r1
Največji slovenski tednik v Zedinjenih državah
Ishaja vsako sredo.
NASLOV uredništva in upravništva:
1951 W. 22nd Place Chicago, DL
S_r

The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Issued every Wednesday
OFFICE:
1151 W. 22nd Place Chicago, DL

Entered m 8ee<md-Clam Matter Juurj 18, 1915, a* the Port office at Chicago, Illinois under the Aet of August 24, lOit
No. 33. Štev. 33.
Chicago* 111., 25. avgusta (August) 1915
Leto 1. Volume 1.
Lokalne vesti.
— V zgodovini naše slovenske chikaške naselbineV bode ostal letošnji mesec avgust gotovo vsem v prijetnem spominu, kajti ta mesec se je naredilo za napredek in povzdigo naše naselbine pomenljive korake.
Znalf smo, da biva tukaj v Chi-cagu poleg naših rojakov, došlih semkaj iz raznih slovenskih kro-*novin, tudi okoli 800 ogrskih Slovencev. Dolgo časa se je delovalo nato,*da bi se spoznali s temi, si podali bratske roke in jih pridobili v naš krog. Hvala Bogu! Začetek tega delovanja se je nam posrečil.
V prvi vrsti se je želelo pregovoriti številne ogrske Slovence, da naj se organizirajo na društvenem polju. V to svrho smo jih vabili v našo K. S. K. J. ki je prva pričela delovati po znanem geslu: Vse za vero, dom in narod! In tega gesla'so se naši ogrski sobratje oklenili. — Minulo nedeljo dopoldne dne 22. avgusta se je dalo za pristop zdravniško preiskati kar 33 (triintrideset) teh kandidatov.
mov vsakdo izmed teh potolčeno glavo.
—	36 letni šofer Josip Shapiro, 1210 Millard Ave, je gotovo chi-kaškim zdravnikom prava uganj-ka. Te dni se je navedenec zgla-sil pri Dr. Max Spatzu, ker boleha na prsih. Zdravnik je pa pri Shapirotu dognal, da ima ta srce na desni strani, jetra pa na levi.
—	Minulo nedeljo popoldne je umrl med večernicami v katedrali Presv. Imena 54 letni James Farley ko je klečal v svoji klopi. Father O' Brien, ki je bil pred oltarjem je Farleyu še pravočasno podelil sv. zakramente za u-mirajoče. Farleya je zadela kap.
—	Velika in znana American Car & Foundry Co. je dobila te dni od ruske vlade naročilo za $4,000.000 vrednosti železniških vozov, ta družba se nadalje pogaja z neko drugo velesilo za izvršitev naročila v znesku 45 milijonov dolarjev.
Ameriške vesli.
Pogumna deklica.
Lexington, Ky. 23. avgusta. Tukaj se je pripetil včeraj redki slučaj, v katerem je igrala 20 letna Bobies Derbee glavno ulogo. Ker jo je policija s številnimi šerifi iskala vsled nekega pregreška, je_ta deklica zbežala v Hazard gorovje. Skrivala se je za neko skalo, odkoder je uspešno streljala na svoje zasledovalce. Ko so jo šerifi konečno zajeli in obkolili, je skušala ta junakinja z velikim nožem zabosti policaja. D. Comb-sa. Combs je pa še pravočasno nanjo pomeril in jo ustrelil na mestu.
Pogreb Leo Franka. New York. N. Y. 20. avgusta.
Zatrjuje se j Truplo znanega Leo M. Franka nam pa še, da bode sledilo tem kojega so linčali v Marietta, Ga. še lepo število ostalih ogrskih I se je danes pokopalo na Mount
Carmel pokopališču v Brooklynu PogrebMega sprevoda se je vdele-žila le njegova mati, žena in še nekaj drugih sorodnikov.
V obče se ni ljudstvo dosti zanimalo za Frankov pogreb, kajti predno so odpeljali njegovo trup lo na pokopališče, se je zbrala pred hišo žalosti le majhna peščica gledalcev. Avtomobili sprevoda so se pomikali z veliko naglost-jo na cilj, ker se je bilo bati kakih izgredov. Pokopališče je bilo med pogrebom tudi dobro zastraženo od policije.
Slovencev! _Vsem skupaj kličemo ponovno: "Prisrčno nam pozdravljeni in iskreno dobro došli pod zastavo naše slavne K. S. K. Jednote!"
—	V nedeljo popoldne 29. t. m. ob 3. uri se vrši v cerkveni dvorani cerkvena seja. Na tej seji se bode razmotrivalo več važnih stvari za napredek in prospeh naše slovenske cerkvene občine.
Želeti bi bilo torej, da se te seje udeležijo vsi orni farani, katerim je napredek naše cerkve sv. Štefana pri srcu!
—	Prvi piknik naših slovenskih pečlarjev iz Chicaga in okolice se je vršil minulo nedeljo v Riverside ob obilni vdeležbi. Videli smo na tem pikniku tudi več odličnih slovenskih družin iz mesta. Zabava na prostem je trajala cel dan ob krasnem vremenu do večera. Izmed pečlarjev je bilo navzočih dosti krepkih rezervnikov avstrijske armade, ki so prepevali naše lepe, znane vojaške narodne pesmi v prijateljskem krogu — popolnoma varni in prosti pred sovražnimi šrapneli. Vsakdo se je poslovil od vesele družbe z zadovoljnim srcem in je klical: Na zopetno svidenje drugo leto na pečlarskeni pikniku!
—	Znana in edina slovenska babica v Chicagu Mrs. Marija Sluga se je minuli teden preselila v sredino naše slovenske naselbine in sicer na ^ 2225 So. Wood Street. Slovenskim in hrvaških ženam se uljudno priporoča za naklonjenost.
—	V ogromnih prostorih chika-škega Kolizeja (Coliseum) se je otvorilo dne 23. t. m. Lincolnovo jubilejno razstavo, ki bode trajala do 16. sept. t. 1. Pri otvoritvi je bil navzoč guverner Dunne, župan Thompson in mnogo drugih znanih veljakov. Razstava se vrši v proslavo 50 letnice emancipacije zamorcev; vsled tega je pričakovati, da se bode vdeležilo te razstave do pol milijona zamorcev iz vseh delov naše Unije. Pomenljivo je na tej razstavi, ker se vidi med drugimi zgodovinskimi relikvijami izza časa pok. predsednika Lincolna tudi posteljo, na kateri je jimrl in kočijo, s katero se je zadnji čas vozil.
—	Dne 23. t. m. so se v neki gostilni na zapadni 12. cesti in So. Union Ave sprli 4 gosti: dva Če-ha, en Nemec in 1 Italijan. Posledica spora je bila sedanja evropska vojna. Za spomin je nesel do-
Smrtne grožnje. Atlanta, Ga. 23. avgusta. Guvernerju države Georgia, v kateri je bil te dni morilec Phagano-ve deklice, — Leo M. Frank lin-čan, dobiva od raznih strani ši-rom Unije grozilna pisma. Žuga se mu s smrtjo, ako ne bode lin-čarjev izsledil in eksemplarično kaznoval.
Spominski hrast.
Marietta, Ga. 23. avgusta. Spominski hrast, na katerem je bil Leo M. Frank obešen čuvajo noč in dan domačini, da bi ga kdo kaj ne poškodoval, ali celo posekal. Lastnik tega hrasta W. J Frey, bode zgradil sedaj okoli tega drevesa visoko cementno ograjo, kajti ta hrast je prava privlačna sila za radovedneže. Iz raznih krajev države Ga. je došlo te dni semkaj že na tisoče ljudstva, da vidijo ono vejo, na kateri je Leo M. Frank visel. Tudi vrv, s katero so Franka zadrgnili imajo dobro shranjeno. Ta vrv je stara že več let, z njo se je igrala Fran-kova žrtev, Mary Phagan, ko je bila še majhna. — Za hrast je i-mel lastnik že $200. —, pa ga noče prodati.
Umor vsled ljubosumnosti. Galesburg, HL 23. avgusta. 16
letni dijak William Ashburg je včeraj ustrelil svojega prijatelja Dudley Watkrnsa, ker sta se sprla radi neke deklice. Morilec priznava, da je svoj čin izvršil vsled ljubosumnosti.
Čudna odredba.
Denver, Colo. 23. avgusta. Glasom novega policijskega reda za Denver, Colo, in okolico, bodo morali ponoči jezdeci konj, istim privezati nad repom malo svetil ko, da se na ta način zabrani morebitno nesrečo s kakim avtomo bilom. Ta odredba bode prva in edina te vrste v celi Ameriki.
19. vdova umrla.
Salt Lake City, Utah. Leta 1877 je tukaj umrl znani mormonski voditelj Brigham Young, za-pustivši 19 vdov. Od teh je preživela svoje sovrstnice edinole njegova zadnja žena Elisa Burgess Young. In včeraj je umrla tudi ta v 87 letu starosti.
Gradba velike smodnišnice.
Cape May, N. J., 24. avgusta.
Te dni se mudi tukaj znani tovarnar in milijonar Charles M Schwab v svrho gradbe velike nove smodnišnice v tem mestu Schwab, ki lastuje večinoma vse delnice Betlehem Steel Co. je dobil od Anglije in Rusije toliko naročil za municijo, da se bode pričelo isto tudi v našem mestu izdelovati.
Zanimivo poročilo.
Washington, D. C. 24. avgusta.
Državni oddelek za delo je izdal v svojem zadnjem poročilu zanimivo Statistiko glede onih tuk stanovnikov, ki simpatizirajo 2 Evropo.
V Zedinjenih državah prebiva dandanes še okoli 14,000.000 izseljencev, ki še niso naturalizovani. Od teh je za Evropo še vedno vnetih približno 8,000.000 in sicer : 3,500.000 Nemcev ter Avstrijcev, 4,500.000 pa podanikov raznih drugih evropskih držav.
črni princ poročil Američanko.
Shreveport, La. 23. avgusta.
Tukaj se je danes poročil afrikan-ski princ Assambla Oondelee sin kralja Somaililand, poglavarja nekega zamorskega plemena v Afriki. Za družico si je izbral lepo ameriško zamorko Josephine Burney.
Princ Assambla se je izšolal v Austin, Texas, in govori perfekt-no 5 jezikov. Sedaj se bode podal s svojo izvoljenko v Afriko, da prevzame vlado po svojem očetu. Ondi bo predvsem skujšal preobrniti svoje podložnike, da ne bodo več obožavali kač.
Odlikovanje zdravnika. Washington, D. C. 24. avgusta.
Zveza Ameriških zdravnikov je prisodila letos veliko zlato kolajno za zasluge generalnemu vojaškemu zdravniku Blue, ker je leta 1914. največ koristil javnosti na medicinskem polju.
Dohodki železnic.
Skupni dohodki vseh železnic v Zedinjenih državah so znašali v prvem tednu meseca avgusta letos $8,144.065. Lansko leto so znašali prejemki za ta Čas samo $6,-751.290; torej se jasno vidi, da se je skupni promet na naših železnicah gotovo vsled evropske vojne znatno povišal.
Popravek.
V uradnem poročilu glavnega tajnika K. S. K. J. z dne 28. julija t. 1., priobčen istočasno na 5. strani tega lista, se nam je uri-nila med imenikom pristoplih članov tiskovna pomota.'
Poleg že označenih dveh pristoplih članov društva sv. Jožefa št. 7 Pueblo, Colo., naj se čita kot na novo pristopila še: 20941 Pa-Pež Josip, 21, 1000 — in 20942 Ckraač Janez. 28. 1000.
Uredništvo.
Sarah Bernhardt na potu v Ameriko.
New York. N. Y. 22. avgusta.
Svetovnoznana francoska igralka Mme Sarah Bernhardt se je napotila včeraj zopet proti Zedinjenim državam, kjer namerava gostovati v prid francoskega Rdečega križa.
Ker so ji Nemci grozili, da bodo dotični parnik torpedirali, je odredila francoska vlada več svojih bojnih ladij, katere so slovečo i-gralko spremljevale 300 milj daleč od Bordeauxa, ali pristanišča.
Žrtve velike povodnji.
St. Louis, Mo. 23. avgusta.
Vsled vedno naraščajoče reke Me-rimac, se je že na stotine hiš bli zu našega mesta porušilo in poškodovalo. Med Clintonom in Pa cificom, je voda odnesla v razdalji 35milj skoro vsa domovja. V Valley Parku je nad 2000 družin brez strehe, ker je voda dosegla že 12 čevljev višine po ulicah in cestah. Skupaj je voda poplavila v tmk. okolici že več kot 100 štir-jaških milj ozemlja. Pogreša se tudi mnogo oseb, ki so utonile.
Inozemske vesli.
Potniški parnik "Arabic" torpe-diran.
London, Anglija, 20. avgusta.
Ko je vozil orjaški potniški parnik "Arabic", last White Star parobrodne družbe iz Queenstow-na proti Atlantiku, namenjen v New York, mu je sledila nedaleč od irskega obrežja neka nemška torpedovka, ki ga je potopila.
Arabic" je izginil v globočino tekom 15 minut. Vsled te zo-petne katastrofe vlada po celi Angliji veliko razočaranje in nejevolja.
Na parniku je bilo 423 oseb moštvom vred; od teh se jih je rešilo 400, pogreša se jih še 23 Med žrtvami sta tudi dva Američana in sicer, Dr. Edmund F. Wood, ki se je mudil na Francoskem in v Belgiji, ter je sodelova zunaj pri "Rdečem križu" iz Ja-nesville, Wis. in Mrs. Josephine S. Bruguire.
Da se ni več oseb ponesrečilo, na tem parniku je pripisovati hitremu in požrtvovalnemu nastopu kapitana ter moštva "Arabi-ca", kateri so z nadčloveškim ju naštvom spravili prestrašene potnike še pravočasno v rešilne čolne.
Kakor se je dognalo, ni dala nemška torpedovka preje nikake-ga varnostnega signala, ali opomina. Na parniku se je nahajalo za $10,000,000 ameriških vrednostnih listin. Izguba je delno pokrita z zavarovalnino.
Nemci so potopili ta angleški potniški parnik vsled tega, ker je bil to še edini večji parnik, ki je vozil iz Amerike v Anglijo veliko količino streliva in vojaškega provijanta. Skupno škodo vsled potopa "Arabic" se ceni na več milijonov dolarjev. Posledice katastrofe "Arabica".
London, Anglija, 20. avgusta. Ameriški konzul v Queenstownu je brzojavno sporočil svoji vladi v Washington, D. C., vse podrobnosti o potopu "Arabica." Naznanil je tudi, da se pogreša dveh ameriških državljanov: Dr. W00-da m Mrs. Bruguiere.
Splošno se sodi v tukajšnjih krogih, da bodo nastale najbrže vsled tega med Zedinjenimi državami in nemško vlado zle posledice. Zedinjene države namreč še do danes niso dosegle od strani Nemčije povoljnega zadoščenja v slučaju potopa 'Lusitanije', kjer se je ponesrečilo 112 Američanov. Prav vsled zopetnega predrznega napada nemške torpedne flotile na parnik "Arabic" bodo skoraj gotovo Zedinjene države ukrenile drastične korake, da se maščujejo nad oholimi Nemci. V prvi vrsti bodo Zedinj. države pretrgale vso diplomatično zvezo z Nemčijo s tem, da bodo odslovile nemškega poslanika in vse nemške konzule iz Zedinjenih držav. Istotako se bo gotovo tudi odpoklicalo ameriškega poslanika iz Berlina, in o-stale konzule širom Nemčije. Poleg tega namerava washingtonska vlada tudi zapleniti vse nemške parnike, nahajajoče se v raznih ameriških pristaniščih.
Dve važne ruske trdnjave padle.
Berlin, Nemčija. 22. avgusta — Vsled vspešnega in junaškega nastopa naših in avstrijskih čet je padla dne 18. t. m. znana ter zelo važna ruska trdnjava Kovno. Sedaj se nahaja to mesto popolnoma v naših rokah. Glavno trdnjavo, kakor tudi vse druge utrdbe okoli mesta smo zavzeli z hudim naskokom.
