GLAS SVOBODE,
SLOVENSKI TEDNIK
Za Koristi Delavnega Ljudstva.
Glas Svobode
GLAS SVOBODE
SLOVENI O WEEKLY
Devoted To The Interests Or The Labokino Classbo.
			GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.		
“OD BOJA DO ZMAGE”! ^			-	‘ KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!	
Štev.	15.	“Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879	Chicago, 111.,	10. aprila 1908.	Subscription, $1.50 per year. T ^V”TT Naročnina $1.50 za leto. XJv5 Lil ▼ JLJL#
Razgled po svetu.
(SO
AUSTRO OGERSKA.
V nedeljo, 12. aprila se boidejo obrali Nčmšlkiu/tiurji v medtu E g er na Češkem, kjer bodejo ugibali jezikovno vprašanje. V ddžav-miem ¡zboru na Domaju je -nepres-taini boj med Čebi in Nemci. Čeki zahtevajo, da se uvede češčina po vseh javnih in sodnih iustitu-tilh na Češkem.
— Dne 1. miajia so odločili na-jemlndiki v Bnda-Peslti, da se upro posestnikom hiš plačati tako visoko najemnino. Najemnina sedaj sega 70%- delavške plače. St.rajlka-rji iso se odloičili, da bodejo ¡zapustili stanovanja in se uta-, borili v šatorib na glavnih ulicah-mesta, ako jim lastnika ¡znatno ne znižajo najemnine. 30.000 drugim je priipravljienab udeležiti se štrajka.
ITALIJA.
Rim. 8. aprila. Dne 2 aprila auti-klerikalci vprezorili pred avstrijskega ¡poslanea veliko diemons traci jo. V bližini palače se je zbirala množica, katera se je hotela vd e leži ti mirnega ob-hoidla po mestu in demonstrirati prilog splošnega štrajka.
Ko (hitro je to zvedela policijska in vojaška oblatit poslala je o' orožene vojake1 in policaje, da prepreči obhod in razprši množico.
Ko se je policija in vojaštvo trudila, da ¡razprši zbrano ljudstvo so se prevrnili trije vozovi, naloženi s opeko in ker so ti ko-Baški; rokovnjači nastopali pregrdo in presurovo-, ponalbiln je množica to priložnost in pričela metati opeko na ¡kozake, kateri pa so pričeli streljati na neoboroženo ljudstvo.
Veliko policistov in vojakov je bilo poškovanib, diva delavca sta bila na mestu ustreljena, tri nevarno ranjeni in dvanajst drugih, oseb, med torni tudi otroci in žene manj ali več poškodovanih.
Dne G. aprila zbrala se je velika množica delavcev (nekaj čez oO,-000) in je šla v sprevodu po glavnih ulicah mesta na pokopališče da -ovenča groboke trimriiih žrtev. Čez 150 vencem tso -položili na grobova in se- potem zopet mirno vrnili naisivoja dotmtoVanljia.
Župan- Ernst Nathan (Zid ju prostozidar) je dal razobesiti č-r-n-o -zastavo nad' mestnim -domom, To je prvi slučaj v zgodovini, dla se je zastava dvignila samo do polovice v slučaju smrti delavcev-na ta način.
Kaj mislite, da bi chioaški župan- Buisfc storil v takem slučaju?
Kupil si bi revolver, da se obrani in varuje pred -anarhisti . . .
— Pierpont Morgan in njiego-va hči gospa H. L. Katterle-e- sta bila v privatni avdijenci papeža Pij,a, X. Morgan je prosil za pa-'Treski folagosJov1 iti fpape’z m>B je dial, a ker je pa Morgan “hizi-«Tie^man” je. ‘zahtevat, da mu da istega pismeno, kar je papež tudi storil-.
Sedh.i je pa vprašanje, kaj in koliko bo tirti -pismeni blagoslov pomagal Morganu, ko pride v A-meriko. Da bi miu le tokliko po-mogel. da. bi papežu' par miljonov dolarjev poslal zanj. — Nič ne de, makar so tudi izprašani iz delavske kože, samo da je denar, saj- papež je tudi “ibizi-nesmam.
KITAJSKA.
Ki-tajlska oblast v Pekingu so zaprle 100 Isumin-ičenih revoluca jonarjev aaidnji torek. ¡Vsi shodi so prepovedani in stroga censu ra časopisja in brzojava j-e ‘zabačena.
NEMČIJA.
—	V Kassel-n so zmagali socijalisti. Mestna uprava je v popolnih rolkah socijalistov. Vše ¡stare stranke ¡so se ¡zdhujži-ie v ibo-jjn proti so-cijalistom. '
—	Nemákla vlada je izdala zakon, s katerim prepoveduje vsak javen ¡golvor, ki mi v nemškem jeziku. :S tem so prizadeti Polaki Francozi, Danci in veliko drugih narodnosti.
RUSIJA.
Petrograd 10. aprila. Duma je ¡díanos pričela ;s debato radi nameravane graditve -amurske železnice. Prometni minister, generalki jtinant Scihafflhansen je naznanil ljudskim zastopnikom-, da ho nameravana železnica, če bo ¡se samo ena proga gradila, stala do 120 miljonov dolarjev.
PORTUGALSKO.
IIi- abona 9. aprila . Ko so preteklo nedeljo razglasili -resultat državnih volitev in ko so republikanci uvideli, -dla so premagani in da so monarhisti zmagali prišlo je do •velikega 'kravala -v Liz-aiboni. Vojaštvo, ki je hil-o pripravljeno -zia vsak slučaj in čakalo- v vojašnicah povelja je ‘bilo takoj ina licu mesta in boj .se je ¡pričel med temi in napetim ljudstvom. Veliko civilistov in vojakov- je umor jenih, Republikanci se opirajo na volilni zakon, ki predpisuje, da smejo samo oni državljani voliti, ki znajo pirati im 'brati in potem takim ne bi nasprotna stranka dobila niti 20% oddanih glasov. Zahtevajo novo volitev.
ŠPANIJA.
Naiddavkar v provinciji Almeri-ja j-e pobegnil in odnesel s seboj čez $400,000 državnega denarja' iSrečno pot do vlova!
KOREJA.
Gen. Oka saki, poveljnik japonskih čleit v Koreji ¡se je izjavil, da je vstaja v Koreji popolnoma potlačena in da je samo še par ¡aktivnih vetaških čet v Koreji. Japontske čete pridno napadajo vístase in ikako-r se poroča i-z Scaula so vojaki zadeli na vstaše. v katerem bojta je palo 103 Ko-r eamc-e v.
MEKSIKA.
Meksikamsika, kristjamska vlada jie grobokop- indijskega plemena Yaqui in ga ulnilčuje na najlsnro-v-ejtši in barbarični način. Indijance koljejo-, pobijajo, vtaplj-ajo in izganjajo v vroče pokrajine kakor n. -pir. Yulealtan, kjer kmalu pororó.
Ameriške vesti.
Izid volitev v Chicagi.
V to-rek, dne 7. t. m. vršile so se volitve za mestni izalstop. Izid teh volitev je šladeči: Izvoljenih je bilo 24 republikancev in 11 demokratov. ¡Sociij-afotični fcalndidia-ti ¡so -dobili čez 20,000 glasov. Soc kandidat v 27 vardli Jurij Ko op jie dobil 1815 glasov, in je bil premagata s par.sto glasok večine.
Čuldno je kako je -delavsko 'HjulcU-itvo, vkljub temu, da miu- sedajmo racam/ere jiasno kažejo vse hibe in kotac|pciljo republikanske im demokratske stranke, izvolilo samo repuMikaraee in demokrate v mestni zalstop.
Uvažajmo, da v Chicagi jie čez 100,000 delavcev brez dela, da so ravno -ti brezposelni volili one, ki Iso zakrivili hlrezpošelnos-t. Molili -so za breteposeltaušt glad in bedo delavstva!
Omenimo pa naj, da atentat na 9h-i|plpiy^a. je imel pri volitvah veliko vpliva.. Kapitalistično č-aso-
DRUŠTVO “BRATSKA SLOGA ŠT. 62. S. N. P. J.
Calumet, Mich. 2 aprila 1908 Gospod Frank Krže: —
. .Vaš list prejel in Vam odgovar jam na Vaša vprašanja glede do piša v “Glas Svobode.’’ Protest jie sklenilo celo društvo in tajni-ku dalo nalogo,, da pošlje en spis na predsednika S. N. P. J. in enega pa na “Glas Svobobde.’’ Toliko Vam pa rečem, da ste me vrlo iznenadili s Vašim pismom, kajti Vaša navada ni še na bolj važna pisma odgovarjati, a oni dopis Vas jie pa tako dregnil da ste se takoj oglasili.
Oprostite, ker Vam odgovarjam v “Glas Svobode’’; bojim se nam reč, da se pismo ne zgubi, kajti vsa pisma našega društva so se najbrž zgubila, ker na ista niti enkrat odgovorili niste.
S bratskim pozdravom Jure Krali
predsed. dr. “Bratska Sloga” št.
62 S. N. P. J.
pisije je zvnaiealo vso krivdo na socijaliste. socijaliistično stranko in z neprestanim bobnanjem so toli-i:0 dosegli.
Pri volittlvd pa smo opazili, da so tuldi klerikalci paneli svoje prste vmes in da so pomagali s vso -silo kapitalistični stranki.
Zopet ¡dober nauk ¡za brezposelne.
Izid volitve v Milwaukee.
Isti- dam, to je v torek, 7. aprila vršile so se volitve za m-eistni ¡za'stop v Milwaukee, Wise. Glede t-eh volitev še ni-smo -dobili podrobnosti, vendar posebno poročilo zatrjuje vest. da je Dave Rose, demokrat IZvoljeh žu(panom.
Ravno pred tiskom ¡došla vest naznanja, da j-e Dave Rose s večino 2.247 glaisov ¡zmagal isoc. demokrat iškega kianidiiidata Emila Seidel, kateri) je dobit 20,868 glasov to je okoli 2000 glasov več kot republikanski kandidat Pringle. Glasovi soc. stranke ¡so ¡se pomnožili za 4000 v enem letu.
Socijalisti so 'izvolili 9 dlevtert ¡alderm-ataov, to je 3 več kot prejš-ne ivolitve.
Sledeči -šote. aflderimami so zvol-jeni
Vair.:	Ime:	Glasov
9	Reie................... 1349
10	Koch....................1105
11	Mielims.................1935
12	Grass...................1075
17 Am old................• -11034
19	Rumlmieil.	.	• ..........929
20	¡Strehi ................2169
21	Welley..	-	...........1483
22	Hassmanm...............-1141
Peleg teh 9 novoizvoljenih al
dermanov ilm-ajo So-cijial-Demokra ti 6 izmed 16 članov okrajnega ¡zastopa, 4 sodnike, so izvolil diva ¡nova sodnika in dva ¡za nadaljno ¡dlobiO.
‘Talko 'se dela! '-Socijalisti niso zgubili poguma, takoj drugi dan so se podali na delo ¡za jeseudke volitve. -—
Za RoSa in Pringle, ¡so delovali vsi kapitalistični časopisi hoj je bil ljut. Rose je dobil 2247 glasov ¡ve® Ikot isofc. kandidat Emil Seidel. Socijalisti so sedaj dlrulga politična ¡stranka v Milwaukee.
Zatrjuje se. da piva, viska -in -zd-Urižitch') starih strank je pripomogla zmago 'demokrata Rosa nad -socijalistom Seidel a mi pa trdimo. dia ko bi se Slovani to je Slovenci. Slovaki, Hrvati itd. malo Bolj brigali ¡za ¡svoje delavsko pravice in si priskrbeli svo je dir-žavijamske pravice, da bi volitve drugače ispale. -Slohrenci-delavci pripravite se za jesenske volitve. Skušajte popraviti takrat to, kar ste sedaj ¡zamudili!
1500 saloonov zaprtih.
Volitve po državi Illinois so zelo slabo iizpale za gostilničarje. 1259 saloonov bo zaprtih;	535
¡mest in vaisiij jie “suhih” in 202 pa mokrih. Delavec ne sme živeti. Do sedaj- se je po trudapol-nem delu okrepčal s čašo ¡p-iive, od sedlaj inaprdj je ne bo dobil; treba bo ro-nalti “Iblind piig”’. Kapitalistične in -klerikalne stranka ¡potvisodl kažejo, da so nasprotne delavstvu. Kaj kapitalista ali pa dubovima (¡minister»,) mar, saj lendar on ima pivo, vino, 'žganje, šaimpanca in kar poželi doma v kleti! Delavec ¡pa, če ne ho v sa'lioonih ¡zapravil, bo iim-el toliko reč za cerkev in ne bo štrajkal za večjo plačo.
Temperenci zmagali v Michiganu
Deiviet okrajev se je prištelo na ‘loeal option” polo v državi Mi-¡chiigain kot rezultat volitev zadnjega ponedeljka. Van Buren okraj j-e bil že prej “-suh” in samo pet okrajev iz ¡med 14, glasujočih je otetalo “mokrih.”
Gostilničarji v “suhih” okrajih groze, daf se izselijo in odpro gostilne v ¡bližini teh okrajev, kl so še “mokri.”
Iz premogarskih krogov.
Dne 14. aprila vršila se bo mej--dlnžavma konferenca med -premo-arji in- lastniki pre.moigokopov. r Toledo, Ohio., se bodejo sešli vsi operatorji iiz Ohio in Zapadne Pennsiylvanijie s reprezentanti pre-mogaTskilh unij in tam se b-o določila plača premog-arjem.
Predlsednik Lewis je rekel: E-dino- potom skupne konference premogarjev in lastnikov ru-dnii--kov je .možno p,riti ‘jo mejseboji nega sporazuma, in edino tem potom se da¡ ukreniti in pogoditi za mej-dlržavno -plačilno lestvico.
- Iz. Denver, Colo., se poroča-: Lastniki piremogofcolpov v državi Colorado in ¡delavski zastopniki se snidejo dne 9. aprila, da «¡e po-¡oide glede delavske plače. De lavci eaht-eivajo ¡zvišanje in lastniki ipremogok-opov -pa znižanj o -plač. Med teto Ičasoim se bo delalo v roVilh pod starimi pogoji; v Istulčlaji pa, da se lastniki in, delavski zastopniki n-e sporazumijo ¡pride do štrajka.
