všeč. Ali pa bode tudi takrat res vse po ajihovi volji šlo, skorej ai verovati, bati se veadar je, ker dozdaj so še vse dosegli, kar so hoteli. Madjari bi veadar s svojita neprestaaim več zabtevaajeni eakrat zaali budo Baleteti ia zaal bi se pri njih vresaičiti stari pregovor: nVrč nosi vodo, da se mu uho odbije!" -~ Ker o Madjarih se mora v resaici reči: nAko mu pomoliš prst, prime za vso roko!" Vzboraici poslaacv soseta tedea posvetovali o neki novi davkarski postavi, kteri pravijo nErwerbesteuer". Neki poslaaci so boteli vso postavo podkopati, ker iz vseb straai se skorej v vseb čaaaikib čujejo gla^iaoper to postavo. Ali tako imeaovaaa opozicija t. j. Poljaki, Sloveaci itd., ao ae pridružili miaisterski straBki ia tako je predlog pal, ki je tirjal, naj se posvetovaajc preloži. Ogri zdaj aočejo plačati niti krajcara za atroške pri zadajem dalmatiaskem uporu, kterib je aarastlo viae aa 7*/a milijoaov goldiaarjev, čeravao so med uporoai izrekli, da bodo z Cislajtaaci vred plačali te stroške. Zdaj pa trdijo, da je to celo samo cislajtaBska zadeva. Tako je, zdaj je vse pomirjeao, zdaj tudi Ogri spet lože dibajo, tedaj pa jib. je aaletaval strab, da bi ae upor razširil po celem Jagoslovaastvu; tedaj je treba bilo obljube, zdaj pa je ni treba več držati! Pravi se tudi, da so se Madjari vendar tudi začeli Hrvatov bati, ia daAadrašl že rnisli aa koacesije, s kterimi bi hrvaško narodao stranko pridobil. Bo težko kaj! Iz S r b s k e se piše, da je tamoŠBa vlada skleaola zvezo s CrBogoro, po kteri se boste skupej braaili ia skapej bojevali. Tudi Grška in Rumaaija lebko pristopite k tej zvezi. Pravi se, da se je to zgodilo zarad tega, ker se veže Avstrija s Turčijo. V Monakovem na Bavarskem so pri drugi volitvi zmagali liberalni kaadidati. Poljski časniki pripovedujejo, da ruski oficirji potajejo po Galiciji in ae podačujejo v strategičnih razmerab. Misli se, da so ti oficirji ia avatrijski vojaški tabori aa Českeai, kakor tudi pomaoževaBJe avstrijske vojske v Galiciji v neki zvezi, ktera se labko vgane. Ruska vladaje naprosila vladiko Strossuiayer-ja, da bi posredoval med Rusijo ia Rimpm, ia tako pripomogel, da bi razmere obeb oblasti bolj prijatelske postale. Ce bi se to vresaičilo, bi bilo zlo velike koristi iz narodno-slovaaskega in cerkveBega stališča. Na Erdelskem so se pred kratkiia sošli imeuitneji vodje ruaiuaski ia so napravili program v bratnbo koristi rumuaskega naroda v Erdeliji, po kterem se naj sostavi ge- neralna deputacija iz treb udov in treb pamestnikov. Ta deputacija se ima sporazumeti z Rumuaci v BukoviBiJn z vsakim tlačenim Barodopi v cesarstvu, posebno pa s Čehi Hrvati, Srbi, Sloveaci itd., da bi se 8 skupao pripomočjc dosegli gotovi uspebi. Poleg tega se bo deputacija tudi po šteno prizadevala, da pridobi kazaje na skupae nevaraosti ki žugajo vsem narodom, tudi Madjare za to, da spremeaij sedajflo sistemo. Zbor severao-nemške zveze v Berolinu, je te da sklepil, naj se odpravi kazen na smrt, čeravao se je prusk kralj lemu zlo vpiral in grof Bismark sam maogo zoper go voril v zbornici. Fraflcoaka preiskovalaa sodaija je nasrečo zvohala, da se je priac Boaoparte samo braail, ko je časaikarja Noira z pištolo ustrelil. Zdaj ga bodo tudi gotovo za nekrivega spoznali. Iz Bukarešta se piše, da so tamo maogo ljudi zaprl zastran njib politikovanja, in da so državljaai zlo nezadovoljai s kaezom Karlom. On se veadar zanaša na zvestobo vojakov.