Z zavzetjem tega mesta smo zajeli tudi več tisoč sovražnih mož broječo armado, zaplenili nad 400 topov in mnogo vojnega materijala.
Dne 22. avgusta smo si priborili tudi zelo važno rusko postojanko mesto Novo Georgijevsk Sedaj se pomikajo naše čete dalje proti iztoku do mesta Bijalistok in Vilna. Vilna se prostira od trdnjave Kovno samo še 50 milj od dalj eno.
Ker meče naša zračna flotila neprestano bombe na to mesto, je pričakovati padca v kratkem.
Slavnostni uhod nemškega cesarja v mesto Novo Georgijevsk. Berlin, Nemčija, 22. avgusta.— Nemški cesar Viljem je danes v slavnostnem sprevodu jahal v rusko mesto Novo Georgijevsk, katero je na raznih krajih še gore lo. Spremljal ga je feld maršal von Hindenburg, s številnimi dru gimi višjimi častniki, med temi je bil tudi znani general von Bese-Jer, ki je lansko leto zavzel belgijsko mesto Antwerpen.
Cesar Viljem se je z zadovoljnim srcem v prvi vrsti zahvalil Bogu za srečno zmago in je še nadalje priporočal hrabrost svojemu vojaštvu.
Velika pomorska bitka.
London, Anglija, 22. avgusta. Dne 19. t. m. se je vršila v baltiškem vodovju pred mestom Riga velika pomorska bitka s popolnim porazom Nemcev. Nemci so pri tem izgubili 11 svojih bojnih ladij in približno 8000 mornarjev.
Ruska in angleška flotila je potopila največjo nemško križarko "Moltke", poleg tega pa še 3 druge nemške bojne ladje in 7 tor-pednih čolnov. "Moltke" je zavzemala 23,000 ton ter je imela 1107 mož posadke.
Navdušenje vsled zmage.
Petrograd, Rusija, 22. avgusta.
Tukaj vlada nepopisno navdušenje vsled velike zmage naše in angleške mornarice, ki je potopila jpri Rigi v baltiškem morju 11 nemških bojnih ladij.
Veliko veselje vlada tudi vsled tega, ker so naši pri Pernovem •zajeli tudi 4 velike transportne ladje Nemcev, na katerih se je na-iajalo več tisoč nemških mornarjev.
Vsled tega hudega udarca je Nemcem nadaljno obleganje mesta Riga popolnoma ustavljeno.
Zanikana vest o premirju. Petrograd, Rusija. 23. avgusta.
Ruski zunanji minister Sazanov odločno zanikuje vest, glede morebitnega sklepa za separatno premirje z Nemčijo. Rusija, — dasiravno je izgubila zadnje dni več važnih postojank na Poljskem, se hoče do konca bojevati, dokler ne doseže popolne zmage.
Vspehi Avstrijcev. Dunaj, Avstrija, 23. avgusta. —
Vsled vspešnega obleganja otoka Pelagosa v jadranskem morju, so bili včeraj Italijani prisiljeni zapustiti ta otok. Predno so pa Pe-lagoso evakuirali so iz jeze zažgali skoro vsa poslopja in pognali v zrak vse važne utrdbe.
Pelogosa tvori dva manjša otoka blizu dalmatinskega obrežja. Italijani so ta otoka zasedli še meseca julija, kmalu po izbruhu vojne, a so se morali deloma umakniti dne 17. avgusta, ker je otok zajela 21 avstrijskih bojnih ladij broječa flotila. Veliko škode so Italijanom prizadeli tudi avstrijski aeroplani.
Italijani napovedali Turkom vojno.
Rim, Italija, 22. avgusta. —
Italija je danes formelno napovedala Turčiji vojno namenoma pomagati Francozom in Angležem pri blokadi v Dardanelah. To vest je italijanska armada, bojuječa se na Goriškem z velikom navduSe-njem pozdravila, istotako tudi civilno ljudstvo.
Iz raznih italijanskih pristanišč je proti Turčiji odplulo več bojnih ladij z 150.000 vojaki.
Pred Dardanelami.
Atene, Grško, 21. avgusta. —
Angleški in francoski armadi, taboreči na Galipolisu se je včeraj posrečilo, da je svojega nasprotnika skoro do cela premagala. Zaveznika sta pognala naprej številno Turkov iz svojih utrdb in strelnih jarkov. Prišlo je pri tem do krvavega bajonetnega spopada, kjer je padlo skupaj 30.000 mož in sicer na turški strani 8000 mrtvih in 12.000 ranjencev, na angleški in francoski strani pa 4000 mrtvih in 9000 ranjencev.
Sedaj so Angleži in Francozi pretrgali sovražniku vsako prometno zvezo do Carigrada, ter je zajeto nad 100.000 sovražnika. VIbral se bode udati preje ali sleje ter ne bo zamogel dobivati muni-cije in živeža. Na severni strani od Carigrada so na nekem mestu Bolgari ustavili dovod vode v Carigrad; ker ne bodo zamogli Turki dobivati več premoga, bode postalo mesto Carigrad tudi kma-u popolnoma brez kurjave in svetilnega plina.
Ako se pridruži sedaj Angliji, Franciji in Italiji še Bulgarija, '^umunska in Grčija je pričakovati tega, da se bode moral Turek popolnoma umakniti k Evrope. V tem slučaju bodo spadale Dar-danele in mesto Carigrad Rusiji.
Turška grozodejstva.
London, Anglija, 22. avgusta.
Da maščuje Turčija svoj zadnji poraz v vojni, so pričeli Turki v Armeniji kar trumoma klati on-dotne kristjane. Tako se iz Bitli-sa poroča, da so Turki zadnje dni zaprli v neko veliko leseno stavbo približno 1000 kristjanov (mož žena in otrok To poslopje so potem zažgali, da so vsi kristjani zgoreli. Ostotako so Turki vjeli blizu Van jezera več kristjanskih žen ter otrok; te so zvezali skupaj in vrgli brez usmiljenja v jezero.
Chicago, BI.
Iz urada društva Marije Pomagaj, št. 78. K. S. K. J., se prosi vse članice tega društva, da bi se v obilnem številu vdfeležile prihodnje veselice, katera se ima vršiti drugo nedeljo v septembru t
pol drugi uri (1:30) popoldne na prostoru "Slov. Nar. Doma."
Društvenim bratom dr. sv. Jožefa se pa uljudno naznanja, da
se zberemo na svojem navadnem zborovalnem prostoru točno ob eni uri popoldne. V dvorani se
1. v mali Hoerbers dvorani, Blue [bode vknjižilo vse društv. brate, Island Ave. in 21. Place. Tudi to- kateri se bodo vdeležili piknika rej vabimo najuljudneje naša so- potem pa odkorakamo po ostala sedna cenjena bratska društva, da društva na gori omenjeno zbira bi nas obiskali ta dan. za kar se lisce, odkoder skupno odkoraka Vam že vnaprej zahvaljujemo in mo na zabavni prostor. Ako je pa obljubljamo Vam ob priložnosti kateri član slučajno zadržan, da to naklonjenost povrniti. Nadalje se ne more vdeležiti pohoda skup vabimo vse rojake in rojakinje, s no z društvom, ter pride pozneje katerimi še nismo tako dobro po- na piknik, naj se zglasi pri dru znani, pridite v naš krog, vsi do- štvenemu tajniku, da ga vknjiž bro došli!	zakaj — ker kdor se ne bode vde.
Posebno slovenska dekleta, ka-1 ležil društ. piknika, prispeva 50c tere še niste pri nobenem podpor- v društveno blagajno, nem društvu, pridite in pristopite V slučaju slabega vremena se v naše društvo Marije Pomagaj, veselica vrši v Math Slana-vi dvo št. 78. spadajočeh K. S. K. J., ker rani na lOti cesti, No.Chicago, II Vam v vsakem slučaju nesreče Cenjeni bratje društva sv. Jo najbolj vse izplačuje. To Vam žefa, št. 53, gotovo je Vam znano, spričuje mnogo članov in članic da je naša slavna K. S. K. Jedno omenjene Jednote, ki so že dobili ta razpisala tudi za drugo polo pomoč, bodisi že v eni ali drugi vico leta posebno nagrado za pri nesreči. Nadalje je upati, da bode dobitev novih članov. Toraj ce naše društvo MJarije Pomagaj tu- njeni bratje: Vsi na noge! Prič di v kratkem « času izplačevalo nimo z agitacijo, ter pridobimo bolniško podporo, ker to bi bil kolikor največ mogoče novih čla zopet en korak k napredku dru- nov za društvo in Jednoto. Deluj štva. To bo v kratkem bolj na- mo vsi, skupno z društvenim od tanko poročano na tem mestu. S borom, na društvenih in izven-tem se tudi prav srčno zahvalju- društvenih sej na to, da čimpreje jemo sob. g. P. Schnellerju, pred- doseže naše društvo sv. Jožefa sedniku K. S. K. J. in našemu č. število 200 samih društv. članov g. župniku, ker sta se vdeležila in potem je nam nagrada zago naše redne mesečne seje dne 15. tovljena. Dasi imamo tukaj veli avgusta in nam podala toliko le- ko število podpornih društev, se pih naukov, kako da bi se zamog- vendar še dobijo lojaki(nje), ki lo vsem članicam vstreči glede niso pri nobeni podporni organi bolniške podpore! — in v nadalj- zaciji nih točkah za medsebojno sostr- Naše društvo sv. Jožefa, št. 53 sko ljubezen in slogo, razvoj dru- je najstarejše, oziroma prvo slo štva in Jednote. Toraj še enkrat vensko društvo v tej naselbini najlepša hvala v imenu celega katero plačuje svojim bolnim čla-društva! Ob enem pa upamo, da nom bolniško podporo po $6.00 nam ne boste odrekli, ko Vas bo- tedensko, in ima še dovolj prosto mo zopet prosili, da se še oglasite | ra za novo-pristopile člane. Toraj med nami.
S ppštovanjem
M. Kobal, tajnica, 2040 W. 22. Place
Waukegan, m
Slavno uredništvo "Glasila
K. S. K. Jednote", Chicago, 111. Cenjeni g. urednik:—
činstva, kateri so izkazali z drugimi vred zadnjo čast mlademu pokojniku.
Blagima pokojnikoma, ki že spavata v hladni gomili, naj sveti, večna luč in naj v miru počivata! Starišem pa, po tako hudem vdarcu, po izgubi najdražjega na svetu, pa izrekam v imenu dru-
hribih do 9000 Čevljev nad morsko gladino jo je slišati. Svet je po nekaterih krajih tukaj podoben kraškim pečinam, namreč ondi, kjer je les že posekan, drugod se pa razteza zopet valovito hribovje, podobno Brdu okoli Gorice. —
V to državo sem prišel semkaj
štva sv. Jožefa, št. 53, naj globo- iz gostoljubnega in prijaznega
kejše sožalje!
New Yorka, kamor me je nane-
rojaki Slovenci, kateri še niste pri nobenem podpornem društvu in ako hočete biti zavarovani pri večih društvih in jednotah, stopite v varno zavetje, kajti človek nikdar ne ve, kdaj ga nesreča doleti. To varno zavetje je pa pod zastavo društva sv. Jožefa, štev. 53, katero posluje v zvezi s K. S.
.	.....K. Jednoto že celih 15 let, v ko
Delavske razmere v^ tukajsm | rfgt in Magor svojim (,lfmom
slovenski naselbini so bolj srednje. Nekateri rojaki delajo precej dobro, drugi pa bolj slabo.
Delujmo vsi složno in bratsko, z roko v roki in društvo se bode
Brezposelnih se pa tudi ne majka. razvijalo v najlepšem redu. Na-
Kar se pa tiče v društvenem p- r®?*?? Z fd™ženimi mv°*mi j? žiru, pa precej dobro napreduje- Pnclol)imo» kolikor mogoče novih
mo. Tu imamo poleg "Nar Čital- clanov' ker s tem ^onstimo nase" nice." Političnega in Lovsko- mu društvu, ter delajo za blagor ribiškega kluba" še 15 slov. pod_hn procv.it naše dlčnc K S- K pornih društev, od katerih je de-|?^note m v P°,noc SVOJim ro->a-set društev priklopljenih k raznim organizacijam ali jednotam,
kom.
Ker pa ne sme biti dopisa iz tri društva so samostojna. "Dr!I tukajšne-slov. naselbine, da se ne Slov. Nar. Dom", katero deluje s bi poročalo o smrti tega ali one-pomoejo tukajšnih slov. rojakov, Sa rojaka. Vam tudi danes na-da se čimpreje postavi v tukajšni | znanjam, da smo imeli v^zadnjih slov. naselbini "Slov. Nar. Dom", ter Slovensko pevsko dram. dru
6tih tednih zopet sedem (7) smrt-'m I nih slučajev. Med temi sta bila štvo "Ljubljanica", katero nas tudi naslednja: Meseca julija je večkrat razveseljuje s svojim kra- storil samomor rojak Frank Je-
vec. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 53. K. S. K. J., katero mu I je tudi priredilo pogreb. Bil je jajo društva"raznovr^ne dramat" doraTar ^ Vrzfenca, pošta Horjul
predstave, veselice in piknike v | pri Vrhniki^ kjer^zapusea žalujo- To nam.kaže, da vojaki,
So slovenski vsi, junaki.
sni in1 petjem.
Da je pa zagotovljen obstoj enega ali druzega društva, prire-
Bratski pozdrav vsem članom sla pot, da sem se vstavil na več in članicam naše slavne K.S.K.J. krajih. V New Yorku sem se mu-
John Petkovšek,
društveni tajnik.
Seminole, Pa.
Cenjeni sob. urednik:—
dil nekaj dni. Jaz sodim, da je v celi državi N. Y. kakih 5000 Slovencev, gotovo pa 30krat več drugih Slovanov. Pri prihodu v New Yorku sem
Ker še ni bilo dopisa v "Glasi- kar na potu srečal nekatere sta-lu K. S. K. Jednote" iz te našel re znance, s kojimi sem šel v bine, sem se jaz namenil poročati Brooklyn, N. Y. Povabili so me, vam, kako se nam godi tukaj. da naj s£ vdeležim vaje znanega Našemu sobratu Frank Cham- pevskega društva "Slavec". Ko pa-tu je neizprosna smrt ugrabila I sem pri tej vaji, ali poduku opa-edinega sinčka—ljubljenca v sta- zoval pevovodjo Mr. Ivan Adami-rosti 9 mesecev. Pogreb se je vr-|ča, sem dobil najboljši utis, da šil dne 10. avg. na katoliško po- društvo v resnici napreduje. Mr. kopališče v New Betlehem, Pa. A. je izvrsten pevec sam, kakor Iskreno sožalje očetu in matjeri tudi učitelj naših mladih in sta-
Champa-tovi!
rih pevcev "Slavca" iz New Yor-
Žal tudi, da se ne morem po-	ka. Na tako agilnega učitelja je hvaliti glede delavskih razmer,	društvo lahko ponosno, ker te so "še vedno slabe. Dela se	Precej drugi večer sem imel le po 3—4 dni na teden; nihče	zopet priliko videti, kaj pomenja pa ne ve, kedaj se obrne stvar	rek: "Svoji k svojim!" Tedaj je kaj na boljše? Tolažijo nas ved-	prišlo mnogo bližnjih in oddaljeno, da bomo imeli boljše čase, ka-	nih rojakov k otvoritvi nove go-dar bode vsega evropskega kla-	stilne znanih bratov Vogrič. nja konec; pa kakor se kaže,, bo-	Tretji dan je imelo društvo sv. mo morali še dolgo časa na to	Frančiška, št. 46. K. S. K. J. na čakati, ker se boji zunaj vedno	prostem svojo letno veselico. Zo-
vem obiteljskem krogu, poleg gostoljubne Mire. Rems, ljubkih hčerk in vrlih sinov. Jednako so me tudi gostoljubno sprejeli v družbo pri rojaku Mr. Josip Cvet-koviču, itd., ppF8
iVsem, ki sem jih obiskal in o-nim, katerim sem obisk za drugikrat obljubil, prisrčna hvala za vse!