200 strežajev je zastavkaio.
Denver, Colo. 7. -aprila. Ko sie je 850 Bryam-oivih gostov viselo za miize je 200 .strežajev zastavkaio zato, ker se ini hotel pr-ovijant-mojster -pogoditi in unioiziirati vsdh svojih resitavra-ci.j.
V maglici ¡so dobili tri str-ežaje -sk-abe, ki ¡so s pomočjo, gostov-■prostovoljcev stregli na mize.
Bryan imia pa le čast, da so mu skaJbi stregli pri banketu!
4,750,000 delavcev je brez dela
New York 10. aprila. Konvencija zastopnikov raznih delavskih uinij in Zvez se je sešla v Hotelu Aistor, da ¡s¡e poi-zi-i- o številu brez-polsielnih z Zdirtuiženih državah, ukrene za. odpoimoč brezposelno'sti
-Samuel A. Stodel, zastopnik In dust-rial Workers of the Worl je rekel: Proračun števila brezposelnih v Zdrnlžeinih dirlžaVah je dognal, da je najmanj 4.750.00' delavcev brez déla.
Štrajk v Wilkeson.
Štrajk v Wilkeson premoga r-sikih rovih blizu Taiedma, Wash še ni k-enčan. Premo ear-k a družba' je iimp-ortirala 100 ¡stavlok-az-cev, katere straži 20 oboroženi pinkertomcev. Garjevci mso vešč premogarji in še toliko premoga na ¡dan ne spravijo, kolikor st-a ne hrama. Štrajkarji se mirno vedejo. Delavci stran od Taco me!
Sodnik obsojen.
Že prej- smio om-etoili da je Minnesota -dlistrifct ur.ija W. F. of M. zatožila sodhikia Princa in njegovo pisanko Sady Murphy za povrnitev varščine v ¡znesku $425.00 Obravnava se- jie vršila 2-6. marca pred porotnim ¡sodiščem- y Duluth, Minn. Priluc je imel tiri zagovorili in id'etalviee pa je ¡zasto-pal John A. Keyis, ki se jie tudi pote-oval) iza umijske delavce ob času zadnjega štrajka.
Obravnava se je vršila skoro dva ¡dni. Dne 28. marca se je o--bravmava -zafcljulčiila in porotiniilti so po kratki debati prišli do z-a-lijuička, d'u deniar v znesku $425. spada uniji, -ne -pa sodniku Vi-viamu Primce, in njegovi piisarki ¡S. Murpby. Ta ¡denar morata vriniti uniji.
Ko je sodnik slišal obsodbo polil ga je vroč pot in se jc potuhnjeno splazil iiz dvorane; ž njim vre-d odšli so tudi njegovi pristaši-] astni-ki ruidlnikov.
Stran od Duluth!
Tesarji in delavci na poslopjih se obveščajo, da'ne grelo dela iškati v sledeča mesta: Dul ul h Mimmealpolils, ¡St. Paul, S-uiperior in okolici, ker so kr.ntraktorji odslovili unijlške delavce, nameravajoč ustanoviti “open shoip”.
Bratska ljubezen.
Mestni svet v Philaldephlji je sprejel p-reidlOig ¡za dovoljenje $50.000 v odpotmolč1 bede brezposelnih. Župan Reylbum je odobril prošnjo. V -melstu je čez
200.000	brezposelnih, -kojih družine trpe iskra-jmo poimankauje.
Standard Oil apel uje.
■Standard oil cTr i-žha iz IndiijS-ne je vložila priziv na Zvezno o-krajn-o prizivno sodišč-: radi kazni v zneskju $29,400,000, katero j!i -jie odsioidil aveizni sodnik K. M. Landis.
V prizivu je naved-no-, da kazen $29,400.000 je previsoka, in da
20.000	bi bilo dovolj.
Ali ima John D. postavo v rokah ali pa naj on odločuje, kaj j-e dovolj in kaj ni. Naj inv pa, Ja bi rad s tem prizivom dvojen- dobiček napravil.
POZOR!
Cenjene čitatelje opozarjamo na članke: “Illirija vstani!”, katere bodemo v kratkem objavili.
“Ured. Gl. Sv.”
Listnica:	Razne proteste od
društev, ki so prišli ¡zadnjih p-ar dni,-priobčimo- prihodtajiič. Zdravi.
Pri tej priložnosti poživljamo tuidi vse druge cenjene naročnike da kakor hitro, kleri naročnik, list redno ne dolbi, nam to takoj naznani* ne pa šelej čez en mesec dhi
“Glas Svobode” ni -edini slovenski časopis v Ameriki. Če čitaš druge, čitaj tudi “Glais Svobode.”
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $	10.35 ................  50	kron,
za $	20.45 ................ 100	kron
za $	40.90 ................ 200	kron,
za $	102.00 ............... 500	kron,
za $	204.00 .............. 1000	kron,
za $1017.00 ............... 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poliljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft.
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich St„ New York 6104 St. Clair Ave., N.E., Cleveland, Ohio
2

OLAS SVOBQDB


Smrt in pogreb Jakoba Nesreče.
Spisal Ivan Cankar.
I.
Nerodno je bilo takrat rnojie stanovanje. Spravili so me bili na iiabo, ker drugje mi bila prostora. Hiša je bila nizka in je visela ob klanicu, zato je bila izba ivlsal skala vita. Če sem se vračal ponoči domu po strmi lestvici, sem ne vrhu razprostrl roke in sem stopal z veliko opreznostjo, da sem našel pot po rovih, cmeid skalami in’ 'kotlinami. Drugače pa je bilo prijetno ima iabi. Močno je dišalo po seniu in čisto sam sem bil sredi popolne tišine, kakor je nikjer drugje ni bilo. če je zaškrtala miš, se je. glaisilo tako razločno, tako krep ko na dvoje je bila presekala tišino, kakor da bi kdo žagal tik poleg mene ; žagar je miebal in mahoma se je zgrnila tišina, čmejša nego prej, ne odmeva ni bilo. ne spomina. Slišal sem, če je par 'korakov od mene tihotapila mačka na mehkih tačicah ter skočila na tram. Tako tenika je bila tišina, d’a bi bil slišal misel, če bi se bila napotila k meni iz daljave.
Podlnevi so bila senena vrata n« steižaj odlpirtai jn videl sem na klanec kakor iz okina v pritličju. Moja miza' je stala tik pred širokimi vratmi im če sem sedel aa, mizo in je prišel človek1 po klancu, sem videl, njegov obraz in njegove noge tako natanko in blizu, kakor je on videl moje noge in moj obraz.
To so bili časi velike bridkosti in brezkončnih sanj. Ob zlati, topli jeseni je bilo, še je bilo soln-ce v srcu, v živem telesu —- toda oddaleč kakor spornim, kakor zamolkel klic iz samote. Pod večer, ko je vas že utihnila, so sa oglasili nenadoma mlatiči; morda so mlatili tudi prej, todta nisem jih 'slišal ob 'breščanju kamenja na klancu, ob glasni govorici na cesti. Enakomerno, za-molko, pesem brez zvoka, so padali udarci. . Ih silna, trpka, brez solzna žalost mi je stisnila srce.
Nikoli nisem občutil tako popolne, neutolažljive, brezglasno samote kakor o'b tistih urah. Bliskoma, stražmo v svoji razločnosti se je prikazalo pred mano moje življenje, moja podoba se je prikazala pred' mano, kakor je tavala sredi pustinje. Otičutiil sem v svoji žalosti, d'a nisem brat ljudem, da mi 'nobene še tako tanke niti, 'ki bi vezala moje srce na dlruiga srca. DrugaJčuo je moje življenji® drugačne so moje misli, še moj’ jezik je drugačen od 'življenja,misli in jieziika njih,ki blodijo mimo mene, ki živim in govorim z njimi. Niti sovraštvo nas ine druži, komaj tista mrzla nezaupmost, ki jo čuti tujec do tujca . . .
Ob' tistih jesenskih večerih sem siedtel za mizo pred odprtimi vratmi in sem pisal romantično dramo. Junak je bil človek osamljenec, ki se ni uđal radovoTjno svoji usodi, temveč je hotel, pre-drzmež, namesto da bi se uklonil ter se združil z ljudmi, sprejel uljih življenje, njih misli in njih jezik, tako kakor kane kaplja v morje in se spoji brez islediu z ve-soljnostjo, namesto da ¡bi tako storil ter se oženil, je hotel izpiti morje, usuirpirati božji tron ter vsiliti človeštvu svoje življenje, svoje misli in svoj jezik* Tako jie hotel in je žalostno propadel. Jaz pa sem ga imel rad, tistega junaka, zato ker je hotel in zato ker je propadel ...
V večer, ko je bila solnčna luč že zlata trudna' in se je ra'Zlila po nebu temnejša sinjima, ‘sem sadlel za mizo, gledal sem na 'klanec in sanjal. Po klancu, pod mojimi nogami, je šel časih človek, golorok, grablje ali koso ima rami, ozrl ®e je proti meni, pokimal je im je šel dalje. Nizka bela hiša na oni strani jie bila vsa v solni-cu; edino oknio, (ki je gledalo name, jie bilo zastrto z rožmarinom in le redkokdaj' se je prikazal
medi zelenjem rjavi obraz otroka z velikimi očmi ia širokimi rdečimi ustnicama, . . .
Zahreščalo je 'kamenje in zasopel im poten je prihitel na klanec kuštrav fant, dlolg, suhoten in zelo slabo oblečeni; bos je bil, suknja mu je bila prekratka in hlače mu niso 'segale do gležnjev. Vzdignil se je iz rokami, iztegnil je dolgi vrat in njegova glava se je prikazala nenadoma pod mojimi nogami. Vodene, svetle oči so 'bile srepo uprte name in na bledikastem obrazu je bil strah.
“Jakob Nesreča je umrl!”
Sprarvil sem papirje, da bi jih ne raznesel veter, vzel sem klobuk in sem skočil na klanec.
Hitela sva naravnost čez polje, po ozki stezi ob potoku. Vas je bila še visia v isolneu; .svetila se jie ibela im praznička nad rumenim poljem ter se (spenjala v hrib. Prišla sv;a na široko cesairko cesto in tik pod nama je ležala globoka. temna, vlažna kotlina.
“Kako pa je umrl? Kedaj je umrl?” sem vprašal.
“Kako naj je uimrl? Obesil se je!”
Odgovoril je s tako mirnim glasom, kakor da se mu je zdelo v-prašanje nespametno, iim tudi jaz se nisem nič začudil.
Po najbližji, strmi in kameniti polti sva lezla v kotlino iin takoj nama je traso pel v lica hladen mrak. Visoko do neba se je spem-jalo navpično, sivo skalovje, iz-', glodamo in razrito, na vrhu in v temnih razpokah poraslo z grmičevjem in nizkim drevjem. Na dinu je šumela voda.. Njena gladina je bila temina čisto mirna, šumelo je kakor pod zemljo, oziral se je človek in- je poslušal in ‘čuden strah je segel v srce.
Šla sva sklonjena pod ivrbami, po spolzki brvi, nato po ilovnati, malo razhojeni stezi, skriti iv gostem grmičevju. Pod skalo, strmečo nad nama, sva postala in 'si imisva uipala dalje.
“Ali .si ga sam videl?” sem v-prašal tiho in bilo mi je kakor v mraku na pokopališču.
“Sami sem g,a videl!” je odgovoril prav tako tiho in je gledal v tla.
“Kako je bil?”
‘ ‘ Na tleh je ležal. ’1
Nenadoma me je minila bojazen, slutnja tiste groze, če bi bil zastrmel name se stene siv obraz z oteklimi ustnicami, izbočenimi očmi. Razmaknil sem grmovje in sem stopil v brlog.
Jama je bila, kakor jo je izkopala voda v skalo in prst. Od stropa, talko nizkega, da sem stal npognjem, je padala poredkoma rumena voda; oib deževnem vremenu in ob povodnji se je odmrla zemlja v ozadju in umazan studenec se je penil jadlerino šumeč ila jame. Ob steni jie bila skala tako izdolbena in izglodana, da je bila skrinji podobna. Čeiz skrinjo je bila pogrnjena plahta in na plahti jie ležal človek; samo z životom jie ležal; glava, roke im noge so visele nizdol.
Stala sva pred njim; počasi, kakor da bi /bil. stopil v vodo, mi je lezla groza od nog do srca.
Govoril šemi (šepetajoč, kakor ob mrtvaškem odru.
“Kdo ga je položil tja?”
“Jaz ga nisem položil,”
Osuplost jie premagala grozo in stopil sein bližje.
“Saj ima ž;e vrv okoli vratu! Kdo ga je odrezal?”
“Jaz ga nisem odrezal!” zMoj tovariš je trepetal, kakor da bi ga zeblo.
Človek, ki je ležal pred nama. jie bil oblečen v blatne, razcapane cunje; bos j.e bil in noge so 'bile ertnie kakor nogavice; dolgi vrat je bil iztegnjen in upognjen, tako da se je glava dotikala z lasmi blatnih' tal. Šele ko sem. stopil k njemu, vzdignil miu glavo ter jo naslonil ob zid, sem miu videl razločno v obraz in sem se začudil.
Vrv se je še teísmo ovijala vratu, obraz pa ni bil nič izpremen-jiem. Tako sivkasto bled, tako mrk' in miren jie bil kakor prej ; samo oči so bile napol odprte, tele in mrtve im ustnice so bile nabrekle.
“Kaj .bi z njim?” je vprašal tovariš. “Glej mjieigove roke!”
Na rokah se jie poznala nekrš-čamska smrt; zelo otekle so bile, kakor nabasane z nečisto krvjo; in človeka, ki 'bi jih ugledal, bi obšla 'huda misel: “Ta ni prejel svetih zakramentov!”
Natanko nad skrinjo je bila špranja v skali in v špranjo je bilo zabito poleno.
“Taim je storil!” je zašepetal fant in aoibjč so mu šklepetali.