V sosedni državi New Jersey sem obiskal naša slovenska uradnika z Ellis Islanda, Mr. Zmago Valjavca in Alojz Andolšeka, ki živita na svojih kmetijah v Rid-gewood, N. J. S pozdravom
BI Pogorele.
bolj vlečejo in raztezajo.
pet tukaj je bilo dosti domačega
Kakor se čita, se danes Polen-	veselja, kajti številno razkrop-
tar že za lase vleče, ker je šel	1 jeni rojaki v babilonskem mestu
blato mešat, kakor Rusi. Vsem	New York so se zbrali zopet sku-
takim tičem ni nič druzega na	paj in so delovali za korist dru-
tem, — da pobijejo kolikor mo-	štvene blagajne dr. sv. Frančiška,
goče veliko število nedolžnih žr-	Zaeno so pa tudi že vabili na dru-
tev.	go poletno veselico društva sv.
Tukaj Vam pošiljam tole pe-	Jožefa, št. 57 K. S. K. J. v Brook-
sem, če jo hočete natisniti na tem	lynu
South Chicago, 111.
Rojakom in rojakinjam tukaj v South Chicagu naznanjam, da priredi naše vrlo "Žensko altarno društvo," veselico z igro "Poštna skrivnost," ali "Začarano pismo" V korist naše slovenske cerkve. Ta prireditev se vrši dne 5. septembra 1915 (nedelja) zvečer ob pol osmi uri v Medoshevi dvorani, na 95. »ulici in Ewing Ave.
Upamo, da se te veselice v obilnem številu udeležite, ker je o-značena igra zelo zanimiva in smešna. Vsakdo, — če še tako o-tožen, — se bode lahko ta večer pošteno nasmejal. Torej pozor na ta dan!
Ob enem tudi naznanjam našemu si. društvu Vitezi sv. Florija-na št. 44 K. S. K. J. v So. Chicagu, da je bil namesto doseda-
njega nadzornika Louis Hudo-klin-a izvoljen II. nadzornikom brat Martin Golobič.
S sobr. pozdravom
Jakob Smrekar, tajnik 8. 25.—9.1.
NAZNANILO.
Olanom društva Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J. Waukegan, 111., se tem potom naznanja, da je bilo na zadnji društveni seji sklenjeno, da se naše društvo korporativno udeleži piknika Slov. Podpor, društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. v nedeljo, dne 29. avg. Toraj ste prošeni vsi člani, da se v polnem številu zbe-rete zgoraj omenjeni dan na prostoru "Slov. Narodnega Doma" ob 1. uri popoldne.
Z bratskim pozdravom!
Math Jereb, tajnik.
Joliet, m.
Brat Josip Sitar, prvi podpredsednik K. S. K. Jednote, se je podal dne 15. avgusta s ^vojo rodbino na počitnice k sorodnikom in znancem v Pueblo, Colo. Ogledati si hoče tudi ostala mesta in zanimive kraje do romantični državi .Colorado. Želimo mu srečno potovanje, mnogo zabave in srečen po vrat ek!
Premisli dvakrat, predno kupiš kako stvar pod lastno ceno.
Dosti je takih, ki ti rade volje svetujejo, — a neradi pa pomagajo.
mestu, ker čitamo večkrat različne pesmi od zunanje vojne:
Cesar fante potrebuje, Da se ž njimi spet vojskuje. — Tudi brata dva izbral Moja je, — in ju pozval. Britko oče so jokali, Mati, sestre, — ko jemali So od njih doma slovo, Srce vseni je grenilo.
Zlo cesarja je služiti, Ali za vojaka biti; Ker težak njegov je stan, n z britkostjo ves obdan. 3rez vse volje, ali želje, Slušat' mora le povelje: 'Streljaj v vojni, ubijaj, mori! n sovragu konec stori! £er si smrti izpostavljen, Bodi nanjo le pripravljen!"
Tam ob Soči vojska vnela,
Se je,—fantov glej krdela.--
i*red Gorico so se zbrali, Da bi Laha proč odgnali. Čakaj le Polentar zviti, £aj vsi dali bomo mi ti? eldmaršal avstrijski reče: 'Fantje dajmo! — Lah že teče!"| Se oglasijo kanoni, V tek spuste se bataljoni; \Taši Lahe vse podijo, n s smodnikom jih kadijo.;
V	New Yorku sta dva društva K. S. K. J., št. 46 in št. 105, v Brooklynu pa št. 57. Skupaj biva baje v Greater New Yorku okoli 1500 Slovencev; eno društvo št. 102 je tudi v Newarku, N. J., so pa v New Yorku še razna druga slov. podp. društva.
V	Little Falls, N. Y., je tudi precej Slovencev, kjer imajo društvo št. 118 in 121, spadajoče h K. S. K. J.
Rojaki v Greater New Yorku živijo složno med seboj in so zelo gostoljubni, osobito moram omeniti one v Ridgewoodu (Brooklynu). Tako sem se znašel kar nepričakovano na prijaznem domu občeznanega staroste new-yor-ških Slovencev, Mr. Jos. Remsa, in prebil par veselih ur v njego-
$1.00
se otvori lahko pri nas
hranilno vlogo
katera se obrestuje
po • • • •
3%
Joliet Trust & Savings Bank
114 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
Ta banka je pod državnim nadzorstvom.
Splošna napaka.
Istotako tam v Karpatih, luških glav, dovolj kosmatih Vaši z mečem so obrili; Rusa ugnali, — napodili.
korist svojih društvenih blagajn, čo fater-vdovo. Kaj je gnalo ne-oziroma v pomoč svojim bolnim frecne*a roJaka- v starosti 32
članom.
Tako se je tudi slov. podp. dr. sv. Jožefa, št. 53. K. S. K. Jednote odločilo, da priredi v tej let-
let, v smrt, ni znano. Dne 13. avgusta je pa utonil pri ribjem lovu Michiganskem jezeru Frank Rode, 121etni edini sin poleg 2 se ster, tu vsem dobro znane Jakob
ni sezoni, v času razvedrila, vese-	j	v. v
.. . . ,. ,	, . Kode-ove družine, zivece v svoii
lico ali pic-nic v krasni zelenih,,- • u-v. -»T . . .. * . . * . .	lastni hisi na Market cesti. Po-
naravi, in sicer dne 29. avgusta h • • • , • i » •	.
w , kojni je bil tu rojen. Bil je pri-t. 1. na pnjazn. m vsem Wanke- d mimi in jako nadar/en V
Kan - No Chicaskim Slovencem v tukajšni sl župnijski
Francinovi farmi , poleg'
znani
šo-
. ~	t v - -. , li je bil eden najboljših učenčev.
lOte ceste. Dr. sv. Jožefa naj- ™ j	j .. •
,	. , J Ln dan pred smrtjo je opravil
uljudneje vabi vsa slavna sloven- 0„r	___u --i .
v „ A v. , . .j.	sv. spoved, prejel sv. obhajilo m
ska .društva, kakor tudi vse ce-	.	/rz t_
. . \ . .... sL zakrament sv. birme. (Zakrament
njene rojake mrogakrnje u Wau-1 birme se je delil v tukajšni
kegan in No. Chicaga, ter okoh- l,ov cerkvj MJatere Božje J
ce, da se v mnogobrojnem številu o.usta t ] Birmancev 'e bilo 104 )
vdeleže te veselice, oziroma pik- r>____i/ • v., , Je ° ''
o^v________I Pogreb se je vršil dne 16. avgusta s peto črno mašo-zadušnico. Sprevoda na pokopališče so se
nika. Posebno pa prosimo Slov. pevsko, dramat. društvo "Ljub-
ljanica ,da bi nas razveselilo mLja,	. . v . .. . . .v
'v ...	..	.	vdelezih vsi dečki šolarji tukajš-
počastilo s svojim posetom. 1	a
ne slov. farne šole, birmanci in
Nikomur ne bode žal, kdor se birmanke v oblačilih, kakoršne bode vdeležil tega piknika. Na. s0 imeli pri sv> birmi> v gpremstvti razpolago bodo raznovrstne zaba- U g. župnika cerkve Matere Božje ve, igre, ter ples. Za suha grla in ReV. Josip £tukeija. Cerkveni prazen želodec bode preskrbljeno pevci in pevke so mu zapeli ob
z vsemi okrepcili. Vstopnina bode grobu žalostinko "Blagor mu!"
prosta.	^	p0(j vodstvom cekvenega organi-
Slavna društva, katera se bo- sta in pevovodja L. Kunsta, Pri-do vdeležila pohoda, se zberajo ob1 šotno je bilo pa tudi nebrojrio ob-
'H koncu pozdravljam še vse čitatelje tega lista, posebno pa sobrate in sosestre naše diene K. j S. K. J.
Anton Hren,
član društva št. 96.
Iz West Virgnije.
Zadnjič sem se bil oglasil iz| Michigana, kjer sem bil med on-dotnimi slovenskimi drvarji, —| in danes, ko to pišem, se nahajam visoko v gorovju države W. Va.,| kjer živi po gozdovih do par tisoč Slovencev. Tu v šumah zaposleni rojaki le sekajo les. Sedaj so na vrsti smreke in jelke, ki daje najboljše čreslo. Suho lubje teh dreves se deva na velike kupe, potem se ga pa z vozom, podobnim zimskim sanem, spravlja gku-j paj.
Naši slovenski gozdarji v W. J Va. so sami čvrsti in krepki fantje, vedno veselega srca. Ob prostih urah radi zapojejo kako zna-1 no narodno pesem, ki se razlega daleč naokoli po gozdovih. Zares, naša slovenska pesem prodira vse) povsod. Celo tukaj, — visoko v
BITTER-W1HE
H 0R K E VIKO
"-^v-w yJOUPH TRI>rt*
•'•-»aa s *iMi.d«<*
Na tisoče amtriškega prebivalstva boluje na črevesnih boleznih; najnavadnejša bolezen je zaprtje in nje posledice. Večina takih bolnikov napravi veliko skupno napako, da rabijo namreč pilule in drastična zdravila, ne da bi se preje prepričali, če so škodljiva ali ne. Vsako drastično izčiščevalno zdravilo, katero oslabi telo ali tahteva stalno uživanje zdravil, je nezdravo, škodljivo. Ako boluje-te na zaprtju ali na kaki drugi, iz njega izvirajoči bolezni, rabite zdravilo, katero vas ne bode samo olajšalo, temveč bode ob istem času tudi ojačilo prebav'jalnc organe! To zdravilo je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo sestoji iz rdečega vina in zdravilnih zelišč, — je odvajalno sredstvo, tonika in aromatika — ter vam da olajšanje pri
ZAPRTJU,
NJEGOVIH POSLEDICAH, .
PREBAVLJANJU,
ZBIRANJU PLINOV IN VETROV,
BOLEČINAH V DROBOVJU,
BOLEZNIH V ŽELODCU,
NERVOZNOSTI,
SLABOSTI.
Posebno dober učinek pa ima v bolezni, katero povzroča ali katero spremlja zaprtje in slabost. Zato bi se moralo rabiti to zdravilo takoj, ko se čuti prvo znamenje nerednosti organov.
CENA $1.00,	v LEKARNAH.
Izdelovalec In kemlst 1333-39 S. ASHLAND AVENUE
CHICAGO, ILLINOIS
Ako vas nadlegujejo revmatične in nevralgične bolezni, tedaj poskusite Triner's Liniment. Ta vam bode prinesel hitro olajšavo.	Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
s^i-Tif-r^riš
ze
Avstrijska rdeča knjiga.
(Konec.)
Kdor pozna vlogo, ki jo je desetletja od ustanovitve italijan skega kraljestva imel italijanski
del južne' Tirolske v narodnem življenju Italijanov, ta je mora domnevti, da bo velikodušna ponudba, s katero je Avstrija brez malenkostnega barantanja hotela izpolniti vročo italijansko željo takoj odstranila vse ovire spora zuma. Domneva pa ni bila prava
Italijanski kabinet se je naj prej omejil na nekatere splošne ugovore, ki so se nanašali na dobrohotno nevtralnost Italije in na izmero naših narodnih« koncesij in kakor se je videlo, se mu m prav nič mudilo pogajanja nada ljevati. Sele nekaj časa kasneje in na ponovno pritiskanje je dne 10. aprila sporočil na Dunaju svo je protizahteve.
Če se je smelo dotedaj še ven darle verjeti, da hoče Italija še vedno ohraniti trozvezo na novi podlagi, je pa pretiranost stavlje nih zahtev opravičevala k sklepu da kabinet Salandra nima resnega namena doseči miren sporazum Avstrijo in da v tej novi stopnji dogodkov ni bila več vodilna misel italijanske politike: "Narod na izpopolnitev In obenem kolikor mogoča ohranitev razmerja do obeh osrednjih sil", ampak na čelu te politike je stal načrt: "izpopolnitev narodne enote na ško do Avstrije; pridobitev popolne nadvlade v Jadranskem morju na ta način, da se monarhijo odrine od morja in popolna in trajna pri ključitev Italije k ententi. če tre ba tudi z aktivnim bojem na njeni strani."
Italijanske zahteve so bile v resnici eksorbitantne, strašne. Zahtevalo se je, naj se -odstopi celo italijansko'južno Tirolsko, čisto nemško ozemlje pri Boznu, spodnja in tudi po večini slovanska zgornja dolina Soče z Gorico in morsko obrežje do Nabrežine, del Koroške in popolnoma slovanski otoki: Vis. livar, Korčula in La-gosta in nekaj manjših otokov. Trst mesto in ozemlje naj se iz-premeni v neodvisno državo, prizna naj se italijansko suverenite-to nad Valono in njenim ozemljem in pa popolno neinteresira nost Avstrije v Albaniji iif pa takojšen odstop omenjenih ozemelj.
Iz sestave tega programa se da jasno spoznati temeljne ideje; za zahtevano mejo na suhem niso odločilni narodi, ampak vojaški, in sicer agresivni (napadalni) vi-diki; zahteve glede Albanije in dalmatinskih otokov dokazujejo, kako zelo je stopilo v ospredje jadransko vprašanje, in samo dejstvo, da je Italija stavila celo vrsto takih zahtev, ki so se tikale življenske moči monarhije, opravičuje mnenje, da so se v Rimu na tihem odločili, v vsakem slučaju — pa naj se reši vsa stvar mirno ali nasilno — končati s trozvezo in preiti k ententi. Kajti s stavkom: 'utrditi zvezno razmerje s tem, da se odpravi vse sporno"" — o tem so si morali biti tudi V Rimu na jasnem — se ni dala združiti politika, ki je na primer z vso resnostjo delala na to, da se Trst in pa pred dalmatinsko obalo ležeči otoki iztrgajo iz ogrodja monarhije.
Pretiranost italijanskih zahtev bi morala pogajanja ustaviti — in če sedaj pogledamo nazaj, skoro ni izključeno, da si je rimski kabinet tega želel — je bila Avstrija vendar precej v vseh vprašanjih pripravljena za nadaljne koncesije in v resnici se je glede marsikatere točke doseglo tako zbliža-nje, da skoro ni bilo več nobene bistvene razlike.
Druge italijanske zahteve pa so bile po svojem bistvu naravnost zanikanje najvažnejših življenjskih interesov monarhije, in v teh ozirih se je moglo tem manj govoriti o kakem zbližanju, ker je rimski kabinet ravno na teh zahtevah vztrajal z neko oči vidno zakrknjenostjo.
Ko je Avstrija z največjo popustljivostjo še nadaljevala pogajanja, je kabinet Salandra, sploh brez kakega odgovora na naše ponudbe, sklenil dne 4. maja izjaviti na Dunaju, da smatra zvezno pogodbo od naše strani kršeno in uničeno, da umakne vse svoje predloge in da ima sedaj zopet vso popolno svobodo.
Avstrijski vladi se ni zdelo primerno, na presenetljiv korak Italije takoj odgovoriti, ampak se je
GLASILO K. S. K. JEDNOTE.
pc.
neugnano trudila, da doseže z Italijo miren sporazum.
V ta namen je razširila svoje koncesije, katere ji je hotela dati, in sicer jih je razširila v toliko v kolikor se je to še dalo združiti z elementarnim ozirom na živ ljenjske interese monarhije.
Zadnja ponudba.
Zadnja ponudba, katero sta pi smeno izročila italijanski vladi v Rimu c. in kr. poslanik in knez Buelow, je bistveno obsegala sledeče točke:
1.	Odstop italijanskega dela južne Tirolske.
2.	Odstop zahodnega ozemlja Soče, kjer prebivajo Italijani.
3.	Glede Trsta se je ponudilo ustanovitev univerze; Trstu se podeli naslov svobodnega cesarske ga mesta; mestni statut se revidi ra; štatut bi ohranil sedanjo avto nomijo in zagotovil italijanski značaj mesta; prosta luka ostane in se eveiituelno razširi.
4.	Pripravljeni smo priznati popolno suvereniteto Italije v Va Ioni in v njeni okolici.
5.	Politični desinteressement Avstrije v Albaniji.
6.	Odpovemo se zahtevam, ki >i jih mogla monarhija staviti iz naslova, da je Italija zasedla dvanajstero otokov.
Za protidajatev je Avstrija zahtevala edinole italijansko izjavo da bo cel čas sedanje vojne proti monarhiji, Nemčiji in Turčiji popolnoma nevtralna, in da je desin-teressirana pri vseh pridobitvah ki bi jih Avstrija dobila tekom vojne ali ob sklepu miru.
Kar se tiče garancij za izvršitev teh dogovorov, bi se Avstrija zavezala, takoj po sklenjenem do govoru podati slovesno izjavo glede cesije odstopi jeni-h ozemelj. Razen tega bi se takoj po sklepu pogodbe zbrale mešane komisije, da urede vse podrobnosti; njihove sklepe bi morale vlade ratificirati. Takoj po ratifikaciji l>i se začelo izročevati to ozemlje, kar bi se moralo končati v enem mesecu.
Končno naj se Avstrija in lta-ija izrečeta za to, da Nemčija garantira lojalno izvršitev tega do govora.
Ker je italijanski kabinet tudi k "temu predlogu molčal in ko so parlamentarni dogodki kakor tu di izjave ministrskega predsedni ca Salander z dne 20. maja, ki so vsled mesecev trajajočega podži ganja v tako zelo razburjenem judstvu našli živahnega odmeva, jasno dokazovale, da je Italija trdno odločena dolgoletni zaveznici popolnoma neodvisno od vsa-se konkretne zahteve in brez naj-rahlejšega poizkusa temeljite utemeljitve nezvesto skočiti za hrbet, tedaj je avstrijska vlada dne 21. maja smatrala, da je prišel primeren čas za odgovor na zadnje obvestilo italijanske vlade z dne 4. maja, da dokaže popolno neute-meljenost italijanskih pretvez in da ne gre, da Italija izjavlja enostransko uničenje zveze in da končno odvrne od sebe odgovornost za vse posledice, ki bi jih ta enostranska odpoved Italije mogla imeti.
Malo dni kasneje, 23. maja, je traljevi italijanski poslanik na Dunaju izročil c. in kr. vladi vojno napoved, ki ima tako prazno in revno utemeljenost, da zveni kakor priznanje slabosti lastnega stališča.
Razne^tvari.
Novi ženski pokne.
Vojna je premenila mnogo življenskih razmer. Enim je pomagala do ogromnih bogastev, druge je pahnila v bedo, ustvarila je pa tudi popolnoma nove poklice. Tako je Amerikanka gospodična Lewis Chase prišla na srečno misel, se etablirati kot prepeljevalka žena in deklet. Pa5 nič slabega misliti! Gospodična le spremlja enkrat Angležinje, ki bivajo v Avstriji, na Angleško, drugič Avstrijanke, ki bivajo na Angleškem, v Avstrijo. Navadno se pelje 4>od njenim vodstvom po 30 do 40 oseb vseh stanov, gro-finje in kuharice, šivilje in igralke, starke in otroci.
"Daily Chronicle" pripoveduje, da kmetje iz okrajev Langemark,
Reninghe in Zonnenbeke niso za
pustili svojih posestev, čeprav so Nemci, Angleži, Francozi in Belgijci obsuli vasi ob Yseri s pravo točo krogelj. Šele sedaj so ti ljudje poslali svoje otroke v Pari/. Kakih 350 otrok v starosti dveh do 13 let je dospelo v Pariz in jih tamošnje občinstvo radovedno sprašuje o dogodkih v domovini. Otroci- pripovedujejo, da njihovi starši niso zapustili Flandrije, marveč mirno obdelujejo zemljo kjer se dan za dnem vrše krvav boji. Napravili so si posebno vrsto strelskih jarkov, v "katere se krijejo, če postaja obstrelje vanje le prehudo. V teh jarkih tudi obedujejo in spe, če je ne varnost in se ne ftiorejo vrniti svoje vasi.
Angleško ženstvo.
Število žen in deklet, ki so s» prijavile, da hočejo stopiti začas no na mesta moških, ki gredo vojno, znaša sedaj 120.000. Od teh se je priglasilo 20 tisoč za izdelo vanje municije, 9000 za admini strativne urade in 17.000 za polje delska dela. Več žen in deklet se je prijavilo tu<^ za vojaško sluz bo. Največ se jih je prijavilo Londonu, Bristolu, Brightonu Birminghainu in Manchesteru.
Odkod barva vojne uniforme.
Tasopis "Heer und Politik' pripoveduje, kako je prišlo do sedanje barve uniforme, namreč vojno-sive". Glavni pogoj pri izbiranju nove barve je bil, da bi lilo vojaštvo, kolikor mogoče malo vidno. Toda, kot vemo, se menja barva pokrajine, po kateri se kreče vojska. Menja se v raznih letnih časih in tudi v posameznih pasovih. Tako se kažejo irompirisčf. in žitna polja, kakor je letni čas, ali teranozelena, sve tlozelena, ali pa rjavorumena. Bi* o je treba torej izbrati barvo, bi se najbolj prilegala vsem tem barvnim razlikam. Rusi imajo rjavkasto barvo, ki je sicer tudi dobra, a ima napake vsled temnih barv. Kakor se je dognalo poizkusi, temna barva najbolj udarja v oči. Ko se je izbirala larva za vojsko, so delali praktične poizkuse z raznimi barvami. Pri tem se je dognalo, da je lilo temno barvo pehote mogoče spoznavati že na razdaljo 5000 metrov. Vrste pehote so tvorile temne proge, ki so se ostro odbijale od tal. Vojska, ki se premi ca, se nikdar ne more skriti popolnoma. Tudi zajca je mogoče opaziti tedaj, ko zbeži. Zato dela, ko leži vojaštvo, primerna barva prave čudeže. Francozi so se v tej vojni pogostokrat pritoževali, da je bilo, kakor bi se bila zemlja stopila nad sovražnim vojaštvom, co je poleglo po tleh. Barva uniforme se je zato izbrala taka, da so v njej v nekaki obliki vsi barvni toni pokrajine. Sivozelena bar-a vojnih uniform se težko raz-očuje od temnejše in svetlejše pokrajine.
Urezal se je.
Ludvik Ganghofer, ki slavi cot romancier nemških alpskih kmetov, je postal vojni poročevalec. Njegove slike z bojišč se cenijo kot posebno zanesljive in točne. Toda kakor onega poroče-alca, ki je sestavil popis bitke pri Gorlicah iz neke potopisne cnjige, tako je zadela tudi Gang-ofera majhna nezgoda. V "N. r. Pr." je popisal Ganghofer ne-avno svoj.obisk v strelskih jarkih na vzhodnem bojišču. Popis
Ganghofer jem vred se prisrčno smejijo seveda tudi vsi poznavalci perutninske nature in zlasti tudi "kmečki fanti", ki vedo nekaj, kar je ostalo Ganghoferju prikrito: da ,namreč piške ne potrebujejo petelinove pomoči, če hočejo jajca leči. . . Ganghofer pozna gotovo ono staro: Warst nit afigstiegen. warst nit oabi gfoln.
—	Naborjet in Predil sta utrdbi, ki imata v sedanji vojni z I-talijo velik pomen. Tudi leta 1809. so bili med Avstrijci in Francozi veliki boji in sta tu junaškim braniteljem postavljena spomenika. Trdnjavo Naborjet je zgradil in do svoje smrti branil ženijski stotnik Hensel. Prvi napad Francozov je bil dne 15. maja 1809. Francozi so imeli velike izgube in so bili odbiti. Drugi dan so Francozi obnovili napad. Obramba je bila velikanska in silne so bile izgube napadalcev. Šele 17. maja so Francozi zavzeli Naborjet. Samo 290 mož je branilo naborjet. Francozov pa je padlo 1300 mož. Tudi bra-nitelji Predila se navzlic vsem pozivom niso vdali. Kakih 6000 Francozov je jurišalo na Predil in imeli so velikanske izgube, predno so prišli do lesene trdnjavice. Francozi so metali užgane vence iz smole na trdnjavico. Nastal je ogenj in plamen se Je že bližal shrambi smodnika. Tedaj je pa stotnik Herman na čelu male posadke s sabljo skočil na Francoze,, da bi sj opravil pot, a on in večina njegovm jakov so padli v boju."
—	Madžari na Slovenskem
Vojni korespondent 'Budapesta piše z južnega bojišča: Madžar ski vojak je videl Lublin in Ga licijo, je prišel sedaj tudi na ita lijansko mejo. Tu prebivajo Slo venci, vrlo zdrav narod, katere ga žene in dekleta so zelo lepe Videl sem madžarskega huzarjd ki je stal pred slovensko ženo katero je spraševal,' kje je stude nec. Zvijal se je pred njo, kaza in gestikuliral na yse načine, to da vrla žena ga ni razumela m se mu je le prijazno smehljala Pristopil sem in akoravno ne znam slovensko, sem vendar po skusil posredovati. "Kaj se ti je zgodilo?" vprašam huzarja To je velika neprilika" — nn pravi — "kakšna je to dežela, da judje ne znajo madžarsko?" 'To ni Madžarska in zato ne morejo razumeti." — "Da, da,' mi pravi ogorčeno, "toda ali se radi tega naj učim nov jezik?'
Denar naložen pri nas
je varno shranjen.
MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Pošiljamo denar v staro domo vino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je jamčeno.
5 kron pošljemo za . ..$ .85 10 kron pošljemo za... 1.60
lOO KRON
ZA
$15.80
Pošiljatve in pisma naslovite
na
AMERIKANSKI SLOVENEC,
Joliet, Illinois. <
^\mvv\\\\\\\\\\\\\\\\\v
RAD BI ZVEDEL
Strelski jarki belgijskih kmetov.
Med anekdotami, ki se poročajo od bitke pri Waterlooju, je tudi povest o onemu kmetu, ki je. ne glede na svetovne dogodke v njegovi bližini, mirno obdela* val svoje pqlje. Ta tip kmeta pa v Belgiji še da»es ni izumrl.
jč bil prav dober in vsakdo bi bil za svojega brata Josip Torkar. prepričan, da se je korajžni po-j Pred 4 leti je delal na Eveleth, ročevalec res zabaval v toči so- Minn, potem je šel v stari kraj in vražnih krogel po strelskih jar-1 je prišel tam nazaj pred 3 leti; za^ kih, ako bi se mu ne bila prigo-|tem pa nisem več čul od njega, dila mala nezgoda, ki je zanj kot Delal je pri majni za kovača, za poznavalca kmečkega življenja I Cenj. rojake prosim, da mi bla-posebno mučna. Ganghofer se govolijo naznaniti njegovo seda-razgovarja z nekim krepkim,'nje bivališče; ali naj se mi pa plavolasim kmečkim fantom, ki | sam pismeno javi, ker imam zanj pokaže piško. živo piško v neko važno poročilo.
mu
strelskem jarku! "Lepa piška, pravi Ganghofer, "ta vam" bo fantje dišala!" Toda fantje s fare odkimajo zelo odločno z glavo: "On ne; te piške ne pojemo,
ona nam zleže vsak dan jajce."_
^Kako to," se začudi Ganghofer, "da vam leže jajca, za to potrebujete vendar petelina!" — "Seveda, seveda," pravi fant, "stara babnica tam-le doli ima prav lepega petelina. Vsako jutro grem ponj." — "Smejati sem se moral," pravi Ganghofer, "ali je
Louis Torkar, R. F. D. No. 5 bx 109 Joliet, 111.
3X 8/18. — 9/1.
PETER CULIG
JAlVJVI motati 1245 So. Santa Fč Avenue,
PmU*. Colo-
Izdeluje vsakovrstne pravov* ljavne listine, spadajoče v notar-_	_ »ko stroko za Združene države in
piska vsakokrat pri volji t" — Z staro domovino.
Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri na« bodiai na 4e-kovni ali obrestni ra*un in jim zagotovimo vselej knlantno poetrežbo.
Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun.
Mi podpiramo Slevenee in »e torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri na« lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. držav.
Dva Slana K. 8. K. Jednote (ta naia dolgoletna uslužbenca: g. Joe. Dun da, predsednik nadzornega odbora K.. 8. K. J. In g. Joe. F. Skrinar.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav.
Pošiljamo denar v staro domovino zanesljivo ln po najnižjem kunu. Oddajamo v naj en* vamnetne Skrinjice po $8.00 na leto sa »hranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer »o vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje.
Poelopje, v katerem eo naši uradi je lastnina te banke. Naša banka je d«poritni urad za mesto Joliet, za okraj Will, sa državo Illinois in za vlado Združenih držav.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000.
"NASLOV"	■
V sluftaju da bi kterikoli čitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohištva (hišne oprave) kakor: pečij, postelje, , omare, preproge itd-, ali vse kar k temu spada, naj se obrne za cene in pojasnila na sledeči naslov:
A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s svojim poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skušnje in upam da marsikomu točno postrežem in mu prihranim kak dolarček.
Z odličnim spoštovanjem se priporočam
ANTON GRDINA, trgovec in pogrebnih.


3 pristne pijače, 2 zdravilne.
Pozor slovenski gostilničarji!
Tukaj se Vam nudi prilika, da si prihranite denar, ako kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi tega, ker jaz ne plačujem dragih agentov ali " managerjev" is opravljam sam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edina samostojna tvrdka, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, tropinovec in ali vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: "IMPORTED". Tudi izdelujem iz kranjskih zelišč Orenko Vino in Kranjski Oren čec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo še kedaj na trgu. Prodajam aamo na debelo Pišite po cenik.
A. HORWAT, 600 N. Chicago St., Joliet, IU.
Pozor krajevna društva K. S. K, J,
Kadar potrebujete nova druitren« pravila, pisma ali Icoverte. vstopnice sa raza. veselice ali drage tiskovine, obrnite se tudi na:
Narodno
2146-2150 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILLINOIS
Ta Vam bode ixvriila vse tiskovine v najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri nas je vse osobje nnijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Oso bito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačila, knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako draitvo. Imajo posebno razdelbo vplačevanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov je narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižice so tiskane ali narejene v malem žepnem formata in so trdo vezane. Piiite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno.
Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote."


Martin Nemanich \
slovenska gostilna ln restavracija
Rojaki Slovenci vedno dobrodošli!
Zaloga in prodaja pristnega
domačega vina.
Telefon: Canal 80
1900 W. 22nd St.	Chicago, DL
fvxv^vvvxxxxxxxxxxxvvvvvvvvvvvxvvxxvxvxxxxwxvvv^vxxxxvxx^
a O S I I3 PERKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236 S. Wood Str.