Kje so bile moje žalostne- misli, Bog vedi ; za rame sem držal človeka z obema rokama, kakor je slonel ob zidu, in sem mu gledal v obraz. Zazdelo se mi je, da je zgem.il trepalnice in zrahljal sem vrv.
“Zakaj si to storil? '
In zazdelo se mi je, da so se zgenile ustnice ter se nasmehnile, s čudno pomilovalnim in sočutnim’ smehljajem. Nasmehnile so se, izpregovorile niso več; in v tistem trenotku sem čutil natanko idla se je zganila rama pod' mojo roko in da so se prsi tiho vzdignile.
Strmel sem mu v obraz, ki je bil ves miren in (zadovoljen, in sem poslušal.
Zdaj je konec! ’ ’ sem se okrenil in sem izpustil njegove rame.
“Kaj še ni bil mrtev?” je vzkliknil faht. in je prebledel.
Ne vem, zafcaj je bila takrat tolika bolečina v mojem srcu, tolika . . . kakor da sem bil jaz sam omahnil, udal se sramotno izlil v pesek 'klaverni ostanek svoje moči . . . zakaj sem čutil toliika bolečina v mojem srcu, to-ko sem spoznal, da se on ni udal. ki je slciniel ob skali z mirnim o. brazom in zateklimi ustnicami. .
Stopila sva iz jame, iz grmovja. Pred nama hladen mrak, tišina: t;am v visokih durih, med skalovjem, je še sijalo solnee, se je lesketala vas iiz daljave.
“Kaj bi zdaj z njim?” je prašal fant, moj prijatelj Peter: solze 'so bile v njegovih očeh. bos uíbog ira ves potrt je stal pred mano.
(Dalje prib.)
GOSPOD VON PETRIČ!
Član jugoslovanske in ANGLEŠKE soc. stranke.
Vaši predrznosti se mora vsak jčuditi'! Kako morate klicati nas na odgovor, med tem ko VI ne odgovarjate na naša vprašanja. Kedo pa ste Vi?! Ali Vam je dana vrhovna mole in oblast čez naš klub “Svoboda?” Mi smo Vam že povedali, da tako dolgo dokler ne bodete, delovali na to, da bodejo vaši klulbi pristopali k Socialistični Stranki, se ne bodemo z Vami pečali. Mi ne farba, mo ljudi in elanov! Dne 22. m. m. ©e jie vršila seja. Kje? To Vas ne 'briga.
“Ali nas ne vodi to k misli, da ste za lastni žep? Odgovorite!” talko piše Fohn Petrič.
“Znalbiti, da Vas vodi to k misli, da smo za lastni žep, vendiar pa dokazat ne morete in toraj bodite v prihodn je malo bolj previdni in manj predrzni.
Mi pa izrečno izjavljamo, da Vi ste za lastni žep. Zakaj pobirate mesečne prispevke od. klubov in. vtaknete denar v lastno Zvezo — in žep? Zakaj niste v Zvc-.ti s Soeijlalistiično Stranko tako Ikoit so naši klubi ?
Odgo/vorite na to!
Alibin, H. Skubic Zastopnik “Svobode.”
Odgovor.
Na klolbaisiarijie v “Proletarcu” z dne 31. marca t. 1. št. 29 s pod-roisom Josip Kalan in makak Nace Žleimberger odgovarjamo le toliko. 'da bi bilo umestnejše, če bi gospoda stvarno pisala in, naše trditve ovrgle ali pa vsaj spodbijala — ako to zamoreta! Žlember-gar in njegov spiis je za nas popolna ničla.
Za najboljšo J obleko ^ %
po najnižjih	r
cenah pojdite k .. .
vogal Blue Island ul. in 18. ceste.
Stotine v zorcev modernih moških OBLEK
$5.00 do $25.00
Obleke za dečke vse mode in barve .....
od $2-50 naprej.
ZASTONJ
Patent obešalo za obleke s svako obleko.
*
*
*
*
*
4
*
*
*
*
*
*
*
% ¿jfi ¿i*	¿i* ¿$* 4* *1* *1* 4* ^*1*	rf* 4* 4* ‘’l4 4* 4* 4* 4* tH?
Slovenci!
Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na' Blue Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno
GOSTILNO
na 680 Blue Island Are.,
blizu Atlas pivovarne.
IG. F. HALLER.
ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH
Kr
Mi
Vi
1
iti
kti
ki/
\n
kti
kti
4/
ü
\h
\i)
&
4.
m
iti
\4/
‘4L
*>V,

WISCONSIN
\>N sto-oo/v
PHONE 4
LO
EL
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in brano.
24 Union Street. KBNOSHA,	W!SC.
Aä'-i-r-ä-S-S-i -3-5 í 5-S5 -S-5
%
m
<r
m
r
<*i t*
m r r r T v m
m
^5 -5 ^ -r ~ aV
j TELEFON CALUMET 1678
Najfinejše fotografije
izdeluje vendar-le samo
P. Schneider
FOTOGRAF
2222 State St., Chicago.
Cene zmerne—postrežba hitra.
MATIJA ERKLAVEC.
Edini slovenski krojač v Cbicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje rovih oblek kakortudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah
624 South Centre Avenue. CHICAGO
MATIJA K1RAR
GOSTILNIČAR
v Kenosha, Wis., 432 Middle S
Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo. naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV. 777
Moderna gostilna.
HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA.
Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči
MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve,
CHICAGO.
ANTON LINHARD & SON
— Pogrebnika —
Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, IH
John 0. Hruby
TKGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
Peči in ringerji (vvringers) se hitro in dobio popravi ja
589-591 Centre Avenue
Chicago, 111.
CUNAROSME
Iz New Yorka v Sredozemsko morje i« Adrijatička pristanišča. V REKO potom GIBRALTARJA. NEAPFXJA IN TRSTA.
Novi, moderni parniki s dvema vijakoma.
Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia
(Težki 10,000 do 13,000 stotov)
Parnika “Caronia” in ‘‘Carma-nia”. dva največja parnika na svetu celo leto red:.o vozita.	*
Za natančne pozredbe za odhod in prihod parnikov, kakor ludi za vozne cene in \o tretjem razredu obrniti se je na:
CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD.
F. G. WHITING, ravnatelj.
67 Dearborn St.,	Chicago
S ovenski S avbenik
HIŠ IN POSLOPJA
se priporoču vsem Slovanom po ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči
ANDREJ ULLE,
452 Spruce St.,
COLLINVVOOD, OHIO
Sveže blago!!!
GROCERIJA
V zalogi imam tudi patentirana zdravila z garancijo Dra. Didrich.
Rojakom po Kansasu se priporočam. M. ŠTEFANČIČ,
bivajoč v Fleming, Kas.
KOTAS BRATA
LASTNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE
na 535 Blue Island Ave., Chicago.
Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta.	TEL. CANAL 2017
Opomin starišem.
Dr. W. Stekelj.
Ko sem nekega dne stopil v
otročjo sobo nudil ®e mi je čuden 'prizor. Moja mala Merka stoji pred mizo držeč velik gla-dilnik v r o kali ter se trudi s svojima nežnima ročicama, da bi kar najbolje pogladila male kose perila. “Kaj pa dlelaš, Jerica?” vprašam jo «udese njeni delavnosti. “Ni li ta velik gladnik pretežak 0a tvoje male ročice?”— “O, ne, ata” mi odgovori, “prav dobro mi gre in mi dela veliko veselje. Veš, ti ata, zdaj jaz tudi večkrat pokukam v kuhinjo, ker sem radovedna, kako se tam dela, poleg tega me pa tudi zanima kuhanje. Vidiš, vse moje prijateljice obiskujejo višje dekliške šole, a za gospodinjstvo pa nimajo časa, jaz si pa mislim, da mi ne bo škodovalo, ako ise malo ogledam za gospodinjstvom. Kaj misliš ata, dekleta odličnik- družin, ki znajo dobro kukati in se razumejo v gospodinstvo — se zmiraj iščejo.”
Otročja usta! Kako globoki, resnica tišči v tek preprostih besedah tega domišljavega otroka! Zdi se mi kot, da bi se mi naenkrat oči odprle ; v duhu preletim celo vrsto družin. In kaj najdem? Vsa dekleta so šolaric katere hrepene in strme po “vi ji vedi.”
Latinščina, grščina algebra in miodroslovje, geometrija im geografija, fizika» in analistična kemija, to so danes predmeti vede, katero si mora “izobraženo đek? le” hočeš nočeš vtepsti v glavo predno nastopi praktično življenje.
Le malokatera mati je tako neumna, da si bi domišljevala, ko p» .51 j e svojo 'hčer v gimnazijo ali išjo šolo s namenom, -da njena hčer doseže kako častno in imenitno službo in tako postane časom in vedo, samostojna in neodvisna in gmotno preskrbljena. In vendar kaj naj se zgodi s tolikimi izobraženimi proletarkami ko enkrat dorastejo in postanejo samopravna? Kako malo število brezštevilnih izšolanih deklet vži-va sad svojega trudapolnega dela ko dospe dlo zažel jenega cilja?
Niekaj časa hi že šlo. Potrebščina ženske izobrazbe in ženskih izobraževališč, šol, zovodov je dandanes v resnici velika. Mimogrede pa se še lahko pristavi da dekleta, katera so svoje šole končale lahko pridejo tudi v no ¡riŠnice. In tiakihi slujčajev smo imeli že dovolj.
Nikakor pa ni težko preračuni ti, da bode ta potrebščina izobra zevanja žensk tekom par let na sičena in imeli bodemo na tisoče izobraženih deklet, katerim ne bo druzega p-reostajalo kot iskati si življenskega preskrbni-ka in rada ali nerada se bo morala vkleniti v zakonski jarem, katerega vendar ceneje dobile, če bi se drugem oziru zadostneje pripravile za ta poklic. Ko vstopijo v zakonski stan jim njihova latinščina, grščina, algebra, fiz drugo le malo basni, ker niso za t-a poklic ozir stan zadostno pri pravljene.
Skoro 70 odstotkov deklet, ka tene so obiskovale učiteljske pri pravnice, konservartorije in višje šole iso le k-ooečno vse srečne in zadovoljne, čie dobe moža' vsaj toliko napravi, da jim da primemo »dostojno življenje. Ko» maj ena tretjina deklet dokonča svoje študije toliko vspešno, da se zamonejo posvetiti kakemu družabnemu poklicu . . .
Kaka izobraženost dekleta pa je potrebna za -zakonski stan? latinščino, grščino, suhoparno algebro in geometrijo se ne more tudi pri najboljši volji pripraviti okusnih jedil in vklub znanju vi-š je matematike bode prefrigana kuharica od spredaj in zadaj, . omari in kleti ogoljufala nepraktično s številkami seznanjeno gos podinjo. Kako malo deklet med izobraženimi pa ima pojim o prak
bi
m
tienem» gospodinstvu, potem bodisi iz ekonomičnega ali zdravstvenega stališča; o vzgoji otrok in otrošji bolezni pa še govora ni.
Truda polno -delo, koje ima gospodinja opravljati se vse prenizko ceni. Prava, dobra in vestna gospodinja, katere delo se vrši v nji ožjem krogu -kakor tudi po ekonomičnem navodilu -hišnega tanu pravilno razvrščena mnogobrojna, »različna domača opravila, med ljubeznijo in strogostjo mabujoča vzreja in odgoja otrok in drugo se prišteva le k malemu delu, a to malo delo, »da se pravilno in natančno zvrši zahteva mnogo požrtvovalnosti, veliko potrpljenja in dobrega premisle. ka, zahteva moči celega človeka in vse njegove moči.
Zdravje, sposobnosti za delo, sreča in zadovoljstvo prihodnih rodov odločijo matere v otročjih sobah. One zasade kal in iz tega zraste bilka in naposled mogočno drevo v -človeški družbi. Na materi je oidlvismo kak sad bo rodilo drevo, katerega je zasadila in mu prilivala v »mladih letih.
Mož gospodar jie sicer glava »družine,, daje navodila, sem in tja poseže posredujoč» ali vode v domače razmere, a »celo breme domačih skrbi pa le tlači rami pridne gospodinje.
iSamo ob sebi je umevno, da moderna dekleta niti pojma nimajo za to in z gospodinjstvom le redko Redaj pridejo v stik.
One morajo »muzicirati, ničiti se francoščine angleščine in drugih modernih jezikov, domača »dela pa opravljajo po grški alfabeti in kemičnem analiziranju.
Želim, »da se me napačno ne razume. Jaz se ne »borim za žensko neizobraženost, ne temveč ravno nasprotno potegujem se za njeno dobrobit in nikakor nočem kratiti ženskih pravic v smeri •prekašanja moža v vedi in znanstvo in v boju za pridobitev lavo-rovega venca. Resnica pa je, da aekleta nazadnje le prerade zamenjajo lavorov venec s mirto-vim in ne bo dolgo, ko »bode samski ¡mo'ški spol čislal “neizobraženo” dekle višje nego takozvano moderno, izobraženo in vzrok temu je, »da se prve v zakonskem stanu skoro vedno »bolje obnesejo, kot pa modema.
Nekdo, ne vem več »kdo, je stavil predlog, da naj bi se upeljale zakonske šole. To bi bilo pametno. Boljšega sredstva za zdrob-ljenje 'hlinstva, katero vlada v teh rečeh, ni od zakonske šole, v katerih bi se zasledovala politika resnice. Znano je, da večina deklet se ponovno izreče: Jaz se ne bom nikoli omožila, bom rajše ostala “old maid” (stara devica) in nekateri stariši so še tako nespametni in -kratkovidni, -da smatrajo tako govoričenje resnim, vendar pa ne pomislijo, da ravno za takim govoričenjem se skriva le bojazljivost ali pa potuhnjenost njihove še nerazsodne hčerke.
Češto pa se dogodi ravno obratno, da ravno ona dekleta, -katera so se najbolj »branile moža (seve-'dia ¡samo navidezno), pograbijo prvega, ki se pojavi na nadebudnem obzorju — in naenkrat stoje nasproti težavni nalogi, kateri niso kos. V.se ve»de in znanosti, katere so si tekom let z velikim trudom pridobile, polagoma obesijo na kolce, -ker časa za glasbo, konverzacijo i. dr. dobri gospodinji ne prostaja.