Telafoa: Canal 2M
Chicago, Illinois
Se priporoča rojakom Store in dobra *Ja*»", to Je boj«
aa obilen pceet. "Dobra
S L
Uttja vmko «r®do.
| sto ji	tovarni Tedenska povprečna plača temu osobjn na: i znaša, dosti računano $600. — (po ji vsakega)) Tovarnar bode gledal na vsak način na to, da mu -jprinese teh $600. — vsaj trikrat Maato ^vMSiSdrfavaTl dvakrat toliko v njegovo blagajno, kajti delati se mora pri njem trdno po 10—12 ur na dan, in treba je izgotoviti, ali produ-______ __ eirati toliko in toliko tovarniš-
Iktaa, na Ut^^'	SOwl1^ kdelkoy' ~ da bode delavec
neslane......'.iii*.v..*.*.*!.*.'$loo milostno deležen svojega krvavo
laose—tvo...................SLiO prisluženega plačila.
mriitik
UndnUtvo in npravniitvo: IB61 Wert 22nd Place, Chicago, m. Telefon: Oaaal 2487.
official oboan	I Da je temu resnica, nam priča
ma^ttv	^	dejstvo, da so skoro vsi večji a-
Uerilki tovarnarji milijonarji. O-bogateli so s tem, ker ne dajejo
catholic union
_ of the
united states of america.
I—nod trwy Wodneoday.
Pwaed by the Grand Oamiolian Slovenian Catholic Union of the United State* of America.
OFFICE:	i 1961 Wert 22nd Place, Chicago, 111. _Phone: Canal 2487.
embecription rate:
For Members, per year..........$0.80
For Nonmembere................$1.00
For Foreign Countries...........$LfO
»81
Umestno vprašanje.
delavcem trpinom primerne in poštene plače.
Kakor je z ubogimi delavci po raznih tovarnah, tako je tudi delavci, ki se globoko pod zemljo ubijajo za bogate premogarske ali rudarske družbe. Gospodje premogarski baroni uživajo lahko razkošno življenje, češ, — le daj mo, saj nam polni delavec naše žepe!
Preteklo bo nedvomno še dosti časa, predno se bode prišlo temu I v okom. Dokler ne bode imelo ame riško delavstvo svojih zastopnikov in zagovornikov v raznih za-
Ali je mogoče za priprosto konodajah, se bo število ameriških
družino ameriškega delavca, se-stoječo iz 5 oseb, — da se pre-
milijonarjev vedno bolj in bolj množilo. Vlada bi morala vsekako
no plačo, s kojo bi lahko preživel [sebe in svojo družino.
In God We Trust!"
življa po normalnem načinu ka- v tem P°seči vmes, in določiti za
koršen je tukaj v navadi,_z | Priprostega delavca tako minimal-
manj nego $840. — letnega zaslužka?"
To važno vprašanje so razmotri-vali pred kratkem člani, posebnega tozadevno postavljenega odbo-
ra v New Yorku in so prišli ko-. Ako vzamete v roke naš 8rebrn
nečno enoglasno do zaključka, da ameriški dolar, ali cekin, — boje nemogoče.	8te ^ na njem pomenljiv na.
Tudi v našem milijonsk. mestu pis "In God We Trust," (V Bo-Chicago zatrjujejo veščaki v eko- ga zaupamo.) nomiji, da se s tem prislužkom Da bi se rabil tudi kak nabožni tako številna družina delavca rek pri kovanju našega denarja, sploh ne more za silo preživljati, se je gojilo med ljudstvom to že-— Miss S. Breckenridge, znana ij0 že večkrat pred leti in sicer profesorica ekonomije in gospo-1 indirektno, konečno se je pa v
resnici sprejelo tozadevno predlogo nekega farmerja iz države Maryland.
Leta 1861 je poslal ta farmer pismo tedanjemu državnemu za-
dinjstva na državni univerzi v Chicagu, 111. pa celo trdi, da ne zadostuje $840. letnega zaslužka celo za manjšo delavčevo družino in sicer v mestu New York, Chicago, ter v vseh drugih več-1 kladničarju Mr.~Chase-ju v~Wa-jih mestih. Povprečno je že pre- shington, D. C. V pismu je nagla-računano, da morajo potrošiti na- šal, da naj ameriška vlada jasno
v splošno zadovoljnost ljudstva. Zaeno je pa prosil dalje, da naj se ta rek omisli tudi na zlatnikih in drugem srebrnem denarju.
Glasom določbe kongresa z dne 3. marca 1. 1865 se je naročilo ravnatelju državne penezo-kovni-ce, da naj uporablja na vseh de-
nominacijah srebrnega in zlate-1 Kmalu po izbruhu sedanje ev ga denarja gori navedeni nabož- ropske vojne so pričeli Nemci de-ni rek, kar se je ohranilo še do lovati z vsemi silami na to, da današnjih dni in se bo nedvomno obkolijo z blokado vse važne obrabilo ta rek dokler bodo Zedi- morske točke Anglije. Ker je pa njene države obstojale.	....
nosti udeležujemo; za mir in zadovoljnost se priporočujemo angelom in svetnikom ter zlasti Mariji Devici, ki je Kraljica miru!
Blokada Anglije.
Mirno srce«
Spisal A. K.
cer bi bil danes cel lepi trg ožgana razvalina. Na Mali Mlaki za graščino je bilo mogoče rešiti le nekaj hiš, ki pa so že tudi zače njale goreti. V največji nevarnosti je bila graščina in tudi prelepa župnijska cerkev. Kar je on kraj vode Bistrice, je danes le sama groblja. Zgorelo je ljudem vse: domovi, gospodarska poslopja, krma, živež, obleka, povečini tudi oprava. Rešiti se je moglo le malenkost. Pogorela je tudi e-lektrarna, daso so stroji sami večinoma rešeni. Od voz je povsod ostalo le rdeče želez je. Graščaku Rudežu so zgoreli vsi gospodarski stroji, ki jih je bilo veliko
Anglija svoje obrežno ozemlje zelo varno utrdila in zavarovala, se dose daj temu sovražniku ni posrečilo doseči svojega namena. Čuje se pač o številnih napadih	_ .
z zraka, na glavno mesto Anglije	število. Živino pa so vso rešili, in druga pristanišča, katera An-	ožgal se je le en prešič. Tudi člo-Veliko, veliko miru na svetu I gleži z vsemi silami odbijajo	veških žrtev hvala Bogu ni. Ško-gre s tem v izgubo, ker ima Človek Preveč ZeppeliAov bi bilo potre-	de še danes ni mogoče preceniti, sam v sebi hudega, nadležnega in ba, da bi zamogli Nemci na ta na-	vendar pa znaša na stotiso-nevarnega sovražnika. Človeško gin podjarmiti celo Anglijo, kajti	Če. Pogorelo je 21 gospodarjem srce je pravo vojskino polje, kjer nemški sovražnik ima preveč o-	52 poslopij. Koliko so bili pogo-se odločuje brez števila večjih in vir pri blokadi Anglije.	relci zavarovani, se še tudi ni mo-manjših, krajših in daljših voj- Velika Anglija je dežela ali o-	S10 preračunati. Gorelo je še češka. In sovražnik ki ga je treba zemlje, sestoječe iz številnih pri-	lo soboto, ker so le počasi tleli ku-odganjati, je tak, da stokrat pre- stanišč> Samo inozemski parniki	P* spravljenega sena. V noči na magan, zapoden in pobit, se sto- se ustavljajo na 120 mesti.h ali I	nedeljo pa je prišel blagodejen krat zopet očvrsti in okreva ter j^jih Velike Anglije. Kdor bi ho-	dež, ki je odstranil nadaljno ne-vnovič napoveduje boj. td torej an^leški pomor8ki pr0 I	varnost
Sv. Pavel sam izpričuje resni- met z drugimi državami popolno-1 Na pomoč so prihitele požarne co te trditve s kratkimi, a krep-|ma zapreti, — bi^moral imeti o-
gromno mornarico.
kimi besedami: "Drugo postavo čutim v svojih udih, katera se bojuje zoper postavo mojega duha, catera me deva v sužnost pod postavo greha, ki je v mojih udih."
Dosti ovir dela sovražni bloka-I di tudi dejstvo, da je ponekod an-[gleško obrežje popolnoma nepri-
brambe iz vseh krajev, ki so delale neumorno: domača, jurjevi-ška, suška, dolenjevaška, sodra-ška, velikolaška, poljanska, do-brepoljska, kočevska, srednjeva-ška. Zaslužijo vso pohvalo in za-
se ceni na 100.000 kron, zavarovalnina pa znaša 16.000 K.
Novo lepo elektrarno Jakoba Oražna je požar skoraj čisto uničil. Štrle le zidovi kvišku, tudi daljnovodi so pretrgani in unič* ni. Stroji v elektrarni so vsi k varjeni. Poleg elektrarne je zgorela tudi hiša, skedenj, kozolec, hlevi, seno, orodje v delavnici' žarnipe, pohištvo, skladišče olja. Škoda, zadana g. Oražnu, je cenjena uradno na 88.462 K, zavarovan je bil g. Oražen le za 25.000 kron.
Marjeti Oražen je pogorel skedenj, hlevi, kašča, poškodovana je hiša. Škode do 7000 K. Mariji Mlakar je zgorela obleka in pohištvo. ZgOrela je Marku Bugar-ju hiša, vredna 1200 K, zavarovan je za 250 kron. Andolšku Jakobu je zgorela hiša, hlevi, pohištvo, orodje, škode je 3700 G-Mariji Klun je zgorelo pohištvo] orodje in živež, škode ima 1150 K.' Franci Petelin je povročil požar na deskah, drveh in na orodju 2520 K škode; Francu Drobniču pa 1510 K. Anton Peterlin ima škode 115 K. Škode imajo nadalje Janez Javornik 600, Frančiška Petek 200 K. Posestniku Matiji Drobnič je pogorela hiša g svinjakom, pohištvo, drva; škode ima 2540 K. Tomažu Poljanšek je pogorela hiša, skedenj, hlev, seno, pohištvo, živež. Škode je
nejši - torej duh, vladati nad ni- |ne v8,ed PrePht™ ™de- | Kočevska in srednjevažka so 1 Cl1 ?0zar sk°de 2900 kron' Ant^ žjim, — nad telesom. A v resnici
pa ni tako, marveč nižje moči se | reč, da zavzema Anglija 2350
Zemljepisci so preračunali nam-1 prineljali z vlakom V Ljubljani Z^^s^L^t
vedno upirajo zoper povelje viš-|milj obrežja s skalnatimi morski-1 n0 brizgalno, ki pa jih je glavar-	Jv^^ nn^ so«; ^
jih ter nočejo storiti, kar jim ve- mi zajedami, kamor ne more no-Ltvo odpoklicalo, ker je bila za! TIt V V • VZ/ ® ? leva duha modrost in oblast. bena ladja. - Najlepša in najve- enkrat velika nevarnost odstra-!	J^8irjUt>Pa do 1000 kro,n
T • , .1	škode. Francu Pirnatu je zgorela
njena. V pol nre je bila na mestu Mša ^ Uevi |koda je ^^
tudi skoro vsa zupmja: možje, |38()() K z la je	Kerfc
žene m dekleta, ki so neumorno ^ z delavnic0; škode jma ^
delali celo noc. Bog naj povrne kron Marku Burgerju
je zgorela
vsem!	^^ orodje, veliko kož in eresla;
New Iv	T'1 r^ l : škode ima 7950 K. ^varovan ji
iNew- lu VS1 pod streho, kakor tudi vse , oA00 K 7___a1_ - i * T
si mir in zadovoljnost lastnega castle. Zapadno proti Atlantiku sen0, je v teh dragih časih pomoč ^^ ,	j ^
-- - - -	®	v fnezu Koscaku, kakor tudi hlev m
skedenj; škode pe 2850 K Ivani
Kaj je torej storiti? Nič druge-jčja pristanišča se prostirajo na ga ne, kakor to, kar zahteva vsa-1 južni strani Anglije ob angleškem ka vojska: močnejši naj si pri- kanalu, kakor: Plymouth, Sout-dobi mir, naše srce naj si pribori hampton, Portsmouth, Brighton in mir, premagavši grešne strasti, I Dover. Iztočno proti Severnem in sreča je skovana.	morju so pa: London, Harwich,
Da, če se nam posreči, pridobiti I Great Yarmouth, Hull in
vadni delavci od 30 do 50 odstotkov, svojega tedenskega, meseč-neea, ali letnega zaslužka samo za prehranitev svojih družin.
Skoro polovico tega morajo dandanes ti delavci izdati samo v ta namen, ali za svoj prežitek in da obvarujejo svoje pred gladom.
Predno je nastopila menda vsled evropske vojne tudi v Zedinjenih državah velika draginja živil, ki je največji vdarec za navadnega delavca, se je računalo na posameznika najmanjši dnevni izdatek 22c za živež, ali $1.54 na teden. Tako zatrjuje gorinavede-na Miss Breckenridge. Ta svota je pa naravno prenizka, ker delavec ne more nikakor shajati z 22 centi na dan za prehranjevanje. Sedaj so se razna živila skoro vsepovsod podražila od 25—50 odstotkov. Zaslužek je pa še vedno isti, ali stari!
Ako računamo torej od raznih veščakov, pripoznano minimalno povprečno plačo $840. — na leto, oziroma $16. — tedensko za delavsko družino 5 oseb, — se moramo nehote vprašati: koliko je pa tako srečnih delavskih družin, ki se lahko ponašajo s takim zaslužkom? Običajna plača za navadne delavce po večjih mestih je od $1.50 do $2. — dnevno; to tvori
in javno pokaže, da biva v Zedi njenih državah povečini krščan sko ljudstvo. To bi se pa dalo najložje izvršiti, ako bi se uvedlo kak nabožni rek na kovanem denarju. Označeno pismo je preje zatem v roke tedanji ravnatel; družine | državne penezo — kovnice James Pollock.
Leto kasneje (1862) je Mr. Pol lock v svojem uradnem poročilu razpravljal o tej točki, da naj bi se pripoznalo božjo nadoblast in naše zaupanje v Boga v obliki primernega nabožnega reka na a meriškem kovanem denarju.
Ravnatelj Pollock je v tem svo jem uradnem poročilu povdarjal da se za to zanima tudi sam dr žavni zakladničar, Mr. Chase, ter da sploh ne dvomi, da ne bi ame riško ljudstvo sprejelo in odobrilo kakega nabožnega reka na kovanem denarju.