(Dalje prihodnjič.)
Hitra odločitev.
Mi svetujemo vsakomur., dla imora hiti zelo previden ipri kupovanju »domačih potrebščin, in »da naj prej preračuni, 'če lahko kupi najfblojše blago ali pa če bo zadovoljen s manj vrednim blagom. Samo jeden, primer imamo, kjer nima ekonomija nobenega1 smisla iin kjer bi »morala »biti »edina smer nabaviti »si najboljše blago ifa to jie, pri nakupu zdravil. Pri vsakem neredu »želodca in oreh” se mi hitro odločimo ker »dobro vemo,-diaza to ni boljšega zdravila kot je Tri-renjevo ameriško zdlrav-ilno grenko viino. Zapomnite si, da s uređenjem vaših» »prebavnih »organov postane vaše »zdravje popolno. To je tako naravno, dia se mo»raimo »čuditi zakaj neka/teri ljudje žari emabjaj o »zgubo apetita in neredno prebavo, ko dobro vedo, da vsak tak nered ima efekt na celo telo. Rabiti bi morali vsakokrat Trinerjevo ameriško izdra viino grenko vino. Isto napravi prebavo čisto in lahko, pomemnja čisto kri »in ta zopet zdravje.
Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu J osjpu Triu er, 616 —• 622 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
ATLAS BREWING CO.
Bluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAGER | MAGNET | GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse’ kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak”
kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.
NAJLEPSA PRILIKA
priti do »dobro znanega saloona “Triglav” na Centre ulici in 19. cesti s opravo in dobro zalogo likerjev itd. S saloonom prodam tudi keglišče in “pool table”. Ako hočeš več zvedeti oglasi se »pri meni.
Mohor Mladič
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP La Lorraine..........22.000 HP
La Savoie...........22.000 HP La Touraine..........15.000 HP
Potniki tretjega razreda dubivajo brezplačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
Pavl Sariè, agent na 110-^17. cesta, St. Louis, Missour.
Kako priđe Vaš denar
X
najvarneje v stari kroj Pošljite ga po Mohor Ml 617 So. Center Ave., Chieac On je v zvezi z g. Sakserj New Yorku in pošilja dena no, točno in zanesljivo na točeni kraj.
Ako potujete v stari kraj ali želite »koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 So. Center Ave., Chicago, 111.
■a
JI. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I_3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludae doma iu to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.

©
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peči in pohištvo pri
BÄS“ *NAS
Slovenska naselili a ? j
VSTOČNEM MISSOURIJU.
Sedaj mate lepo priložnost nabaviti si po naj nižji h cenah in pogojih najboljšo zemljo za obdelovanje in kmetijo. “Garden Spot” v Missouriju tako se imenuje okolica, je blizu trgov in blizu železnic. Podnebje je zdravo in ugodno, ue hočete biti med rojaki in neodvisni, potem pišite na sledeči naslov;
INTERNATIONAL COLONIZATION ASENCV
Iščemo zastopnike. POPLAR BLUFF, Mo.
NAZDAR!!!
ZAHVALNICA.
Cenjeni» »direktor Collins N. Y. Medical Instituta: —
Va.m naznanim, da »sem» diobil izdravila in se Vam zahvalin, »da site mi dobra poslali, »ker sem popolnoma oadiravil, pa so mi »še »zdhavila ostala. Jaiz se Vam naij-toiplej»e »zahivaljiuijem in priporočam našim rojafarm, ako potireibu-jejo »zdravila, naj s»e nia Vas» o-bnmejo, ker le piri Vas s»e dobra »zdravila »dobijo.
Vas pozdravim ter ostajam Vaš iskreni- prijatelj.
Jakob Likar
Box 641	West Newton, Pa.
:SALOON:
Kosič ek Brata
590 S. Centre Ave.
Ghiaago-
Te zebe? Omisli si dober površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni
Victor Volk & Co.
izkušen krojač.
838 Is St., La Salte, 111.
TEL. 645 R I
Rojakom priporočava svoj lepo urejeni-
Saloon
Vedno sveže pivo, fina vina in likerji. Postrežba tožna.
F. BLATNIK K , .,
A. PRESELNIK \ laetmka
230 S. Union Ave., PUEBLO, Coloraio
©
Jas. Vasumpaur,
na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
chas T Y i
SPOŠTOVAN KROJAČ
Čistim in barvam obleke!
786 So, Halsted St.
nasproti 20, ceste
Tel, Canal 2188.
CHICAGO, ILL.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7041
Edward Paucli
----- gostilničar -
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
P
RVI DOLAR
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s
Industrial Savings Bank
652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto vežer do 8 ure
$
mu? im?
izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo.
576 W, 19, St. Tel, Canal 0296
Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Sodrugi, širite ga!
“Glas Svobode”
(The Voice of Liberty)
WEEKLY______________
Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement_
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek ____________in velja-----------
ZA AMERIKO:
Za celo leto................
za pol leta...................'oC
ZA EVROPO:
Za celo leto..............kron 10
za pol leta»...........,, . .kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
665 Blue Island Ave., Chicago, III.
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.____________
STRANKA.
— Seje slovenskega soc. kluba “Luč” v Clevelandu, O., se vrše v prostorih na 5705 St. Clair Ave. Odborniki A. Kužnik, predsednik Rud. Perdan, tajnik; J. Hočevar, zapisnikar; Fr. Černe, organizator in Ivan Volk, knjižničar.
V odbor Slovenskega socijalist točnega kluba št. 3 v Oollimvood, Ohio, so izvoljeni sledeči: sodrug Karol Kotnik, tajnik; ¡sodb. Ivan Škerl, blagajnik.; sodi*. Josiip Kunčič, organizator.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo pop. ob 2 uri solmčni čas v prostorih na 5607 Beckett ulice.
CLEVELANDSKISODRUGI POZOR!
V nedeljo, 12 aprila, večer ob 8 uri se vrši javni shod slovenskega socijalistički ega kluba “Luč” ¡št. 2 v prostorih Alojzija Redher-ja na 3913 St. Clair ulici.
Vspored je jako zanimiv io ne bo nikomur :žal, če se udeleži shoda. Delavci osobito brezposelni pridite v obilnem številu, da uikire-nemo kaj pametnega v tej nesrečni krizi.
Klubovi shodi so bili še vsak,dar zanimivi, osobito pa za prihodnji shod se klub trudi, da bode isti tem pomembnejiši. ker so nam dobri govorniki ima razpolago. Delavci polnoštevilno na shod!
Odbor
DOPIS.
Oollinwood, Ohio. Malokediaj se kaj sliši o maši naselbini. Kri.zai nas še vedino nadleguje in nimamo se kam podati, ker denarja ni in zato pa posedujemo okoli prazne mize in premišljujemo pretekle čase, ugibajoč kaj bo prinesla bodočnost.
Poleg vsega, tega pa smo prišli do zavesti. Ravno Clevelandska “Luč” nam je 'zasvetila v Collin-vvoodto in ustanovili isimo soe. klub št. 3. V klubu) je ¡že 17 članov iu veliko' jih namerava pristopiti prihodnjo sejo. Clevelandsko“ ‘ Luč’ ’ nam j:e v resnici dobro zasvetila im njie luč iln svitloha ista neugasljivi, ker soeijalizem se danes o* prijema ¡slehernega' narodiča in postal je svetovni faktor. Pri organizaciji kluba, so bili raizini govorniki in sicer: državni tajnik, ■sodrug John G. Willert. je govoril v angleščini več bot eno uro in nam ob kratkem razložil bistva socijalizma, v nemškem jeziku je govoril sodlrag ~W ageukn echt; njegov govor se je sukal o socijalizmu in kapitalizmu. Govorili so tudi drugi govorniki.
Dne 19. aprila priredi slovenski socialistični klub št. 3 v Collin-wood, O., svoj prvi javni shod na 5607 Seckett Str.. (117 Stop)
Na tem shodu bodejo tudi slovenski govorniki. Slovenci udeležite se tega shoda! Clevelandsko “Luč” pa vabimo, da se udeleži tega shoda in nam sveti s svojo prisotnostjo.. .Vsak rojak dobrodošel !
S socijalističnim pozdrovam Jos. Kunčič.
Dopis.
Milwaukee, Wise. Cenjieni .prijatelj Konda: — ■Čudba so pota božjia, kaj ne draga diusa?! Ptred nekaj dnevi
sva bila še člalma S- N. P. Jedlnote a danes so naju postavili pred vrata nemilosti»
Tudi jaz sem padel v nemilost
pri gl. pašetu in sedaj je 'zapovedal svojim služabnikom: Zvežite in vrzite ga v vnanjo temo, kjer je jok in škripanje z zobmi! (Kržetov evangelij od 1—16 vrste (vi prvem: poglavju nereda pri uradovanju S. N. P. J.)
Zares visoka glava pod balbci-lindrom in velika oblast pod tem frakom'!
Sedaj se sklicuje, da društvo “.Sloga” št. 16 S. N. P. J. ni vedelo popolnoma nič: o stvari, a prosil bi ga pa, da še enkrat pride v Mihvaufceie (isia.j Jedtnotia plača. stroške) in isi ogleda zapisnik, v katerem1 jc bilo sklenjeno, da se pošlje pet mož v Kenosha, Wis., in da vsaki delegat dobi vožnino na poulični železnici povrnjeno in pa dva dolarja za druge stroške.
To je črno na belem in Ine za-popadlem, kako si še upa to člo-veče zapisati v svoj revolver jour-nal, da “Sloga” ni vedela ničesar o tem. Ked'o sedaj laže. Križe in zopet Krže! Če misli on, da bo s svojimi par kimovci dobil večino, ki bi prikrivala, njegovo la1!, nerednost v poslovanju in za-neroarjevanje njegovih dolžnosti se zelo moti. Da je več kot polovica društvu za pravico se bo v kratkem pokazalo. Kržetovi naj-■večjft ('lOcijiail-diemiOkratje, ki se skrivajo pod njegov frak, tvorijo eno skupino mi pa ki smo bolj ta neumni, se pa zavedamo iln bomo potegnili pravo pot.
Sprejmi 'bratski pozdrav!
Alois Bergant.
Opomba. To privatno pismo simo prijavili s dovoljenjem' g. dto-pisovatelj&i, da dokažemo, gosp. Kržetu “krvavo laž.”
GLAVNI TAJNIK IN POMOČNIK.
Sklicuje' se na originalni dopis društva “Bratska ¡Sloga” št. 62 v CaiUmetu, Mieh.. kateri je priobčen na pnvi strani konstatiramo, día g. Krže je nezaupnež skoz itn skoz.
G. Krže še vedno misli, da je Slovenski, ibogtete iv Ameriki ali moti se!
Xi čuda tedaj, dla potrebuje pomagača! v tajniškem uradu, sosedno ako mora pisati vsakemu društvu, ki protestira proti njegovi nemarnosti in, nepravilnem postopanju im društvo ¡klicati uto odgovor, .da se mu ifepdve in potem delal pokoro.
'Mri. Krže je naletel na može, ki me poznajo groženj, naletel je “barb wire fence” in se vrezal.
Mr. Križe bolje bi bilo, da odgovarjate na bolj v*žna pisma, ki prihajajo, na Vas od raznih društev, ker sicer bodete morali najeti še par Stenograf isto v in me-sečui asésame®ti z,a pol dolarja povišati .
Mr. Križe povejte mam zakaj ste sedaj talko hitro pisali na predsednika društva Bratska1 Sloga in zakaj' niste prej odgovarjali na njihova pisma in važna vprašanja?
Če nočete Vi na dan —povemo pa mi. Bojite se za kos kruha, ki vam ga daje S. X. P. J. in radi tega ste tako hitri, kedar se gre za vašo- stvar.
Za Vas pač velja:
“Trimo trna res agituir, paries cum próxima, ardfet.” (Tedaj se gre za tvojo stvar ko bližnja streha gori.)
Gl. tajnik, dobi $110.00 mesečne plače poleg tega, pa ima še pomožnega tajnika, kateremu se plača po $2.25' na 'dlan, kar bi 'znašalo
se meče Jednioitin denar še zagovarja tako izkoriščanje.
Gliha skhp, šitriha — vrana vrani oči ne izkoplje.
KNIŽEVNOST.
“Svobodna Misel”, glasilo slov sekcije Svobodne Misli izhaja vsalk imecseC' in statue za Ameriko $1.2)0. (Naslov: Svobodna Misel, Braiga-Vin,ogradi, češko, Evropa Štev. 3 obsega: “Ahasver oznan-je novo vero.” Zložil A. Ašlkierc. “Veda in vera.” “Ločitev cerkve in države” (F. V. Krejči) “Kronika.” in “Vera ljubezni.” Vsdbina od prve do zadnje črke je izalniimiiva, pretresu joda in pod-učljiva. Vsiak sovobodomislec, bi se moral naročiti na to “Svoboda ■no Mise!” im po eivoji zmožnosti pomagati raizširjati ¡duh Svobode.
“Izobraževalna knjižnica”. Izhaja enkrat ha mesec. Urejuje I. Kalker, 020 Laflin st., Chicago, 111. — 2. snopič. 'Cena snopiču 10 c.., s poštnino 12 c. Vsebina 2. 'snopiča: 1.) “Stvetotvne uganke” (nadaljevanj e j ;	2.) “Papešhvo”
(predgovor).
Iz “Vabila na na.ročlbo” j:e razvi,deti,, da bo ta knjižica odslej izhajala redko iln točno visak mesec. Kar se tiče Vsebine, moramo priznati, da je 2. snopič ¡mnogo bolj 'zanimiv, inego je bil prvi; zlasti nam Ugaja zgodovinski spis “Papeštlvo”, radi katerega samega 'je že vredno, da se na “Izobraževalno knjižnico’ naroči vsak napredno-misleč Slovenec.
Kdor izmed naročnikov 1. ali 2. snopiča ni prejel ali kd.br ise je preselil, naj naznani svoj naslov Ivanu Kakerjju, 629 Laflin St., Chicago, 111.