Kongresna zbornica se isto leto vendar ni na to predlogo dosti o-zirala. Leto kasneje (1863) je pisal ravnatelj Pollock v svojem letnem poročilu zopet sledeče:
"Dosedaj se je splošno priporočalo sledeči nabožni rek "God Our Trust" (Bog naše zaupanje) za ameriške kovane novce. Kakor znano, so povzete te besede iz naše znane patrijotične narodne
torej za 6 delavnih dni $9. — oz. 12. — zaslužka! Tukaj bi radi vprašali gdč. Breckenridge, kako take revne delavske družine shajajo?
himne "The Star — Spangled Banner." Vsebina te pesmi je znana vsakemu državljanu naše domovine. Ta pesem se je uglobi-la v srca in usta milijonov in mi
Pa vzemimo vseeno slučaj, da hionov ameriških državljanov, zasluži oženjen delavec s nedora- Sedaj imamo ravno ugodno prili-slimi 3 otroci n. pr. $800. — ali ko za razmotrivanje te stvari $840. — na leto. Koliko mu pre- Naž "arod v strahu in nevarno-ostane od tega za zdravniško os- !tu 2ivim0 v času, ko postaja krbo svoje družine, za razvedrilo človeška moč slabotna, ob času, v duha, za društva, šolo, itd.? kaj- kavterem naJ bi bila naša moč in ti za gospodinjo moramo računa- rešitev samo v Bogu. Dajmo to-ti skupno 70 odstotkov od skup- rej udanostno pripoznati božjo nega zaslužka za prežitek družine, ^advlado nad nami in proglasimo obleko in stanovanje v slučaju, da n.aše zaupanje v Boga s primer-so otroci stari od 10—17 let; pri I napisom na kovanem denar-mlajših otrocih se ti stroški za ne- N11' "
kaj skrčijo.	Drugo leto za tem ,dne 22. a-
In kdo je kriv tem nedostat- P"la 1864 je kongres dovolil, da kom? Nihče drugi kot ameriški se 8me na 2 centnih novcih iz kapitalisti, ali delodajalci, ki iz- brona vkovati napis: "In God rahljajo življensko silo in moč pri- We Trust." prostega delavca v svoje lastne se- Zopet je poročal ravnatelj Pol-bične svrhe.	lock naslednje leto v svojem u -
Poglejmo na primer gospodarja radnem izvestju, da je kongresna ki ima 50 delavcev zaposlenih v' zbornica sprejela že navedeni rek
srca, potem je izvršena moja na-1 najdemo sledeča pristanišča: Bri- dvakrat potrebna. Obračamo se
oga; vi nehate biti moji učenci stol, Cardiff, Swansea in Liverpol. do dobrih rok za podporo, ki naj
in jaz z lahkim srcem odložim Med temi znanimi svetovnimi pri- se pošlje župnemu uradu ali pa1!,^ ?apra™ Pozar }™n —a.,, i ... v .	. I-a—------*----r j v	r škode. Hisa s pohištvom in žitom.
je zgorela Marjeti Klun, ki ima
3200 K škode. Simonu Gorše je
zgorela hiša, več gospodarskih
poslopij, orodja in ima škode
svoje delo, kajti če imate mirno, I stanišči se pa nahaja še na stotine županstvu v Ribnici, zadovoljno srce, imate vse, kar drugih, manjših pristanov.
zahteva prava sreča.	Za ^^ obrežno obrambo je I	Ribnica, 25. julija 1915
Prišli smo zdaj res do vrhunca I potrošila Anglija že nad milijardo četudi je ponoči od sobote na ^ ^ ^ Uiuu a m im našega poučevanja; in jaz bi mo- dolarjev. Mnogo je obmorskih nedeljo deževalo, kakor da bi lilo! ^o^o'k. I^ani^BenčinaTe zgor* ral postati ravno zdaj najbolj mest in krajev tako utrjenih, da iz škafa, se je še danes kadilo iz' - - --	-
zgovoren, ravno o srčnem miru, jim ne more nobena sovražna si- Rudeževih gospodarskih poslopij, o notranji zadovoljnosti, bi moral la do živega. Na tisoče in tisoče Pogorišče se še vedno straži. Ne najbolj goreče govoriti. Toda hva- tori dinamita je skritega globoko | varnosti sicer ni, ker ni veterno,
la hiša, gospodarska poslopja, Veliko sena in živeža, škoda se je cenila na 7950 kron. Janezu Klun je zgorela hiša ,hlev, pohištvo; škoda znaša 1460 K. Petru Prim-šarju je povzročil požar 1700 K škode. Zgorela mu je hiša, živež, pohijstvo in svinjak. Janezu Pu-celj je zgorela hiša, kovačnica, o-rodje, 4 vozovi v delu; škode ima
, m j• l^SBff v j ■ 8200 K. Janezu Pueelj je zgorela nahaja obrežje obdano z nevarni- bi Tud, na deželi so ze zdaj po- _ z ^argkimi sl M
„;	_*__r:___:	ril____ I t rohno 7arMicna ntrnt
a seno le še vedno tli.
Zažgali so otroci. Gospod dekan je še minulo nedeljo prosil starše,naj pazijo na otroke, a je velik križ: očetje pri vojakih ali
la Bogu, ta težka naloga je od mo-|v morju. — Samo en pritisk na e je strani že popolnoma rešena, lektrični gumb, — in pognana bi Kajti vse, kar sem dozdaj pripo- bila lahko v zrak cela nemška vedoval, vse je kazalo v eno stran, flotila.
vse je imelo ta namen: srce umi- Najbolj nepristopne in nevar-.	- .
riti, srce zadovoljno storiti! Lah- ne kraje ^ sovražne bojne ladje pa v Ameriki, matere na polju,
ko bi bi precej odkraja rekel: | najdemo na Škotskem. Tudi tu se|°troci so pa prepuščeni samim se orečo skovati se pravi — v srcu
ustanoviti pravi mir."	|mi skalnatimi pe«nami. - Skup-1 trebna zavetišča otrok.	, ima ^	- r •
Ker se pa noben nauk ne da kar na dolžina pomorskega obrežja na Pogled na pogorišče je strašno dalie hiža s ' skpdniem Moiziiv naenkrat naučiti, marveč se je tre- škotskem znaša 2300 milj. Glav- žalosten. Tam, kjer so stale prej lllllT J ilTm/S ba več časa šolati in posamezne na severna pristanišča na Škot- lepe hiše in obširna gospodarska ZI Z^L , 5n nauke deliti v manjše oddelke; za- skem S0: Leith, Dundee in Aber- poslopja, štrle zdaj kvišku gole aLS SO k™ L^r S to sem tudi jaz svoj pouk delil v deen; na iztočni strani je pa In- stene in dimniki, ves pridelek je
vec oddelkov ter se tako polago- verness ter Glasgow. V Glasgowu uničen in so ljudje strašni reve- far^	^
ma hotel bližati glavnemu name-|se nahajajo največje ladjedelnice ži ,ker nimajo ničesar djati v lo-	13^50 K Kril Žurih ii^
Jiecvin 80 že zdaJ navezani na mi- škode ^ K Tereziji Bur?er ^
četku kot davni r>o^oi ti^Sp srp I	™™ pnsiamsca i [°®r.6n.a ?rca' Da odPomore V™ uničil požar hišo z gospodarskimi
strani I.ke so: BelfortMškode imafnad 6000 K.
le popolnoma zdravo srce more bi-^D.ub+lm' na pa	^ zLik z1 DanW cenila po
ti mirno in srečno; dokler je in sploh tovvor^ ProrPet z ladjami	J° zl°2lla Z|občinsk^ ^etu škoda skupno e
ostane srce bolno, ne pripravi nemogo« vsled visoko silovitega	g0^0^ kaPlai10^- lorožniškim stražmojstrom. Po-
vanj miru in zadovoljnosti nihčeJobrež;,a\Na Jnzni strani. Irske se	Časa, ko je pričelo goreti, se hvaliti ge mora ker se je cenitev
celo Bog ne; tudi Bog bi moral raxz?rf.tira rekl Sliano.n Prista'	f movre ^ dognati,, eni trde, tako hitr0 izvedla Za občinski Za-
prej ozdraviti, potlej šele bi ffa Limenck, na severni pa Lon-	da je ze gorelo ob pol treh, drugi ^ gta vodil& cenitev župan
nu cele razprave: mir pridobiti I celega sveta
srcu! Nasvetoval sem precej v za- XT ..	. . A .yy I losrena srca
' Najbolj znamenita pristanišča11Qsrcna srca
mogel umiriti in osrečiti. Dalje sem po vrsti in posamič razkazoval, katerih reči ne sme biti v srcu, namreč raznih strasti, ki so
donderry.
Ako upoštevamo skupno dolži-|na vsega obrežja Velike Anglije, ki meri 6500 milj, bomo prišli
ob štirih, izbruhnil pa je požar ob petih popoldne. Ognjegasci in domačini so delali z nadčloveško silo, da se je požar omejil. Na po-
zlasti v sedmerih poglavitnih gre- kmalu do zaključka, da je bloka- gorišču sta bila ves čas g. de-hih označene, ter sem povrsti pri- da Anglije celo težavna in narav- kan Skubic in župan Fr. Cešarek,
poročal tudi razne pomočke, kako|nost neizpeljiva. se iznebiti strasti in si pridobiti nasprotnih čednosti: storil sem vse to zopet zato, da bi izginil nemir iz srca in se v njem uselil za-željeni mir in ljuba zadovoljnost. n še zdaj na zadnje ,sem nauk o
Velikanski požar v Ribnici.
kočevski g. okr. glavar se je takoj pripeljal in je ostal dolgo Ribnici. Vsi so storili svojo dolžnost ; ognjegasci, domačini, Ribničani najbolj hvalijo vrla dekleta, ki so gonila brizgalne in delala, ko so možje že opešali. Da se ni požar razširil tudi na
miru samem na ta način razdelil, Ribnica, 24. julija 1915. V petek, ter sem ga hotel s tem bolj poja- 23. t. m., ob 5. uri popoldne je na-1 tr^vin da ni bila nesreča še straš-
sniti in naznaniti pravo pot, po stal v Ribnici ogenj na Veliki	neJsa, je zabranilo drevje na
vateri se more popolnoma umiriti Mlaki zraven občinske ubožnice.	graščinskem parku in zid, ki ob
človeško srce. K zadobljenju srč- Žalostno je klical na pomoč veliki	daja grad. Najbolj je pa zadušil
nega miru ima pripomoči tudi vse, zvon, naznanjajoč, da gori trg.	požar dež danes ponoči. "Bog je
to, kar mislim še dalje navesti v Ker je veter vlekel čez trg, je bi-	pomagal," pravijo Ribničani, da
prid naše sreče. la kmalu vsa Velika in Mala Mla-	Qi bilo še strašnejše.
Ker pa vsak dober dar pride ka v ognju. Grozno je švignil o-	Škoda je ogromna. Kolikor se
odzgoraj, zato moramo zlasti še &enj proti nebu, ko se je vnela	je danes popoldne precenilo, zna-
za neprecenljivi dar srčnega mi- graščinska pristava z velikim ko-	ša nad 310.000 K, zavarovani so
ru in srčne zadovoljnosti goreče zolcem, kjer je bilo okroglo 2000	bili pogorelci po lastnih napove-
in stanovitno moliti. Za mir in za- starih centov sena, in kozolec,	dih .za 132.054 K. Cenila pa se ni
dovoljnost pri sv. maši; za mir in poln požetega žita. V nekaj mi-	škoda na sadnem drevju in na
zadovoljnost prosimo Jezusa po nutah se je ogenj že prijel žup-	vrtovih. Drevje je obžgano in se
pv. obhajilu; za mir in zadovolj- nijskega gospodarskega poslopja,	bo zarastlo šele čez leta. Mirno
nost molimo pri domaČih pobož- ki pa so ga hitro zadušili; ravno	se zato lahko trdi, da znaša cela
nostih zjutraj in zvečer; za mir in tako Uljarčevega hleva pred cer-	škoda približno 400.000 K.
zadovoljnost molimo, kadar smo v kvijo na glavnem trgu, ki se ga	Po požaru je bilo največ škode cerkvi ali se sicer skupnih pobož-' je pa tudi posrečilo zadušiti; si-' zadane Rudeže^i graščini. Škoda
Franc Česarek in g. podžupan Pele. Ribniško županstvo je vložilo tudi prošnjo na deželno vlado in na kranjski deželni odbor. Pomoč je pogorelcem nujno potrebna, ker nimajo živeža in obleke. Skrbi pogorelce tudi, kje naj dobe delavce, da jim hitro zopet zgrade domove in gospodarska poslopja. Hud udarec je, ker je uničil požar žetev. Obširna pomožna akcija je nujno potrebna.
0
Prošnja.
Dne 23. julija je v trgu Ribnica pogorelo 21 gospodarjem, ds ne štejemo gostačev, 52 poslopij z vsemi letošnjimi pridelki, kakor krmo, živili; uničena je oprava, obleka, gospodarski stroji itd. Beda je v današnjih dragih časih tako velika, da smo primorani obrniti se do dobrih src za pomoč. Hvaležni smo za vsak dar, naj si bo v denarju ali naturalijah, ki naj se blagovoli poslati dekanijskemu uradu ali pa županstvu v Ribnici, ki bosta darove vestno razdelila med uboge pogorelce.
Ribnica, dne 25. julija 1915.
Franc Češarek, župan.
Anton Škubic, dekan.
£
\V\\\\\\\V
t:
S. K.
Ustanovljena t Jolietu, DL dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898.
GLAVNI URAD: JOUST, ILL. Telefon 1048
Od ustanovitve do 31. julija 1915. skupna izplačana podpora
$1,075.866.43.
GLAVNI URADNIKI:	,
Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago, DL L podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet, Dl. , O. podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago 8t., Joliet, Dl. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. •lavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, Dl. Dihovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni sdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, Dl.
NADZORNIKI: Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, Dl. Geo. Thomas, 904 East B. St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 3. Ave., Hibbing, Minn. Frank Petkovšek, 720 Market 8t., Waukegan, Dl. Frank Frančič, 318 Pierce St., Milwaukee, Wis.
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2027 W. 23. St., Chicago, Dl.
PRAVNI ODBOR: Joseph Russ, 6712 Bonna ave. N. E. Cleveland, Ohio. Frank Svete, 1428 So. Sheridan Rd., Waukegan, Dl. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, DL Telefon: Canal 2487.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo ■a glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, DL dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE," 1951 W. 22nd PL, Chicago, Dl.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE.
Kakor že cenjenim članom in članicam znano, določil je glavni odbor Jednote, da se izda vsem članom in članicam nove certifikate, ki bodo odgovarjali pravilom in vsem ostalim okoliščinam. Certifikate sem pred kratkem prejel iz tiskarne in pričel sem iste takoj izdelovati Prej pa ko pričnem z razpošiljanjem istih na krajevna društva, si štejem v dolžnost, da opozorim slavna društva in vsačega člana in članico na vrednost in pomen certifikata. Pred vsem pa prosim, da naj bi cenjeno članstvo Jednote tu navedene točke dobro in pozno prečitalo in vpoštevjalo, kajti potrebno je za vsacega člana in članico, da zna kakšen pomen ima sploh certifikat izdan od strani Jednote.
Kaj je certifikat ali "policy?" Certifikat izdan od strani K. S. K. Jednote članu ali članici je pogodba ali kontrakt med članom (ico) in K. S. !k. Jednoto. Potom certifikata se zaveže Jednota članu (ici) plačati zavarovalnino označeno v certifikatu in nasprotno se zopet član (ica) zaveže plačevati mesečne asesmente in druge prispevke Jednoti, ter obljubi spolno vati pravila in zakone predpisane od strani Jednote.
Kakor vsak pogodbenik, prej ko prevzame kako delo, napravi pogodbo ali kontrakt z osebo ali stranko, ki ima kako delo za oddati v izgotovilo, — tako je tudi z Jednoto. Kakor je potrebno za osebo, ki si želi napraviti hišo, da zahteva od stavbenika pogodbo, v kateri so označene vse okoliščine, pod katerimi se ima hišo aH stavbo napraviti, tako je tudi potrebno za stavbenika ali kontraktorja, da ima zagotovilo ali pogodbo podpisano od stranke, kateri ima stavbo napraviti, kako želi imeti hišo zgrajeno, in v kakih obrokih mu bode plačal ali plačeval za storjeno delo? .Torej če je potrebno pri napravi hiše ali kakemu druzemu delu, da se ima pismeno pogodbo, s katero se ščiti eno kakor drugo stranko, tako neobhodno potrebno je tudi za članstvo K. S. K. Jednote, kakor tudi za organizacijo samo, da i™* pravomočno pogodbo z vsakim članom in članico pripadajočo k Jednoti. Vsled tega tudi JednotsC izdaja svojim članom in članicam take pogodbe ali certifikate. Ker pa stari certifikati NISO ODGOVARJALI VSEM ZAHTEVAM ČLANSTVA IN NE JEDNOTE, radi tega je glavni odbor določil, da se izdajo novi, kakor je bilo že večkrat v Jednotinem Glasilu poročano.
Nadvse važno in potrebno m članstvo K. S. K. Jednote je, da vpošteva sledeče:
Nobena pogodba ni veljavna, če ni podpisana od obeh strank, to je od stranke, ki pogodbo izda in stranke, ki pogodbo sprejme! Tako tudi ni pravomočen noben certifikat izdan od Jednote, če ni podpisan od Jednote potom Jednotinih uradnikov in tako tudi od člana ali članice, kateremu (i) je certifikat izdan.
Prvo izdani certifikati od strani Jednote niso bili napravljeni v smislu postavnih zahtev in ni bilo zahtevano od članov in članic Jednote, da bi iste podpisovali. Bili pa so certifikati, ki so se iz-davali članstvu neksy let nazaj v tem smislu napravljeni.