'“Izobraževalno knjižnico” priporočamo. najtopleje.
Za poč’t!
“Proletarec” z dne 31. marca t. 1. št. 29 se odlikuje v vsebini I čltiva odi vseh' slovenskih in slovanskih č'asopisov in zasluži prvenstvo v skrajnosti svojega načela: Nikar odgovarjati na dejstva temveč peska, le več peska za oči! 'To je načelo “Proletarca/’ In res, dobil je nekaj nerazsodnih privržencev, ki nekake “resolucije” in “dopise” pr epi-savajo, da se potem ti “orginali” 'dvomljive 'vsebine v “Proletarcu” blišče in da “Glas Svobode” in M. V. Kondu kar sapa 'zaostajal!
Uredništvo “Proletarca” pa u-pnašamo: zakaj1 ne more odgovarja stvarno'? Se-ve dbjl-tva ne more noben “Proletarec”, noben Kalan, in kakor se vže vsi drugi taki in enaki “možakarji.” imenujejo, iz sveta spraviti.
Zavijanje resnice je vaš princip. Kad'aj smo mi oziroma “Gl. Svobode” S. X. P. J. ali pa njene uradnike napadali? Mi smo uradovanje oziroma nedelavnost in grobokopstvo, Jednotuih uradnikov kritizirali in1 'razkrinkavali, kar se -bodle tudi v prihodnje zgodilo, — samo bolji obširno in brez pardona! To naj velja, enkrat za vselej. Mi se ne bodemo ne na desno, ne na levo ozirali temveč po ravni črti korakali.
Pripomnimo še, dla smo prejeli nekaj piisem brez podpisa, v kte-rih se nam to iln; ono svetuje. Mi se zahvaljujemo za dobre sivete, a vržemo jih v koš ikamur spadajo. — Pisariti i,n z dobrimi sveti, brez podpisa, riniti se v: ospredje za-morejo, le talki ki imajo maslo na g>T'i in ovseno 'slamo v glavi.
Prosimo, da to vpoištevajo 'vsi oni. ktere zadene in nas n.e nadlegujejo taki. ki ne vedo razsoditi zelja od sokai!
I FR. SAKSER C0.
« 109 Greenwich St. NEW YORK
^ ---------------
PODRUŽNICA
^ 6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodnih družb.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj» parobrodnih listkov po najnižji c< ni.
Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi.
Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam» posojilnicam ali v kterokoli svrho.
Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko
109 Grreenwich Street,
in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami.

NAROČAJTE !N ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
Novih
I 50.000
iztisov.
se zastou j razdeli med
Slovence.
’’ZDRAVJE”
Katero je izda! prvi, najstarejši in najzanesljD vejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. T. Modi INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti jpreljubo zdravje* sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
n,a mesec računši po 26 dni v mes. 58.50 zraven tega pa ima še zapisnikar upravništvo Glasilo. Koliko pa se temu plača ?
Poteimi takem' ima Jedlnota vsak meisec približno $100 nepotrebnih •stroškov, kateri hi se lahko, ko bi taijinilk svojo dolžnost opravljal v boljiše namene obrnili. Pa naj 'še keldlo očita potratnost staremu odboru!
Proletarec, ki ima toliko za pisati pa Vkljub temu, da ve kakol
Listnica upravništva.
Gosp. Lorene Pešel, AVvanda.t Mine, Mieh. — Mi Vam' na navedeni naslov redno list pošiljaimlo. Tudii pišimo, klenega smo Vam 1. t. m. pisali, nami se je z opazko vrnilo, da se Vam dlostaviti ne more, in simo list za sedaj vstavili. Pošljite nam' natančni naslov. A-bo Vas pošta ne unlore najti ni naša krivdlai.
Ulpravniištvo “Gl. Sv.”
Zatoraj x*o jnivi, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THEE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. HEW YORK. N. T.
DOPISI IN POROČILA
Društvo “Bratstvo” št. 77.
v De'Kalih, 111., .prosi, da se priobči sledteči dtopis v “Glas Svo-Ibode. ’’
Veliko društev se pritožuje v ipiismlhi in časopisih nad nerodnostjo ini površnostjo našega glavnega tajnika Knžeta. Tudi mi se i mauno pritožiti, ker vidimo, da se nami krivica dela. Naše društvo štieje deset uidlov in pošiljamo mesečine asesimente «a deset udov. ai v glasilu) pa je še vedno zaznamovanih devet uidov.
Še ^enkrat naj povdairjaimo, da naše društvo šteje deset udov in da imamo vsi certifikate.
Gospod Križe, kaj ste storili s enim udom? Menda ga niste zapili ali celo zaigrali na kegljiš-Ični?!
Društva S. N. P. J. so že vsemu vajena in ni jim zamere, ako se mej seboj dlogovairjajp o stva»-reh, ki bodlo prav gotov», ta ne, red ki sedaj Vlada v glavnem u-radlui Jednolte iz Jedlnote kmalu odstranili.
Naše društvo želi, da se pri pri-hiodlniji konvenciji Izvolijo boljši uradniki.
Za društvo:
Josip Janša,	Martin Melle,
predsednik.	tajnik.
John King, blagajnik.
Skidlmore, Kan.s. Cenjeno uredništvo: —
Prosim, da priiobčiite teh par vrstic. O delu sicer ne bom poročat temveč takmil se bom ¡S. N. P. Jedmote.
Ta krasna stavba je zadnjih par let lepo napredovala in zavidali masi niso samo tako zvani krokarji in vrane temveč celo neka-terniki v naših lastnik vrstah. Ti naši nasprotniki delovali so na dkrivncm in. s svojimi intrigami ■celo takb daleč, uspevali, da stoji sedaj ta krasna sta viba na robu propada.
Ini zakaj je to?! Ali 'bodejo 2 ali 3 osdbe razrušile celo stavbo? Ali so te 2 ali 3 osebe Jedno ta? Ne in še enkrat ne!
Zakaj bi se te osebe pravdale na nalše stroške za idlenar, ki nobenemu ne spada. Zakaj ga ne odda stari blagajnik Klobučar novemu odborui? Nekaj more na stvari biti! Kje leži vzrok?
Nobenega odbora ne bom zagovarjal, oba imata napako. Stari ni postopal prav pri oddaji ura-idov in novi pa ne postopa pravilno.
Za stari odbor mi mi'dosti mar, 'kor isti ni toliko zakrivil kot novi.
Da iso izjvianncdna. konvencija skliče je pa zato neobbodn.o potrebno,
1.	'ker novi odbor ne odgovarja društvom ma važna vprašanja;
2.	Iker redko ne pošilja glasila na društva in društvenike, za katerega. je vendar denar sprejel;
3.	kor bolnikom redimo podpor ne izplačuje;
4.	ker je gl. tajnik pravila na svojo, roko predrugačil, namesto $10.000 varščine zapisal samo $3000 varščine.
5.	ker po temtakim pravila niso veljavna;
6.	ker nima nobene varščine položene (Op. ur. V glasilu št. 3 jo mala notica, da. sedaj imajo vsi uradniki svoje varščine, vendar pa pod1 to noto ni nobenega pođ'-pi,sa odi gospodarskega odseka, tora j jo (stvar dvomljiva.) Meni ne gre v glavo, da bi smel kateri glavni uradnik brez variš čine sprejeti oziroma prevzeti .urad'.
Tut je točka, pri kateri so nekateri stari glavni odborniki slepo pali v past novega odbora in za en del Klobučarju niti ne zamerim, da ni oddal blagajne.
To ni pravilno! Premislite, mi člani in krajevna društva pošiljamo naš težko pristriženi denar na Jednoto, vedeti pa Ihočemo tu-dli, če so uradniki v ko j ib roke pride ta denar vami oziroma že
so isti položili kavcijo, katera nam garantira za njih vestno im pošteno delovanje.
Glede vsega tega smo sedaj tako 'zmešani, da1 ne vemo kaj početi. Dela je treba, nove konvencije j.e treba zvoliti nov odbor, kateri pa naj položi predpisane varščine ,predu« nastopi urade.
Kakor hitro se to zgodi, bode zopet vse v lepem tiru in Jednota bo napredovala, ker zaupnost se bo rodila pri članih in društvih.
Taiknem se naj pa tudi sklu-čanja članov iz Jedinote. Kakor se vidi odbor skljnči vsaeega elana, ki ne trobi v njihov rog. Po mojem mnenju ima glavni odbornik ravno toliko pravice in nič več kakor kateri drugi draštve-niik. Glavni odbor zamore člana iz društva skl j.učiti le takrat, ako se član ne ravno po pravilih nasprotno pa, ako glavni odbornik ne ravna po pravilih ga lahko društvo izključi.
'Člani društev, kje jie vaša raiz-sodnolsit ? Skrajno im nemerodaj-no je 'postopanje glavnega odbora mapraim članom S. N. P. J.
Poglejmo samo, če pride Jednota do propada, koliko članov je, ki so prekoračili doibo 45 let in ki so. prestari, da hi vstopili h kakemu drugemu društvu in koliko je poškodovanih in bolnih udov, ki tudi ne bodejo mogli pristopiti k drugimi Jednotam ali društvom in če pride do razpadla, potem ne hode pobema taka Jednota tako napredovala, kot je ravno ta. Zato pa dajem res kredit “Glas Svobode”, d'a se za stvar tako vstrajmo .poteguje.
Neklaj imam še, da položim delegatom na srca. Na konvenciji naj se konstatira na kak način so sključeni' nekateri .člani in če niso prelomili društvenih pravil naj se nazaj sprejmejo. 'Nadalje stavim' predlog, da naj bi si pri ■konvenciji na sledeče oziralo'.
Ako katerega člana S. N. P. J. zadtene nesreča, telesna poškodba, bolezen itd', iln ga- zdravniki proglasijo neozdravljivim' maj se mu izplača usmrtnina po pravilih, a član pa še vedimo ostane pri Jed-no.ti in naj bi se ga podpiralo v gmotnem položaju še nadalje. Pomisliti moramo', da to je podporna. Jednota in. naj bi tudi za oue člane, ki so tako nesrečni skrbela še naprej. Zato bi se določil poseben sklad.
Društva, ki se s tem ujemajo naj 'bi svojim delegatom naročila, da tako na konvenciji predlagajo.
H sklepu tega dopisa kličem vsirni bratom v S. N. P .J. ma no. ge, dokler je. še čas.
-S bratskim pozdravom ■
John Zakrajšek.
Barberi; on, O., koncem raonca.
Better late than mever, pravi Amerikance. Zato naj se tudi ,,A7. oelasim in premestim onega Johanna Petrič, ki je prava, marine ta Republikanskega kapota in ki zamolklo poje v št. 27 zve-zinega glasila.
Marsikateri bo rekel ta pa ta! Recite pa kaj hiočeta, John je, kunšten in ker nima sam svojega .zloga, mn drugi spišejo daljše klobasarijie, .katerim on kot gl. tajnik (?) Zveze svoje plemenito ime podpiše.
Predrzen je dovolj in to je edina njegova dobra lastnost, katero so gospodje okoli okrogle mize porabili. Da je kunšten in predrzen to so ti gospodje kaj sprevideli, postavili so ga za gl. tajlnnka in — rnihd y»u — zato so klobas arijo njegovega brata, katero je on pod[pisal v prvih dvethl Ikoiloinah. priobčili. ‘To se pravi, dla ga. pihnejo. Pa izakait bi ga ne pihnili, saj udje raiznih klubov mislijo, dla svoje mesečne aseismente plačujejo Šote ij ali stični Stranki in ne vedo: dla ves njihov denar gre za eksistenco lista Proletarca in par kolovodij, ki imajo s tem tudi eksistenco.
Vprašajte Johna ali Joe-a, saj so odkritosrčni, ko opasmmi in so rojeni (socajjalisrtii, katerih 'barve pa se spreminjajo tako lepo kakor šipe na oknih cerkve Brca Jezusovega v Gradcu na Štajerskem.. Zato pa smelo trdim, da se talnimi republikanskim slonom, pinčem, ježorn in oipasom ne sme v obraz pljuniti.
Sociijalliizem in organizacija katera ista se rodila v glavah teh izdajte, pinčievi, jeižov in klobaisar-jev je popolnoma nov. Reče se mu memdla bunoo-socijalizem.
Vsi klubi Zveze, razum št, 1 (ki pa se je salmo prijavil za sprejem v Stranko) ne spadajo k ¡Stranki, plalSu j e jo pa vse eno. Komu? Proletarcu. Zato pa je Zveza db-ša Proletarca pa ne Proletarec duša socijalizma. Punktum.
Potem takem Vi gospodje razumete več vrst socijalizma, katerega. mi ne razumemo. Izvzemši sodlruga Moleka ni niti eden socijalist ib ste vse klaj dtruzega kot socijalisti. Hočete, da vas analiziram ?
Gospod! Joe Zavertnik je izdal soc. stranko >za tri dolarje in se jo ¡Sam izjavil, dla; je anarhist — nekaj več kot socijalist. A socijalizam jc pa najhujši nasprotnik Anarhizma,
Od tedaj je g. Meden postal socijalist? Morda od takrat, ko je bil dbwn. in out iu dobil službo upravnika pri Proletarcu1? Sedem dol. iv tc.m času 'brezposelnosti so dolbro diošli. —
Drugi gospod. ki ste mu dali naj višjo “štelo” pri vaši družbi je g. Grilce. Od' kedaj je ta socijalist — socijalist od nog do glave — kakor se mi je nekdo izjavil?
Kaj j.e z, gospodam More, 'ki pretepa siviOjo družimo ?
Kaj 'je s J. Petričem — Brez govora!
Taiko Ibi lahko analiziral vse kolovodje, .ki tako bombastično vpijejo, da so za ideale, medi tem pa ko so za vse klaj diruizega kot za ideale. —
Pri večini pa je stranka sem, stranka tja, samo da -še imenujete socijalisti in da duša ne zapusti “Proletarca” ker potem bi par ohicaškito mežnarjev dolgega vlekli in se obrisali za svoje ‘Ibomde. ’
Kar se mene tič© povem odkrito, da ne bi bil zoper Vas nike-dar, ako bi prijavili ali zvezali klube s stranko. Dokler pa tega ne storite pa veste kaj ste!?
Pozdralv vsim zavednim rojakom	Pramce B — a.
Društvo “Bratska Sloga” št. 62 S. N, P. J.
'Calumct, 5. aprila 1908.
Razna društva ¡S. N. P. J. se vledbo oglašajo in protestirajo .proti novemu odboru. Ke.r simo mi bili vedno tiho in eden ciruize-gia tolažili, da bo že kmalu vse v redu, kakor nas je namreč glavni predsednik tolažit, smo sedaj sprevideli, dla to so bile samo prazne obljube. Preteklo jc že šest mesecev in še danes je grozna zmešnjava in neredi pri naši dični Jedn o ti.
Jednota nazaduje. To občutijo tudi vsa krajdvua društva. Tudi pri nas je porodil ta nered marsikaj v našo škodo. Calumefeki Janezi, farški Pepčki in Dukati zaganjali so se oh naše društvo liki besnim janičarjem pri obleganju Beča, a. stali srno trdno in po imailem napredlo vali. Reči pa moramo, da nam je stari odbor v tem boju pomagal in zmagovali .smo.
S nastopom n.ovega odbora, ki ne izdielHtje svojega posla, naleteli smo na 'krizo in sedaj do cela nazadujemo. V 'dolkiaiz naj omenimo. da meseca marca smo innelt veliko število rojakov, ki so ‘želeli ¡pristopiti k našemu društvu in so Ibiiii že od društvenega zdravnika! preiskani, a so zbegnili, rekoč: mi- ne maramo pristopiti k vaši Jedlnot.ii, kajti previdimo, da člani ne dobivajo redno podpore in da novi odbor hoče Jednoto ipokatolčiti; mi imamo dotvolj katoliških Jednot, ako hočemo k
njim pristopiti.___________________
Dialje ma 6. strani.
SPOMIN . . .
j

na vsesokolski shod v Pragi—1907. Tam so se sešli SLOVANI: Rusi, Cehi, Slovenci,
Hrvati,Srbi itd. in so pokusili slovenski izdelek
Triglav Bitter Wine Tonic in Ban Jelačič Stomach Bitters.
Tako piše g. Anton Kfepel, iz Kouta, Češko.
Isti gospod je poslal novo naročnino, ker mu u-gaja. G. Kfepel je okoli 60 let star in še danes je delujoč Sokol. TRIGLAV ga krepi. Poskusite “TRIGLAV GRENKO VINO”.
TRIGLAV CHEMICAL WORKS.
1648 W. 22 St.. CHICAGO. iGL.
IZČEMO zastopnike zunaj Chicage. Sok. Ant. Kfepel. Kouto.Češko
Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker.
Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike
Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi
John J. Pollak,
534z W. 18th St., Chicago, 111.
W Na kmetijah ni pomanjkanja!
KJE BODEŠ NAJBOLJE NALOŽIL TVOJ DENAR?
V	dobri zemlji, katera je vedno dražja!
Kje boš živel srečno in zadovoljno?
V	lepih, zdravih krajih na kmetijah!
Kje kupiš še za mal denar dobio zemlje.?,
V	Ripley County, Missonri!
Kmetije, (gozd) po najugodniji h pogojih. Do sedej je že *©“30"®* Slovencev kupilo. Pište za pojasnila
FR. GRAM, NAYLOR, MO.
EDINI SLOVENSKI ZASTOPNIK.
IST Ceniki za semena in sadje so sedaj izšli. Pišite po nje. “©a
Delavci!
Kaj je lepše in koristnejše kot imeti tak nožič v žepu. Haywood in Moyer-ova podoba na eni strrn: ročaja, na drugi pa:	“Workers of the
world unite. ’’
Sodrug J. A. Williams, veteran Socijalistične stranke bo dal $1000.oo od dobička Socialistični stranki v Ameriki prigodom narodne konvencije.
Cena nožicu navadne velikosti......
Za dame 9amo 75c. Pri naro-ćitvi po 10 ali več, nož $1.25.
Pri naročitvi omenite ‘Glas Svobode za večjo varnost pošiljatve priložiti je še 10c za priporočitev pošiljatve.
Toraj hitro, dokler so še v zalogi! Vsak nož garantiran!
Pri naročitvi je nasloviti:
J. A. WILLIAMS,
Box Ml Soldier's Home, Cal.
.50
CANAL597
ROJ A KI ČITATELJ I
Pri meni dobite pohištvo, razno kuhinjsko opravo, porcelanasto in stekleno posodo; podobe, svetilke, žimnice in divane.Z eno be -edo kar se pohištva tiče vse; od začetne črke. A do končnice Z. Proti plačilu ali na o-brc k.
Dobro blago po najnižji ceni. Edina polska, in sploh naj večja zaloga pohištva na severozapodni strani mesta.
21 let v tej trgovini.
Prepričajte se.	4
(,2^626Bl Ue/sl A a?0
	
	
	
	
ČE ŠE NISTE KUPILI I
	pomladanskih oblek za se in dečka -	
% ter	KUPITE SEDAJ!	"“A
l	Oddelek za obleke na 2. flooru.	Ï
	Naša vrsta moških oblek po $12.50 vam mora v oči pasti	
Te obleke so iz izvanredno dobrega sukna in imajo v vseh ozirih prvenstvo pred drugimi o blekami. Najnovejši kroj, močan šiv in ukusni vzorci sredne ali temno sive barve. Obelka_
$12.50
Druge vrste obleke za moške in mladino od...................
$5.98 do $22.50
Moški pomladanski klobuki, D er.
by ali Fedora — najnovejše mode in finega izdelka, posebno prilju-(bijem kroj itn ofblika noše, dobite po .,........................
$1.95
Drugi od $1.00 do $3.00
OGLEJTE SI NASO ZALOGO COMFIRMATION OBLEK ZA DEČKE.
Obleke za dečke — diva kosa — črne clay Worsted — na suknji divojna vrsta guujbov in hlače do (kolen, velikost 9 do 16 let,, za o-bleko ...................
$3.98
Edina unijška prodajalna na jugo zapadni strani.
Kadar prideš v prodajalno povpraša po zastopniku Frank Stonich
Zaprto vsako nedeljo celi dan.
Celovolnene ševiot obleke za dečke, d'va ali1 tri kosi, posebno delo. velikost 9 idb 16 let, dobite obleko za .......................
$4.98
Izber oblek za dečke, mešana zaloga iz raznih vrst, nekatere db-sttoječe iiz dlvehi druge zopet iz treh kosov, Norfolks, ruške in morinarske (sailors) obleke, nekatere vredne $5:, sedaj dobite 'za. .
$2.39
Otročji — “Kin-der-Kids” igralne obleke — napravljene iz modrega Ohamiberlbay, s rudečbmi obrobki, velikost 2 do 8 let za oble. ko ..........................
•49c
Moške hlače, — izber mnogih črnih vzorcev, večina navadne velikosti, nekatere vnedipe do $2.75 par ....................
$1.95
Nove pomladanske kape za dečke,
letine,. modre im mešalne barve razne olblifce in modle — posebna vrednost — dobite za.....
25c
'üCCÁflSo.
361563^565 ßWE ISLAND ÂVE.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove
a®“	~po =
najnovejši modi in nizki ceni. ^
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. i/f	blizo 18. ulice Chicago, lil.
MED NAMA!
Ako hočeš imeti dobro fotografijo, pridi k meni.
«e bavim s tem poslom že 25 let in moj delokrog se je med f tem časom zelo razširil. To pove dovolj. Pridi k meni in bodi prepričan, da ti izdelam po zmerni ceni fino sliko v najbolji izdelovalnici fotografij, kar jih je na zapadni strani (West Side) mesta.
Izkušen fotograf-
¡391 -393 Blue Island Ave. voga' 14. Place. CHICAGO, ILL.
ESTABLISH 1883	PHONE CANAL 287
Dopisi.
Nadaljevanje iz 5. staami.
Nam ne preostaja druzega kakor oglaisiti se in, protestirati proti nesramnemu nameravanju/. Naša duhjovišeina in roženfcranclarji nas nazivlja j o nekaJtolileane im od-padnike, za kar smo tudi ponois-ni, a srdi pa se rodil v naših prsih, ko simo uvideli, da so cerkveni možje dobili nekaj ščenetov, njihovih .pristašev,viglavini urad in majs hočejo na ta način rešiti večnega pogubljenja.
Tudi v Calumet se jie zanesla verodostojna ve^t, ki potrjuje trditev “‘Glas Svobode”, da nas na-meravajo prenesti v katoliško mesto Cleveland in na,s nevernike zopet pokatoličiti oziroma nas na pravo (?) pot zapeljati. Vpraiša-mo se: Zakaj pa iravno v Cleveland? Ali ni še drugih bolj klerikalnih mest kot je Cleveland?, Mi Vam bi svetovali Joliet. Isti je še bolj ¡klerikalen kot Cleveland1 ini nič de, ako ni tam po-dlnulžlmiice, ki bi »padala k S. N. P. J. saj sta vendar dva dušna pastirja, ki nas bi gorke v nebesa po-sílgala in če bi ravno kedo rabil (kako varščino, bi se lahko zatekel h gospiodui S. v Chiclago. Stavimo pa 'zopet drugo 'vprašanje na tiste.roženkiranclarje in denair-katoliičane in to je: Ali ne Ibi ibiiLi mi lahko pristopili h kaki katoliški Jednoti preden smo šli v S. N. P. J.?
Zatoinalj c. društva S. N. P. J. ustanite in baJcnite orne plesni've e in ščenetai iz naše Jedno te, ki na-meravajio tako podlo z nami obra-l&umiti. Oni kimovei pa, ki jim to ne ugaja naj se pa zalete v katoliške Jédnote in tam kimajo kakor jim drago. Pri našem društvu smo vsi O. K. in ni niti enega takšnega kimoyea.
Nadlaljie protestujemio:
1.	proti Jedinotnemlu glasilu, ker Jedinota bi .stokrat boljše napredovala in bi imela manij stroškov, ko Ibi bil ¡za glasilo kak političen list, kot poprej:;
2.	ker glasila ne doibivame redno. Dne 26. marca smo dobili šele drugo in tretjio številko;
3.	proti poslovanju glavnega tajnika,, kateri ne uraduje točno, kakor ga bi moral in kakor ga jie uiradioval M. V. Konda.
4.	proti plačevanju preko 100 dol. gl. tiajluikhii za po kegljišču keglje ,rušit in po saloonih karte premetati
5.	proti, netočnosti in neredu gl. tajnika. Naš 'društveni tajnik je dvakrat pisal g. Križetu, da mu naj pošlje ¡Listine ¡za -sprejem udiov v društvo, a dobil ni odgovora, še manj pa listine, na to mu je 'zopet predsednik društva pisal ;aa isto ¡stvar, še nič odgovora, potem se je pia društvo obrnilo direktno na Jednotn.ega predsednika nakar simo dobili samo 16 'listin1 ;
Izrecno zahtevamo, da se sprejme nazaj one člane, kateri so bili izključeni, samo zato, ker so Jed-noto obvarovali propada in jo še sedaj branijo. Allfii se sme člane izobčit samo ziato, ker stopajo na rep nekaterim Ščenetom, ki mislijo Jedimo to ugonobiti?
O, no! 'Ta vam ne bo pela! Cenjena društva S. N. P. J.. Naznanjamo Vam, da smo poslali protest tudi na glavni odbor, iv kateremu tudi zahtevamo izvanredno konvencijo.
Opolzairjamo pa vsa tista društva., katera še niso poslala protestov in poklieov za konvencijo, dla to nemudoma store, ker čim prej se bo to 'zgodilo tem prej bo Jeldnota v redb.
(Bratski pozdrav vsim društvom S. N. P. J.
Bratifko društvo 'Sloga št. 62 S. N. P. J.
Ravensdlale. Wadh. 1 aprila 1908. Cenjeni urednik: —
Prosim), blagovolite priobčiti v našem priljubljenem listu sledeče: Dne 29. nnarcia je imelo društvo “Zarja” št. 15 S. N. P. J. v Ra-venlsdale. Wašb. svo jo r edin o mesečino sejo, pri kateri so se pnere-
šetoivala kočljiva vprašanja o razmerah naše S. N. P. J. Dognalo se je da edino izvanredna konvencija nas reši iz nevarnosti, katera mam preti, a zajedno pa se bodejo tudi olajšali stroški naše Jed-note, ker 'brat Fran Klobučar, bo, če ho db konvencije prišlo oddal blagajno novo im pravilno izvoljenemu odboru.
Dragi nam sobratje! Kaj nam je potrebno jeden proti drugemu sodnijislko postopati in zapravljat! trdlo pristu'žieni denar, ko nam se vendar v,sa prilika nudi z lepa poravnati se ?!
Toiraj bratje na delo, ne bodimo zaspani,, obrišimo sd oči in vrzimo slamo iz glave ter rvkrend-mo pravo pot k'd ho nam vsem in tudi Jedlnoti v veliko prid ih hasek! Ne dajmo se od n,asih novih odbornikov in Jožeta Zavert-nik tako nahujskati, da bi privolili selitev Jedn&te v Cleveland. Kjer sedaj stoji, naj' ostane tako dolgo dokler jo hudič ne razruši.
ITe, be! Gospod Zavertnšk, ni se vam' posrečilo Jednot-e razrušiti im potsrečiio se Vam ne bo je premesti. Prej |bo ,prišel Cleveland v Chicaga, kakor pa;¡S. N. P.
J. v Cleveland'! Edino, takrat ¡bo šla tam, če jo ukradete, ali 'žali bože, imeli bodete dva pota. Ukradeno, blago se mora zopet nazaj pripraviti.
O prilikah 'simo čitali >v ■ Proletarcu, da če me bomo tako plesali, kakor malm oni žvižgajo, dolbimo. zasluženo brco. Pa čuda, dobil je sam tako Ibreo ravno odanih katerim jio je hotel on dati.
Usada (od Prol. naperjena brca) zadela je tudi (M. V. Konda, vendar samo po strani, ta brca bo pa zletela nazaj v omo smer od kod je prišla.