Ko sem na zahtevanje prejel od nekaj društev stare certifikate, da njih mesto izdam nove, sem opazil, da je veliko število certifikatov nepodpisanih od članov (ic) čeravno se to zahteva in je prostor na certifikatu v ta namen odločen. Iz tega se razvidi, da je veliko število društvenih uradnikov to prezrlo in pozabilo zahtevati od člana (ice), DA CERTIFIKAT PODPIŠE PREJE NEGO SE MU (JI) ISTI IZROČI. Da se v bodoče vse take pogreške odstrani, apeliram na cenjene društvene tajnike (ice), da prej ko bodo ^^J*^11 (ici) novi certifikat, odločno zahtevajo, da ga član (ica) LASTNOROČNO PODPIŠE oziroma podkriža. Na certifikatu je označena besedica "MEMBER." Tam se ima podpisati ali podknžati clan (ica). Poleg članovega imena na levi je prostor za pričo^ ki potrjuje, da je član (ica) certifikat sam (a) podpisal (a), — ce ne zna pisati, - pa podkrižal (a). Potem podpiše certifikat tudi dr. predsednik (ica) in dr. tajnik, ter potrdi z društvenim pečatom. Ko je vse to gotovo, potem se še le izroči certifikat članu aH članici.
Zelo važno in potrebno je za dr. tajnike (ice) tudi, da pregledajo certf. kakor hitro jih dobijo iz gtevnega	* slučaju, da se zasledi kako pomoto na certf. naj se istega vrne na
gl. urad Jednote v popravek.
Dalje naj dr. tajniki (ice) pazijo na to, da ee vknjiM v knjigo "oporok" vse dediče kakor so označeni v certifikatu, prej ko se istega članu ali članici izroči če se to pravilno in natančno vknjiži, bode imelo društvo popolen rekord ali zapisnik vseh oporok. Zaznamovati je treba tudi v knjigi oporok ime vsacega člana (ice) kakor hitro se prejme certf. is glavnega urada Jednote. To bode zopet tajnikom (icam) dalo popolen zapisnik vseh članov, za katere so oertf. prejeli in za katere jih imajo še dobiti.
če se bode to vpoftevalo in po tem ravnalo, napravil se bode lep red pri vseh oporokah in lahko bode društvo znalo kako je bila članova oporoka napravljena, v slučaju, da se certifikat izgubi. S tem se bode prihranilo veliko nepotrebnega pisarenja in povpraševanja.
Moja želja je, da bi se poslovanje med krajevnimi društvi in Jednoto povzdignilo do pravega trgovskega sistema, kar pa je mo goče le doseči, če mi gre j o uradniki (ice) krajevnih društev na roko in mi pomagajo pri izpopolnitvi sistema, kar bode velike koristi za Jednoto in društva, društvenim uradnikom (icam) pa v ponos in čast.
Ker se zadnji čas ni izdavalo novo pristoplim članom (icam) certifikatov, vsled tega jih je precejšnje število zaostalo. Jednako je tudi precej zaostalih certf., ki so bili poslani na gl. urad za pre-membo dedičev. Zaraditega se bodem v prvi vrsti potrudil in izdal certf. novopristoplih in one, ki so mi bili vposlani za spremembo dedičev. S tem se bode dalo priliko vsacemu posameznemu društvu v najkrajšem času videti, kakšni bodo novi certifikati. Ko bodo omenjeni certifikati izdelani in razposlani, pričel bodem z izdelova njem ostalih po društvenih številkah. Ker se bode to delo opravljalo poleg ostalega upravnega posla, prosim cen j. članstvo, da ima neikoliko potrpljenja, kajti delo bode velikansko, če se premisH, da bode treba ugotoviti 12,000 novih oertf.
Potruditi se hočem, da kakor hitro mogoče izgotovim vse certf. in jih razpošljem na krajevna društva, zavoljo tega pa prosim slavna društva DO VŠTEVŠI 20. ŠTEVILKE, da mi blagovoUjo vposlati stare certifikate.
Z bratskim pozdravom	JOSIP ZALAR,
Joliet, Dl., dne 17. avgusta 1915.	gl. tajnik K. S. K. J.
Pozdrav domovini.
Pozdravljam te rodna mi gruda dolenjska, Dežela predraga in mila slovenska. Pozdravljam Vas hribi, gorice dolenjske, Vi biser, ponos ste dežele slovenske. Pozdravljam Vas bratje, junaki dolenjski, Jekleni Vi steber v deželi slovenski. Pozdravljam grobove vseh padlih Dolenjcev, •Vse hrabre sinove dežele Slovencev. Pozdravljam Vas matere stare dolenjske, Ve žalostne reve, sirote slovenske. Pozdrave pošiljam iz daljne tujine: Bog živi Slovenke, — Slovenije sine!
Josip Staresinič, Denver, Colo.
Goriški zvonovi.
. Goriški zvonovi
Spet tužno poj o;--—
Gotovo junaka K pogrebu neso?
Pa naj ga nesejo. Pa naj ga neso! Saj upam, da pojde Tja v sveto nebo.
Kropiti ni treba Junaka zdaj več. Saj s krvjo poškropljen Je on, — njegov meč.
Kaditi nikarte Zdaj tega moža! — Topovi že strašni, Kadili so ga.
Kadila v spominu Ga mati bo le; Kropile ga bodo Tud' njene solze!
Josip Staresinič, Denver Colo.
Pogreb junaka.
Zložil Ivan Z.
Jama majhna že skopana, Je za mene tudi tam;
To veli mi smrtna rana.--
Z Bogom fantje, kličem vam!
Na mrtvaški oder deli, Bodo me z zelenih vej; Žalostinko pa šrapneli, Mi zapeli za vselej.
Čul ne bom zvonov iz line, Farne, — v zadnji mi pozdrav, Pele ptice mi z višine Bodo v grob moj ves krvav.
Mesto sveč svit zvezdic jasnih,
V	bled bo seval mi obraz;
j In ob žarkih lune krasnih,
V	grob položen bodem jaz.
Križ ne bo mi stal nad glavo, Kameniti dragocen. Kmalu grob zaraščen s travo, Bo razpadel zapuščen.
i
Solze kdo za mano točil, Bode pri pogrebu tem? Če sovražnik me izročil
Bode zemlji? — Jaz ne vem.
{
Solze pa zato točite, Mati draga, ljuba Vi! Vest o smrti ko dobite, In molite zame vsi!--.
Slike z italijanskega
■ • • v v _
bopsca.
Požrtvovalnost in hrabrost Slovenk.
Hrvatski vojak Vladimir Folno vič piše '4 Slov.": " Že nekaj dni se nahajamo na soški bojni črti, ne kaj kilometrov od italijanske meje. Naše čete so zasedle najvišje točke, visoke 1200 metrov, katere napada italijanska vojska kakor vihar. Četa za četo naskakuje naše rojne vrste, napada v masah riaše okope, ali naše strojne puške kose sovražnika naravnost neusmiljeno z velikim uspehom. Sovražni vojaki se deloma mrtvi deloma ranjeni vale po velikanskih snežnih strminah navzdol. V dveh dneh so nas italijanske čete poskusile šestkrat vreči iz naših postojank, ali zastonj. Vsakokrat so se morale vrniti z velikanskimi izgubami in ne da bi kaj opravile. Tri dni zaporedoma je besnel topniški boj, od ranega jutra do pozne noči. Ničemur niso prizanašale sovražne krogle. Ali naše topništvo dobro odgovarja in izvrstno brani naše postojanke.
Zanimivo je tukaj na meji dr-žanje civilnega prebivalstva, katerega je mnogo ostalo doma, a nad vse je vredno pohvalno in junaško ponašanje hrabrih Slovenk, katere požrtvovalno skrbe za naše ranjence. Te dni so nosile hrabre Slovenke celo pošto v bojno črto ter z višin 1200 metrov nosijo ranjence, zapuščene puške, telee-njake in druge stvari ranjenih vojakov na varen kraj. Hrabra dekleta iz bližnjih krajev nosijo v bojno črto našim junaškim vojakom vodo, mleko, kruh in druge stvari._ To delo požrtvovalnosti more se šele takrat prav ceniti, kadar se ve, kako težek je dohod k našim četam, ki so razsute po teh sneženih gorskih grebenih in kako je to nevarno, ker so izpostavljene močnemu ognju laškega topništva.
Naši hrvatski vojaki so navdušeni vsled te pomoči svojih slovenskih sester. Ta dela jih spodbujajo na še večja junaštva ter jim dajejo čvrsto upanje, da bomo našega skupnega sovražnika tudi Dremagali. Slovenski in hrvatski vojaki so se zakleli, da hočejo do zadnjega vzdihljaja braniti in varovati svojo rodno zemljo in ne bodo dovolili, da tujec grabi to, kar mu po naravi niti po
pravici ne pripada in mu ne sme nikoli pripadati.
Nadporočnik v rezervi gospod dr. Ivan Grašič pa piše dne 5. m m.: Ležim visoko v gorah, šrap neli in granate pokajo, da odmeva po celi Primorski. Neposredno za fronto stoji majhna gorska ko-čica, kjer obvezujejo ranjence Vsak hip se razpoči tu 15 cm granata in niti trenutek si nisi varen življenja. In kdo more popisati veselje in zaeno občudovanje, ko so prikorakale danes zjutraj vrle Tolminke k tej kočici, da tolažijo ranjence in jim dajo prvih okrep-čil. Hrabri Tolminci so prinesli s seboj nosila, da težko ranjene po-neso v dolino. To je hvalevredno delo naših slovenskih deklet in mož, m vse vojaštvo se jim iz srca zahvaljuje za njih trud. Slovenec ima dobro srce! Posnemajte vrle Tolminke tudi druge Slovenke. Lahom se godi slabo.
Pismo slovenskega mornarja.
Kvartirni mojster Franc Zwoelf piše z vojne ladje "Princ Evgen' svoji sestri v Predjami na Notranjskem med drugim (pismo je šlo skozi vojaško cenzuro):
Šest ur potem, ko nam je Italija vojno napovedala, smo se že vozili proti Italiji. V kateri kraj smo namenjeni, nam ni bilo zna no. Vozili smo se celo noč. Zjutraj ob 3. uri smo dobili kavo. Ob pol 4. uri smo že videli mesta in trdnjave in se razdelili; polovica ladij je šla proti drugim mestom. Ob tri četrt na 4. uro so italijanske trdnjave in baterije že streljale na nas. Mi smo se še bolj približali mestu in ob 4. uri smo začeli streljati. Kmalo smo videli, tako so iz vojašnic pribežali vo jaki v spodnjih hlačah, iz hiš pa ženske in otroci. Vse smo zbudili iz spanja in nobeden ni imel časa, da bi se oblekel. eČz eno uri je bi o vse tiho. Trdnjave in baterije so bile vse razbite, videlo se ni drugega nego razvaline, dim in o-genj. Naši zrakoplovi so tudi metali bombe na mesto. Potopili smo tudi dve nevojaški ladji in dva rušilca torpedov, tri križarke so pa ušle .Tako smo začeli, nadaljevali bomo pa še drugače!
Dalmatinec.
Avstriji in Jugoslovanom hoče jah vzeti jugoslovansko zemljo in morje. Tritedenska vojska je že razodela, kaj je nam naša zem ja in naše morje. Naši bratje na goriškem bojišču vedo to dobro. Vedo, da gre za življenje in svo-jodo naše domovine ob morju. Rodile so nas gore, morje nas je krepilo, trpljenje nas je živilo. Iz teh virov spravlja sedaj ljubezen na dan našo strašno moč. Vojska z I-talijo bo menda najbolj krvava v tej svetovni vojski. So znamenja za to. Na čudnem svetu, ob čudoviti reki se išče odločitve svetovni vojski. V tej vojski pa bodo menda naši jugoslovanski bratje zakrili svojo dosedanjo slavo z novimi junaštvi. Pošten Furlan nam je prinesel zgodbo, ki je čudovita, resnična in grozna. Mož jo je pripovedoval s takim o-gnjem in živahnostjo, kakor da jo gleda vnovič pred seboj. Kletni sin pa gleda v očeta in priča, jar je tudi sam videl.
Bilo je prve dni vojske. Italijanske patrulje so že dospele v furlansko vas onstran Soče, nato pa šle nazaj. Kmalu pride avstrij-sa patrulja. Ljudje, dobri in zvesti Furlani, novedo našim vojakom, da so bili Italijani v vasi. NJekaj naših mož odide nazaj, ne-saj, menda trije ali štirje, pa o-stanejo v vasi in se porazgubijo po hišah. Bili so Dalmatinci. Prešlo je že nekaj časa po odhodu talijanov. Naš pripovedovalec — ime nam je znano — kar naenkrat zagleda, kako se odpro vrata sosedove hiše in na pragu se pokaže ponosen, velik Dalmatinec s pusto in bajonetom pred seboj. V istem trenutku, kakor da bi iz zemlje zrastli, stoji tik pred njim deset italijanskih vojakov s častnikom na čelu. Italijani so menda oteli našega ujeti. Da ste ga videli Dalmatinca! Kakor bi strela udarila, je dvakrat zavihtel pusto z bajonetom pred seboj — ej, kje se je fant učil kositi v Dalmaciji _ in šest Italijanov je bilo trvavo porezanih. Dva ali trije so se sesedli na tla. Nastal je grozen prizor, ki se ne da popisati. Častnik, katerega je Dalmatinec tudi porezal, šestkrat ustreli, toda ne zadene. Dalmatinec udari s puško po roki častnika, da mu odleti revolver 10 m daleč. Častnik se zgrudi. Ostali štirje vojaki silno
navalijo na Dalmatinca. Zadaviti ga hočejo. Štirje proti enemu. Začela se je strašna borba. En sam klopčič so bili. Vseh pfct je delalo strašno. Lovili so se z rokami, grabili, davili. Pol ure je trajalo to divje borenje. Fant, kaj bo s teboj? Konec? Italijani so zbežali in pred hišo je stal na cesti zravnan kot hrast naš Dalmatinec, toda obraz bled, žile nabrenkle, prsi pa so mu hropele, kakor da mu v njih bruha vulkan. Naš brat od južnega morja pošto j i še nekoliko časa, da pride do sape, nato se pa vrne v hišo. Skoro se je opotekal.
Minilo je nekaj trenutkov. Naš pripovedovalec in nekaj ljudi, ki so to videli, so bili v skrbeh za našega junaka. Poslali so otroke, da gredo pogledat, kaj je ž njim. Otroci ga najdejo v hlevu na ste-lji. Bil je še vedno bled in strašno je hropel. Nekaj mož mu prinese polente, svinjine in črnega vina. Junak počasi vse sne in spije in nravi: "No, sada smo opet dobri." In pravi vaščanom : "Bilo je strašno. Rad bi nekoliko počil in spal. Če pride naša patrulja, me ni treba buditi; če pa bi se bližali Italijani, onda da." In zleknil se je po stelji in položil glavo na roko. Vaščani odidejo. Niso mogli ostati v vasi. Sodili so, da se bodo po tem dogodku Italijani skoro vrnili in bali so se maščevanja. Hitro so pobrali nekaj stvari in^-odšli proti naši strani. Kmalu so naleteli na naše čete in povedali vse prvemu naredniku, ki jih takoj vodi pred višjega častnika. Ljudje so pred tem častnikom še enkrat ponovili vso zgodbo. Častnik posije takoj 50 ali 60 mož, da <rredo po Dalmatinca.
Kaj se je zgodilo s strašnim sinom Dalmacije? Ali so ga našli? Naš pripovedovalec ni mogel povedati, ker je moral naprej. Upajmo, da bo junak še branil svojo in našo ljubljeno domovino. Naša dobra misel in želja je ž njim!
SEDAJ JE ČAS!
Kakor se poroča iz zanesljivih virov, se bode otvorilo največjo jeklarno celega sveta v Gary, Minn., poleg New Dulutha že 1.
novembra letos.
Obratovanje se otvori z več tisoč delavci.
Kdor hoče sedaj denar naložiti z lepim dobičkom od 50% do 100%, naj kupi loto v Gary, Hinn. Imamo na prodaj po niz-rih cenah lepe lote za kupčijske, ali privatne hiše; te lote se ne-lajajo poleg nove jeklarne. Dobiti je iste od $300.00 in višje, ^lačilni pogoji so lahki, ker se odplačuje zneske na mesečne obroke.