Oe ravno so Kandata višji gospodje nego je on sam izključili, zaslužil si je vendar, da mu zakličemo : Živel nas sobrat! Ti si se trudil im1 boni, da si ¡sestavil to krasno stavbo ti ¡si nas združil v bratstvu, ne pa novi odbor! In sedaj iimaiš slavo 'za tvoje plačilo!
To pa še ni vse. Naši seljitel-ji Jedrno te žele, da se “Glas Svobode” pošlje rakovo pot v zahvalo od Jedinole.
Takih .skrajnih' falotskih manevrov ¡se še Indijanci ne poslužujejo in namesto, da bi “Glas Svobode” poslali rakovo pot, pošljimo Jedlnotno Glasilo in Proletarca- komarjevo pot iiz 'hvaležni sli do “Glas Svobode.”
Bratje bodimo previdni! Rogači so za našimi hrbti, pobijmo jih in ukrenimo, da se sobrat M. V. Kenda in drugi na ta način prizadeti sprejmejo zopet nazaj v Jerino to- Plačajmo dobro z dobrim in kaznujmo hudo ¡s budita!
Postavimo “Gl. Sv.” zopet za glasilo S. N. P. J.; kar si je ta koristni svobodni list priboril naj ima.
Nadalje skličimo novo konvencijo in rešimo Jednoto! Jedinota ni sedaj niti krop niti voda. Kjer se pulita d'va tretji dobiček ima. Ta tretji je siodhija im odvetniki. Dokler Ibo kaj mleka se bodejo ruiviali -zanj, ko bb vime prazno, piUsitiii bodo kravico lastni usodi.
•Zato pa na. delo. Pri novi kon-veniciji dolbi novi, pravilno izvoljeni odbor blagajno s delom se bo pričelo vsestransko in Jedinota ibo zopet cvetela kot jie pred dobrim ¡letom.
Če pride do konveneije, ¡bi svetovali, da se Joška na ketrne priveže in doma pusti, da ne bo lovil društvene delegate na svoje izanjikie, in ko bode konvencija končana, mu staknemo verige ter ga pošljemo v Cleveland brez Jednote.
Društvo “Zarja” št. 15. S. N. P. J.	[Pečat.]
Ciril Ermenc, 1. tajnik.
• Pristavek. Proletarskega, u-pravnilka opominjam., da mi njihovega lista več ne pošilja na o-gled. Dvakrat na ogled poslati je dovolj'. Razumete?! Časi so islahi in kdo naj' ¡si še Proletarca naročuje?! Amerika je polna ta koivilhi cunj.
IS spoštovanjem
C. Ermemc.
Angleščina
v treh do šestih mesecih.
Lepopisje,Slovenščina in Računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajo zastonj.
Slovenska
Korespondenčna Sola,
Box 181 Sta. B.
(4-15-08)	CLEVELAND, O.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN,
617 So. Center ave., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915
Emil Bachman,
580 S. Centre Ave , Chicago.
] zdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sata producira.
ROJAKI, NAROČUJTE 61
“OLAS SVOBODE."
Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode’’, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je res.

sjwimmwwmmwwwwwwwwwwmwwwwmmwmwwwmwwwwwmw!£
Severova Družinska zdravila vsebujejo najboljše tvarine, da ^ dosežejo svoj namen in uspeh.	^
Moč in zdravje - čista kri.
Spomlad prinese razne bolezni. Vsi taki neredi so povzročeni- radi popačene krvi. Ob sedanji sezoni se kri navadno naredi bolj redka, slaba in nečista, za to si jo morate okrepčati, da odstranite bolezni, ki Vas bi inače nadlegovale. Ali je mogoče dobiti zdravilo, ki čisti hri? Ali je to zdravilo res zanesljivo? Temu je lahak odgovor:
Severov Kričistilec
je zdravilo, ki okrepča kri in jo ohrani rudečo. Odstrani vso nečistočo in prinese zdravje in moč.. To je najboljše spomladno zdravilo za one, ki se počutijo slabo onemoglo in utrujeno. Uspehi tega zdravila so dobri in zanesljivi. Na tisoče ljudi je že spravilo v red in zdravje. Poskusite ga!	Cena $1.00,
«Imela sem rano nad leto dni, nisem vedela kaj početi. Vprašala sem razne zdravniki, a brez uspeha. Nazadnje sem vendar začela rabiti Vaš Kričistilec. V enem tednu po rabljenju istega se je rana odstranila, za to pa priporočamo to zdravilo vsakomur v enakih slučajih. Iskrena hvala za isto!”
Neža Hrabe, Stockton, Kans.
Vedno in povsod vprašajte po ‘SEVEROVIH” zdravilih.
f a
Trpini na kožnih boleznih, pozor!
Veliko je lazeče na kakovosti mila, katero rabite pri umivanju. Nekatero milo je narejene samo za eno stvar — da odstrani blato.
Nekatero milo je tako močno, da kar ščemi po koži.
Severovo Zdravilno Milo za kožo
zdravi in omehča kožo mesto pekočine.Osnaži tudi. ker je to pravo milo. Celi kakšne-sibxli ispuščaje in ujetja žuželk ter je dobro milo za otroke in matere bodisi za kopan je, umivanje, britje ali kaj drugega. Cena<25c.
Dobi se v yseli lekarnah. Zdravilni, svet — brezplačno.
Zoper razne bolezni kože.	§
Srbenje, ta sitna bolezen je povzročena malo VS zajedalko, ki se skriva pod kožo. To se pa ^ prav lahko odstrani z rabi jen jen^	us?
Severovega Mazila	3
zoper garje	3
Ne odlašajte, da se ta nered ucepi v kožo am- ^ pak v prvem slučaju začnite kopati srbečo kožo v Severovem Zdravilnem Milu za ložo, ^ potem pa še namažite isto z mazilom. 50c.
Severov Autisepsol g
je močna antiseptična in zdravilna priprava, :S ki umori vsake klice boleznij. Ako se rabi ^ za umivanja nst, odstrani vse nasledke bo- IS lezni v ustih in grlu, tudi prepreči davico in hripavost. Sme se varno in zanesljive =^S rabiti v bolnišnici, posebno pri nalezljivih ~j| boleznih.	Cena 25c.
Poštnim potom lahko 4 vlagate denar.
Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pišite po navodila na
SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK
278—92nd Street
Chicago, III.
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico.
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za m»ške obleke.
TEL. CANAL 11S8.
-n
••
Kloboučnid a obdiodniđ zbožim vÿpravnÿm
Zaeázkové ma vemjje se
ZVLAŠTjtf POZORNOST
508-600
blue island avenue
^ NOVO SLOVENSKO GOSTILNO JE OTVOR1L
Frank Hudale
na. ■
611 So. Centre Avenue Chicago.
Slovencem in drugim bratom jj Slovanom se toplo priporočam 9 za obilem obisk
S spoštovanjem
Frank Hudale
J
Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek.
POD VODSTVOM
Jos. J. Stastny,
na 650 Blue Island Ave., Chicago
Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte ženitbe in domače zabave TEL. 1023 CANAL
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island Ave. Chicago, lil.
plačuje od vlog 1. jan, pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti.
Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
IZJAVA, RESOLUCIJA IN VPRAŠANJA.
Pittsburg, Kas. 4. aprila.
V JecUnotnem glasih» jie objavljena resolucija ‘1 Narodnih Vitezov” št. 39 S. N. P. J. v kateri se •elita, da “Glas- Svobode” napada Jednoto im tajništvo. “Glas Svobode” nič me napadla, Jednote ni. ti tajništva, temveč napada nered im nepravilnost v glavnem odboru S. N. P. J. — Laž si spravite v žep. •— “Glas Svobode” dela >za korist Jednote in ako bi vsi,spali im; pustili Jednoto mufati im jo preorano vati, to bi bila res lepa stvar od nas. Kako pa sedaj gre pri Jedinoti? Tajnjštvo že stane $170.00 mesečno —- one — kam gremo ?! Ako pa kedo po pravici in redu vpraša — hitro ga sklučiti — da ne bo imel upliva! Izključevanje ni proevit, ampak naizaldlnjaštvo. Zapomniti si to' g. Kirže. Od strani god late, da “Glas Svobode” ni vreden podpore S. N. P. J. — menda zato ker napadla Knžeta in njegovo ne-redtnost, netočnost, zanilkermost v uraidta im drugemu. Nesramna nehvaležnost;! “Glas Svobode” se je trudil in boril za ustanovitev dobrodelnega zavoda, S. N. P. Jedboto, in se še vedno trudi pridobiti ji novih elanov!. V celem listu “Glas Svobode” je ni slabe besede, ki bi 'bila proti Jedrnati temveč je- vise kar je pisano za blagor Jedlnote.
Sram Vas bodli, nehvaležni otroci matere, naše Jednote! Vi, vi ste Jeldbotani škodoželnež-i, ki prikrivate krivice, pregamjfate nedolžnost in zagovarjate nered in -ma-lomurncst nekatermikov, ki Vas slepo -za nos vlečejo. — Veste kaj ? Mi in vsi raizisoidni člani S. N. P. Jedino te bomo podpirali “Glas Svobode”, me pa tisto Krževimo im Kcimarjevimo, ki nas celo s pfuj pso'va im nam še tega ne pošilja' 'za Ibar smo zdiavna plačali.
Mesečno “Glasilo” št. 3 zopet nismo vsi dobili. Kedo je temu kriv? Kuže ali Mravlja? Tri o-sebe v enem uradu pa ne morejo tega malenkostnega dela, ki vzame eno osebo samo 2 do 3 ure na dlan, zgotoviti je škandal. T‘u-naj bi “Narodni Vitezi,” kaj vferenili in izdali resolucijo, ki bi imela več pomena kot pa ves bojkot proti “Glas Svobode”.
Odkar je nastopil novi odbor
im.	od kar je “Glais Svobode” prenehal biti glasilo S. N. P. J. od tedaj se ni več slišalo kaj se pri Jedhoti praiv zaprav dela. Vse je bilo tiho in Jedmota bi tudi pravgotovo na tihem zaspala; . . .
“Kar se pa tiče društva “Bratstvo Naprej” št. 9. S. N. P. J. v Yale, Kans. “pravi Krže”, kaj pa je ta protest? Društvo samo pravi, da ni steni' mislilo nič isla*-hega in da je dalo v “ Glas Svobode” natisniti: istega samo (zato, ker “Glas Svobode” prejema od Jedlnote $100.00 letne podpore in naj tudi kajl prinaša.” Res je to, da “Bratstvo Naprej” ni mislilo nič slabega 'za Jedlnoto, ker s tem ismo mislili do- prave poti. Ker pa g. Krže to najbrž ne paše, je pa naš dopis talko slabo tolmačil!
Ali mi smo (pa br. Kržetu hvaležni, ker sledeče je prav po resnici pisal':
Bratijo . člani! Vojska je nastala v lastnih vrstah, a boj bode lahak, ker -vemo, kedo in kje j-e nasprotnik1.- Združimo' se in storimo vsak svojo dolžnost. Ljudje (to ste vi g. Krže), ki so s pomočjo Jedlnote prišli do kruha, ji vračajo črno nehvaležnost: Zato pa na delo!
Bratje, člani! Bodimo g. Kržie-tu hvaležni za ta dober svet, ki n aim gai jle dal. Take ni še v svojem življu pogodil.
Vpraševalo a. okrožnica, odgovor itd. je prdi g. Kržetu budalo-st, razposlana med isvet. — povem pa, da ne bo dolgo, ko bode to (za g. Kržeta neklaij več kot budalost.
Vi protestant)i, k:i pišete: Pokažita«, da se takim tičem s enim mahom pristrižejo peruti. — To ste tički vi sami, ki bodete striženi.
Poglejte v (pretekli čas, ko se je Jedbota ustanavljal a. Kedo se je trudil za to? “Glas Svobode”
ali Kerže s svojimi piriliizinenici 1 Ko je že Jednotai stala 'zidana na temeljišiču trdne skale, takrat nam je komar grdo pljunil v o-braa, opljuval je vise svobodomislece in tudi Jedlnoto samo. Ma-lal in mazal je tetko in brata, ki sta se srečala. Zapel je tako-le: Tetka srečala je brata:
‘Kalmi pa kam tako ve:sel?-Ah 'cilinder glej! cigaro ! Salkrabolt gospod si cel!” “Tiho - tiho stara škatla!
Kaj1 zastopaš ti ta svet?
Danes smo gospodje raakra,
K socijalistom siem prištet.’'’ “Glasi Svobode” spodkopavam Farbam kar en groš Ijiudi Po- vaseh se mal’ španeiraim,
Alb kak’ dobro se živi.
Ali ni nam bil s tem izkazal grdo surovost? In sedaj smo mu pa mi diali velik kos kruh, katerega z veliko nehvaležnostjo vživa in se nam' še hočie za gospoda-via-dahja (predstavljati?! — Smola je edino ta, dla Amerikanci nočejo klobukov p-od pazduho tlačiti.
GLejte kako je mislil fant in pol z našita društvom “Bratstvo Naprej” št. 9. delati.
Ko sem; mu poslal šest bolniških nakaznic in siieer laa sledeče bolnike: eden za zlomljeno nogo, 'drugi roka, tretji za nevarno opeklino na očesu in drugi trije drugače bolni mi je kar vsih šest ma*-fcazmic vrnil s pripombo, da se ne bo mifcakorlšna podpora nakazala za te boblezni. Izgovarjal se je, da so se bili najbrž bolni bratje opili' in da je treba, d’a jih še enkrat zdravnik preišče in od notarja potrdi. Za onega s bolnim o-česom pa je pisal, da se mu na noben način ne plača podpore, kajti če mu je v eno oko kaj palo, še z drugim lahko gleda.
Omenita' pa naj., da smo dobili po velikem trudu in prepiru podpore za vse. Ono lopovsko pismo gl. tajnika! imam še dobro .shranjeno' o katerem, bo ;še najbrž kedo drugi razpravljal.
S tern nam gl. tajnik omenja, da mu nič mar če bolnik živi ali krepme itd. Člane S. N. P. J. pa vprašam, ali ste vi s- takim uradovanj era .zadovoljni, ali ste zadovoljni tudi s tem, Idla pišete nanj po štirikrat pnednio odgovor dobite ?
Če niste zadovoljni ( namreč “Narodni Vitezi”) zakaj pa potem tako nepremišljeno- protestirate in. s tem kopljete jamo za S. N. P. J.
(S .aprilom meseeoim- se je povišal mesečni asesmient za 25 c. —• Grob Jedhoti je s tem skopani Tožbe še ne bodo' komičan e, kakor se vidi v Glasih» zato je treba a-iseisment povišati za 25e'. Kako dolgo bomo plačevali ta ekstra klvairter.
Dobro hi bilo ko bi Klobučar sam razjasnil stvar gledle teh tožb. (¡Op. 'Spodaj podkjlatmo list, katerega piše Klobučar uredniku Skubicu). Bratje odprimo oči! Jednoto hočejo vničiti.
Vhzimo Krlževino in drugo zgago ven, dai nas ne bo grdoba motila im mašo pravo pot ovirala. “Glas Svobode” se je še vedno boril za korist Jednote in je tiudi 'Sedaj naš mogočni meč. Priporočajte . ta list, da talko mas zopet izjedami im, da bo Glas Svobode naše glasilo.
Bratski pozdrav vsim bratom S. N. P. J. m čitaleem Gl. Sv.
Jos, Alič.
tajnik društva “Br. Naprej” *
So. Chicago, 111: — Na Tvoje vprašanje, iziaJkaj ni “Quo warranto” prišel žle pretekli tedenr, Ti naij le toliko omenim-, da nasprotna stranka se- boji iti na sodnijo. Moj odvetnik deluje na to, da pride do obravnave še ta teden, to je seveda zopet ležeče na nnlsprotni stranki. Jaz bi jako- rad, da jie že stvar gotova, ker kakor veš, jaz iiz isVojega plačujem odvetnika in bi rajši to-ralj videl, da je danes končano ko pa jutri'. Vseeno podata» se pa ne, ker če je kje pravica tožbo dobim in potem oddam! blagajno pravilno izvoljenemu odboru, ki bo 'Hudi imel predpisano varščino. Toliko v pojasnilo. Klobučar.
Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnin momentom, in to tudi vemo.
Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako ne varnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da
je najpnpravnejse zdravijo za take tro in zamesijivo ozdravi. Izvrtr dečne ivce in pospešuje aktivno vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstri nost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da
REGISTERED
RABITE GA V VSIH POTREBAH.
NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU
Jože Triner
CHICAGO, ILLINOIS
616 So. Ashland Ave
Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače Upraša j te trgovce po njih.
Dr. Richters
če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več-
Pačn-ExpeS!er.
Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico tega leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za revmatizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih innačlenkih, zobobol in nevralgijo.
V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro «ah, na steklenicah.	i
NEW YORK.
IZ STARE DOMOVINE
in jugoslovanskih pokrajin
Meščansko šolo bodo zidali v Postojni- na vrtni -poleg hotela pri “Kroin-i”.
Klerikalno rovarstvo. V trgu Šamar j ui piri Jelšah nameravajo sezidati novo- moderno šolsko poslopje. Vse predpriprave so že dognane in sttavtbeni načrti tudi odobreni. A Šmarati nadučitelj Junkovič, star in strasten pristaš (klerikalcev, je podšumtal nekatere kmete, da. iso retuirirali proti stavbi nove šolske zgradbe. Lep učitelj to! 'Seve tudi dični naš poslanec', dir. Korošec, tu vmes spletkari. A vsa zadeva je že od, ministrstva potrjena in vse spletkarenje ne ib ode imelo bogve kaj (Uspeha. Pa Značilno je kakšne “pospeševatelje” ljudske mao-ibrazibe še imamo dandanes!
Iz Pivke so potegnili mrtvega Jožefa- Čiča iz Landola pri Senožečah. Pogrešali so ga že. od 3. decembra, ko je bil na -semnju v Postojni. S semnja je šel Cie precej pijan domov in v pijanosti padel 'V vodo.
Za deželnega glavarja kranjskega jie imenovan dvorni svetnik Franc Šuk-lje, iza njegovega namestnika pa veleposestnik Leopold pl. Li-dMenberg.
Ljubezniv mož. Pred nekaj dnevi jie zaprl Jafeoib Jakša, delavec, roj. 18o8 v Vrtači,, pristojen v Semič, okraj Črnomelj, v stanovanju isvojo ženo Marijo, jo vrgel na tla in jej zvezal z vrvjo roke im noge. Nato je vze.1 v roko britev, ,,ji pokleknil n-a prsa ter ji grozil, da ji bo prerezal vrat. Vsle-d v-pitja navzočega dietnega sina je Jakša odnehal groziti z britvijo, toda suval je svojo ženo iz n0'gami in se izrazil, da hoče jesti njeno meso. Ženi se je slednjič posrečilo se izviti iz rok in -mn niti. Policija je suroveža areto-vala- in izročila e. kr. deželnemu sodišču- -radi nevarne grožnje.
. .Uzoren stražnik. Stražnik Vladimir Božič v Vukovaru je zahteval o-dl toneta Bajerja, inaj miu da ponarejen denar, da ga spravi v p-romet. Ker ga ta ni imel in ker je gostilničar Kovačevič diejal. da bo stvar naznanil, napadel je Božič krčmarja. Pa j(e slabo «nale-
tel.	Kovačevič ga je p-remikiaisti.1 ter mu 'vzel sabljo in čepico-. U-zom-ega stražnika iso takoj spravili po-dl ključ.
Boj z roparji na vlaku. Med Za-grebom im Brodom so v ponoč nem vlaku trije roparji napadli nekega potnika'. Na pom-oč -sta prihitela dva orožnika, ki sta se vozila v soseduj.em vozu-. Edem roparjev je skočil iz vlaka, dru-gi je skočil čtež m-ost v reko ter izginil v- valovih, tretji -pa je splezal na streho ter iso ga prijeli, ko se je vlaki ustavil. Roparji so člani m-edinaro-dne roparsike družbe.
Odpuščenje delavcev. V ladjedelnici' “Damulbius” n-a Reki -so odpustili 400 dielavoev. če na pride medi njimi in ravnateljem dio spo-razumljnja, o-dpuščeni -bodo vsi ostali delavci.
Tasta ubila in moža težko ra mila. Štefan Kosar v Potoku pri Poipovaču na Hrvaškem se j-e ože nil pred dveimi leti z M-airo Vrban--fSilaevo. Dekle je bila biči siro mašnih staršev, do-čim je Štefan sin I-mlbre, n.-ajibogatejŠega kim-e-ta v Potoku. Že takoj- p-o poroki ni b-ila mlada ženia všeč tastu, -a to samo radi tega, ker ni donaslo sinu nobene Idiote. Pogosto je prišlo do prepira med njiim-a, a ju je Štefan vsel-ej umiril. V sredo o-polndne so sedli vsi h kosilu, le Irnib-ro ni hotel, sesti, češ, da naj se Mara izgubi im njegove hiše ali pa ho on spodil moža in ženo proč. -Sin Štefan se j-e pokoril očetovi volji ter sam rekel ženi, naj gre k svojim -staršem, ker on ne more več z njo živeti. Mara videč, da j-e tudi rnj-em miož proti njej in to radi očeta, sklene strašno maščevanje. Šla je v sobo, vzela sebobj najpotrebnejše reči. -med t-emi pa tudi tastov nabit samokres. Od m-oža se je (poslovila, tastu pa -dejala, da ne 'bo dolgo
zemlje tlačil. Naj pošlje ,po .župnika', da ga i-zpove, kor ne bo več dolgo živel. Starec ni sluttj-l nobenega- 'zlia. Ko j-e Mara prišla; k isvojim -staršem, sta j-i -ta -diva začela očitati, iziakaj je vzela takega človeka za moža. Ženska jie pograbila -samokres in se vrnila h Kosarju. Starega je našla, ko je luščil ko-ruizo. Oddala je vanj -tri strele in ga smrtno ranila, da je utm-rl čez par ur, ko jie pa -dobila moža, je pa še na tega ustrelila, da ise je težko ranjen zgrudil. Ubijalka se je naito sama javila sodišču.
V cerkvi jie nagajal. Janez Kalani, posestnika sin v Voklem- je ■prišel nekaj- pij-an k polnočnici na sveti večer, ,te-r jel glasimo v cerkvi govoriti, zlasti ko .so se ljudje na prša tolkli-, je. glasno -rekel: “le fest se tolcite”. Tuidi navzočim ženskam .je nagajal, poleg tega pa še nesramno- govoril. Obsojen je bil na en mesec zapora.
Sad pravelike pobožnosti. V Nazarje na Štajerskem sta dostikrat romala izi mozirske okolice -trio in nečakinja k raznim pobožnim opravilom in vajam. On je gorel b-olj za mladeniško -družbo, ona pa si je iskala utehe dekliški družbi. Ne vemo, kate-e svetnike in svetnice je najbolj častila; .morda sv. Antona, morda sV. Ano ali pia oba. Prišla je namreč njena mamica v Mozirje in iskala po trgovinah im pri takih modrih ženicah, katere se na zdravljenje veliko razurm-ejo, -on doitvome-ga zdravila za lGletno hčerko, katera je jela zadnje čase nevarno otekati. Ker ga ni -dobi la, ,je šla v Celje: tam pa hudo mašni zdravnik zopet ni zapisal nobenega zdravila -temveč le tople kopelji. Maimlic-a še ni obupala šla jie še -enkrat v Mozirje, a ko se j-e v-milia, je hčerka že porodila luštnega kodrolaščka sinka. To se j-e dobra ženi-oa začudila, kak sad rodi vlčlasih .prevelika pobož nost!
Kdor -bi si strigel lase ali si -bril brado, bi ga smatrali, da ne spoštuje svojih (staršev. Lasje, ki p-ri -česanju izpadejo ter odrezani ■no-hti, se zbirajo ter dlajo v krsto, kadar mož umre.
“Viteški” Madžari. Kakor smo že ne davno tega poročali,, je orož-ništvo v Č-ernovi na Slovaškem streljalo na ljudstvo, iki je hotelo brez o-rdžja -preprečiti, da hi madžarski duhovniki blagoslovili njih c-erkev in da hi bil slovaški duhovnik pregnan. Žanda-rmi so takrat ustreli-li petnajst ljudi, osemnajst so jih pa ranili. Zaradi tega niso -bil-i obtoženi oni, ki so u-kazali to prelivanje krvi, budi ne -oni, ki eo streljali, temveč nekoliko- mladih- ljudi, -ki -so bili takrat med množico. In madžarsko sodišče jih jie res obsodilo! Gcigpa Fuila. sestra župnika H-lin-k-e, še ne dvajset, let stara žena je dobila tri leta ječe, Ivan. Ja-va-rka, Andlrej Slišan in Ivana Košakova po dve leti ječe kot glavno kazen, in še po tri leta kot “postransko” kazen! Trije obtoženci E-o dobili po 18 -mesecev, enajst po eno leto, osem po, 8 mesecev, petnajst po 6 mesece- . Tu sploh m -več.govora o pravosodju: to je nav-aidno ražbojništvo v oblikah nravosodbtva.
Pooravek.
V našem članku “Zgodovina S. N. P. Jednote i.t.-d.” -z -din-e 3. a-prila t. 1. št. 14 #e je pomota v toliko vrinila, da po konvenciji nista gg. Klobučar i.n Zave-rtnilk 3 dna bolniške podpore nakazovala, temveč sta to gg.Klobučar im Anton Mladič Skozi 6 dni opravljala.
Prosimo za opiroščenje, ako smo -komu s- to neljubo pomoto krivico storili.
Ured. “Gl. Sv.”
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importinir Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju sil boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
a vina. pokn-
RAZNO.
Vojaški dopusti ob žetvi. Cesar j-e ođlređil, da se letošnje poletje napravi tritedenski odmor ■v vojaških vežbah. da dolbe -kmečki sinovi dopust za časa žetve.
General Stossla so prepeljali v p-ete-rpavlovsko trdnjavo, kjer j-e dobil celico zraven Nebogatova.
Vojaška pieteta. Pri artilerijski bateriji v pruskem mestu P. je umiri nedavno vojak, ki se je -odlikoval po svoji marljivosti in rednosti. Baterijski poveljnik je hotel to priliko -porabiti za moralni pouk za -celo baterijo,, -zato »o se morali udeležiti pogreba vsi vojaki s častniki vred. Ko- je duhovnik opravil na grobu molitve, nastopil je stotnik ter govoril sledečo niagro-b-nico: “Vojaki, ko-gar bog ljubi, temu pošilja žalost. In tako žalost jie poslal nadme od-Vzevš-i mi najboljšega človeka cele baterije. Pokojni je bil reden vojak po cesarskih predpisih; nikoli ni šel iz vojašnice brez. dovoljenja, nikoli ise ni zakasnil, tako kakor snoči vidiva mrcini, ki sta prišla šele po 10. uri. Bil je snažen vojak, obleka in vse drugo je bilo ved-no pri njem v -redu, a ni bil taka svinja, -kakor tamle Majer, ki je prišel k pogrebu z odpeto zaponko in neosnaženimi čevlji. Narednik: Majerju tri dri za-pora. To vam naj bo v opomin, vojaki! Amen!”
Prof. Schnitzer bo z velikim -prokletstvom izključen iz katoliške -cerkve, ker jie na opetovani poziv- iz Rima odgovoril, da -ničesar ne preklice.
Kaj je civilizacija? V neki šoli na Nemškem j-e pripovedoval nekoč učitelj otrokom, kako veliko medvedov j.e bilo nekdaj v ondot-n-eirn kraju in dla jih je iztrebila civilizacija. “Saj veste, kaj ja civilizacija?” jih je vprašal. “Da.” je odvrnil fantek v prvi klopi, “-civilizacija je huda bolezen, ra kateri so poginili medi vedj-e. ’ ’
Najslabše za brivce bi bilo v Koreji, ako bi sploh imeli brivce. V Koreji so striženje las in- britje obraza ipo-polnoma neznane stvari.