Rojakom, ki se zanimajo za ta Kraj, pošiljam obrise od novih tovarn z zemljiščem zastonj.
Opomba: Vsi oni, ki ste že kupili lote v Gary, Minn., držite te ote. ker se Vam kaže lep dobiček!
Zraven tega prodajam tudi lepa farmerska zemjišča v Wisconsin (Marinette County) ter hiše in lote v Chicagu blizu slovenske cerkve.
, MARTIN LAURICH, 900 W. 22 Place Chicago, DL 3x8-18—9-1
Važen nasvet
A ko ste v zadregi, da morda potrebujete
ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA
obrnite se za zaupno na:
August W. Kerr-a
ki Vam bode stal na strani in pripomogel do Vaših pravic. Ta odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije
United Mine Worker* of America,
"District 12.
Osobito se priporoča delavcem v odškodninskih toibah.
gov naslov je«
Nje-
A. W. KERR,
ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC
Springfield,
Illinois.

iz bojev za doberdob-sfee planoto.
Granata za granato udarja na nas; bučanje razpokajočih se železnih nestvorov se meša s pojočim b rn j en jem posameznih kosov
in s prasketanjem padajočega ka-|dol. Sopihajdč vlečeta težko ko menega dežja — ostanki razstre- tel naprej, č /z 1
povžijejo svoje priprosto pa tečno kosilo. Mi tukaj, v najsprednejši črti, pa topot zaman čakamo na kosilo. Sicer se prikažeta na gornjem robu planote dva nosilca, ki na drogu neseta kotel z juho; brez vsakega varstva in kritja morata po odprtem pobočju niz-
ljenega kršja. Peklenski
kamenje in grmov-kon-| je in preko skalnih zidov; pri tem
cert. Tik pred nami je kratek niorata biti skrajno previdna, da jarek; na enem koncu je zgrajen Qe razlivata juhe. K vsem tem ju telefon, na drugem stoji periskop, se zapazijo Italijani iz 3trelskega Pri obeh aparatih opravljajo služ- jarka onkraj Soče ter naperijo bo podčastniki. Granata raz- nanju ljut "ogenj; pač jima pride trga nekje telefonsko žico; iz|mo na pomoč ter otvorimo živahen
tal udarijo plameni vsenaokrog, ogenj na ono stran, a kaj, ko pa pekoč dim leže nad postojanko, U njim Italijanom ne moremo bli na vse strani leti kamenje in že- zu- Plazita se po kolenih ali tre lezni drobci, toda kljub lemu buhu ter dvigata in porivata kote morata iz kritja dva moža, da naprej poškodbo popravita. Tu udaril obliva pot. granata naravnost v postojanko
naprej; curkoma ju Vedno bolj sta utru jena, vedno težje hropeta in vedno
Korporal M pri telefonu in dva gosteje udarjajo krogle krog moža so mrtvi, telefonska posta-1 njiju; trudna vrla moža sta sedaj ja je zasuta, na periskopu visi dospela v ravnino; trudna in na-okrvavljen kos uniforme. Pod-1 veličana plazenja, se dvigneta in častnik molče odstrani krvavo tečeta s kotlom preko travnika cunjo in opazuje dalje s pomoč- proti nam. Pozdravimo ju z rajo svojega aparata. Že dve url dostnimi vskliki. In kakor po opravlja razburljivo službo, nje- čudežu ostaneta v dežju kroge govi živci so utrujeni, glava ga nepoškodovana. Tu — komaj 50 boli, pred očmi mu miglja, toda m- sta se oddaljena — zazveni on vztraja dalje na svojem mestu, I udarec ob kovino; takoj smo ve čut dolžnosti in zavest težke od- deli, kaj se je zgodilo. Zašla govornosti ga držita, da ne oma- krogla je prebila kotel. Ko sta ga. Granatni dež traja že dve nosilca dospela do nas, je juha uri, žične ovire so steptane v tla, iztekla in ves trud je bil zaman
prsobrani raztrgani in razravna-ni, najsprednejših jarkov ni več. Opoldanska vročina jame priti-
Toda ne! Juha je sicer iztekla, a ko odkrijemo kotel, vidimo, ao je do polovice napolnjen z dobro
skati, tenka soparična koprena se dišečim svinjskim mesom. A za
razprostre nad soško ravnino.
postajankami in To ovira ogenj
vse seveda nadoma se
ni zadostovalo. Ne-ogenj sovražne arti
sovražne artilerije, ki zato omejiMjerije zopet ojaei. Njeni streli streljanje; do smrti pogumno veljajo topot gorskemu hrbtu za moštvo si more nekoliko oddih- 11 ami, kjer so huzarji ravnokar niti, toda na počitek ni misliti, začel napravljati žične ovire; s kajti treba pomagati revežem v svojimi rdečimi hlačami in zlasti najsprednejših jarkih, v kolikor modrimi bluzami se ostro razlo je pomoč. Glej ranjenca, — neza- kujejo v jasni sinjini. sovražna vesten je in težko hrope. Eden artilerija jih je hitro opazila in vojakov seže po obveze in ga ob- Pognala. Neka kolesarska stot-veže. Tu se mudi grozen pogled,! nija, ki je nemoteno delala poleg, ki naj ga ne opisujem. Tu leži | je v svojih sivih inonturah tudi ntjki vojak z razpomoe šev obveže težko ranjenega kakor najboljše ve in zna. k obvezovališču ž njim
n$ki vojak z razpomočjo tovari-| sedaj ostala neopažena.
Proti večeru se ozračje razčisti najboljše ve in zna. "Sedaj pa iu artilerjski ogenj postaja lju-
\ Stek- tpiii	/»<»]<» Viiiiui nnnn -io Kil
nom psovke in zasmehljivke ter lučata kamenje čez reko. Niti ena krogla ju ne zadene, dasi lete gosto kakor toča. Neki gra-ški kolesar spleza na še ne poškodovan prsobran svojega jarka, sede na vrhu na pesek čisto brez vsakega kritja in jame igrati na orgljice. V jarku mu ni bilo več prestati; duška mora dati silnemu duševnemu pritisku in onemogle mu srcu, če ne z drugim pa igranjem na orgljice in zasmeho vanjem sovražnika. In hrabremu vojaku ostane prizanešeno, zanj ni vlita nobena krogla!
, tejši. da celo hujši, nego je bil lenici nekega mrtvega vojaka je dopoldne. Neprestano buče gra-še par požirkov črne kave; s tem nate> neprestano treyska in rjove, okrepčajo ranjenca, nato pa ga na vsak meter jarkoVe dolžine dvignejo in nesejo navzgor po odpade pač po dvanajstero gra-strmem bregu. Težko delo! Več- natj prsobrani in žične ovire so krat udarjajo granate v nepo- zbiti v tla> po zraku lete vre^e g
sredno bližano, nakar spuste ječe- peskom, tramovje in človeška
čega ranjenca na tla in se vržejo	telesa. Za branilce pa ni druge
na zemljo. Toda končno le do-	rešitve, nego vztrajati za vsako
spo na vrh planote; ranjenca po-	ceno> vztrajati do konca! Čepeč
lože v senco kamenite stene, do- se stiskamo"
ob sprednjo steno
<3im hiti eden vojakov na obvezo- jal^a in si išC.emo 01ldi varnih vališee po sanitetno moštvo, dru- vdolbin; toda stena za steno se gi pa se nemudoma vrnejo nazaj ruši> prsobran za prsobranoni od-k jarkom, da spravijo na varno naša ognjeni vihar, ranjenci ječe, še druge ranjence. Obvezovali- toda semkaj ne pride pomoč; šče je pol ure daleč za robonrpla-harki se zasipajo, strojne puške note; od daleč je mesto spoznati ostajajo brez moštva, peklo divja po beli zastavi z rdečim križem. I jn rohni krog nas divja in rohni Na prostornem dvorišču veCje na celi fronti od zdravščine do kmečke hiše so pod platneno Tržiča. In vendar branilcem ne streho napravljena ležišča iz sla- zmanjka poguma. Poveljnik voda
me in listja in na mestu, ki je za-	strojnih pušk graškega kolesar-
varovano proti vetru, stoje pri-	skega bataljona, praporščak Kut-
pravijem sanitetni kovčki z vse-	schera, se boji da bi ne zgubil svo-
mi potrebščinami. V sosednji	jih liudi? pridrži pri sebi samo
kmečki hiši kuhajo sanitejci ve- nekaj najhladnokrevnejših, osta-hke množine kave in čaja. To- him pa veli iti na počivališče v voma živina m sanitetni vozovi ozadju. Toda ljudje smatrajo stoje pripravljeni za bližnjim grl- p0velje za razžalitev, obotavljajo po potrebi jih spravljajo| se in končno izjavi liarednikj da
cem potem
posamezno na obvezovali-
se
šče- zsrodi se namreč časih d»n bod° umaknili v ozadJe šele -EL 111,1	f l-l Medaj, ako gre tudi praporščak ž
zaide sovražna granata celo semkaj.
njimi; še-le po energičnem ma-
.	stopu poveljnika se vrli kolesarji
frihajati jamejo prvi lahko	pokore povelj u. Ogenj pa nara-
ranjeni; večinoma so ranjeni na	Sea in narašča. Vsepovsod buči
rokah ali nogah. Polkovni zdra/-	in treska in tuli in bobni> dež
mk ki ima v pomoč le mladega	žeieZo. V najsprednejših pošto
medicmca m štiri izvežbane pod-	jankah je le še malo živih, -.n časnike, jiji obveže, potem se l sedaj premaknejo Italijani, ki so
okrepčajo s kavo m nato se po-	dobro poučeni, ogenj na drugo dado na daljno pot do sosednje Lrto jarkov Du§eč rmen d- h
sanitetne postaje. Težko ranjene	katerega neprestano švigajo rme-
poloze na slamo jn okrepčajo s	ni in beli plameni> 8e vleže na
kavo;, razrezejo jim obleko, usta-	travnike, trava je zogljenela.
vijo kn, zlomljene kosti podpro	zemlja drno in rjavo QŽ '
z desdcam«, obvežejo; v olajšanje	kakor žareči j lete » ^ bolečin vbrizgajo izmučenim trpi- . . .	, .
nom mortn. Amrn itacij zdravnik	® analnl «<?>• ua spredaj, od na tem izpostavljenim mesta JdeSne m od leve P"haW° 1Z8trel more izvrševati, in ob obilici ranjencev tudi časa nima zato.
Mied tem pa leže ljudje v strelskih jarkih do smrti utrujeni in deloma na žgoči solnčni vročini ter čakajo na menažo; vojaki pri-hajajo v vodih h kuhinjam in gu-lažnim kotlom v ozadju, kjer vročo juho in
ki. Ne, sedaj ni več prestati! Toda kaj naj storimo? Nič, čisto nič drugega ni tu storiti, nego se kriti, kriti in zopet kriti. Ondi le leže nekateri podolgem v jarku, obraz apatično pritisnjen na zemljo; tu se drugi izkopavajo iz ruševin; tamkaj čepe nekateri v luknjah in jamah, ki so jih iz-dobe vročo juho in velik kos kopale granate in dalje naprej mesa, večinoma prešičevega. Ka-,leže drugi celo kar na odprtem dar je mogoče, dobe prikuho, na-]polju. Naenkrat se dvigneta dva vadno krompir, in vino. Ljudje (Dalmatinca, tečeta k rebri in liki poležejo krog kuhinj in zadovoljno homerski junaki kličeta Italija-
Napad na napad, juris na juriš
Ob osmih zvečer, ko zadnji žar ki zahajajočega solnca obsevajo gricasti rob Doberdobske piano te, namah preneha artilerijsk ogenj. Kdor še more, se vzpne in pripravi na strel. StraSno so razredčene vrste junaških moštev in v naši postojanki je od štirih strojnih pušk ostala samo ena ne poškodovana. In kakor tu, tako je na celi fronti od Zagraja do Polazza, kamor je naperjena vsa sila sunka, ki ga izvajajo štiri divizije. Štajerski črnovojniki in Bošnjaki, ki branijo sosedni bojni odsek, srdito škripljejo zobmi; nekateri so preveč ne strpni, da bi čakali na sovražni ka: bajonet med zobmi, puško i roki se splazijo pod lastnimi žič ninii ovirami, ki so še ohranjene ospredje, da kot prvi zgrabijo Laha za grlo. In oni prihajajo Med artilerijskim ognjem, ki nas je priklepal k tlom, so se italijanske napadalne kolone približale našim postojankam na 300 do 400 korakov in nas obsipajo sedaj z ognjem iz pušk. Komaj zatone solnce v žarečein morju na zapadu ter leže na pokrajino sivi mrak, postane vse čisto tiho. je slab, zamirajoč pehotni ogenj še prodira gor k nam. Potem se nenadoma pokažejo nejasne obli-ie, ki polagoma zavzamejo jas nejše- črte; razločiti je postave, gibanje, barve. Prihajajo . . . 'Mir. miiiir!" Iz grmovja ob Soči se plazijo, izprva počasi, obotavlja je se in v razprostrtih redkih rojih, potem hitreje in v sklenjenih vrstah — že drve proti nam! Za njimi se dvigne druga črta kot rezerva in jim sledi v teku in skokih. Vreščeč žvižg, in sedaj začno prasketati naše strojne puške in naše puške grme ob celi postojanki; nikak brzo-ogenj, marveč mirno, premišljeno postreljavanje, kakor se spodobi za boja vajene vojšČake. Na oni strani psovanje, vpitje, ječanje, in prva črta je izginila. Druga črta pritepta tuleč "Eviva Savoya!' Kmalu izgine v travi tudi ta, ko ji pošljemo zvrhano mero svinče nega boba. Naša strojna puška ki je nameščena v naprej pori njenem rovu, poprijemlje sovraž nika od strani. Podčastnik, ki ji streže, strelja nekaj časa na desno; ko je tu opravil, obrne puško na drugo stran in pospravi sovražnika tudi tu. Štiri, pet, osem takih črt naskoči zaporedo ma. a vsak juriš se zruši v našem ognju. Tudi Bošnjaki so odbili napad ter prodro do soškega bre ga. Pri sosednem bataljonu pa ni tako dobro izpadlo. Ozemlje je bilo ondi za brambo manj ugodno in moštvo manj izkuše no. Kratkoinmalo — sovražnik je ondi udri v jarke. Tedaj po seže vmes maršregiment . . . Italijani so se ravno začeli udobno urejati v . osvojenih jarkih, ko jim zadoni na uho grmeči ura napadalnih kolon. To je juriš pred katerim ni nobene rešitve, kajti italijanske rezerve še niso dovolj blizo, da bi mogle pomagati. Čisto mehanično se sproži nekaj italijanskih pušk, ročica strojne puške se vrti, toda že zle-ti v zrak nekaj rok, in še nekaj in nato se udajajo cele trume. Toda naši naskakovalci nimajo časa, da bi se z njimi pečali; geslo
. cn—: • _i___•	i
je: Skozi in skozi do italijanskih postojank na bregu ob Soči! Mimo strahotnih opustošenj sovražnih granat, mimo tihih mrli-čev, mimo ječečih ranjencev — naprej, samo naprej! Toda napad se ustavi, kajti proti polku udari tako gost svinčeni dež, da je nasproti njemu brez moči, četudi hite na pomoč bataljoni drugih polkov. Sedaj pride čisto v ospredje poljska baterija, ki pošilja granato za granato v italijanske postojanke. Naši infante-risti leže čisto zleknjeni na tleh in vlečejo glavo med ramena,
kajti zalas nad njimi lete granate, udar na udar, tresk na tresk.
Italijanska artilerija nemudoma odgovarja ,toda negotova glede
cilja, ker so pehotne Črte čisto iz-premenjene in se križajo seboj; italijanske baterije nočejo ogroževati lastnih ljudi in stre Ijajo mnogo predaleč. K temu so peklensko hrumele strojne in na vadne puške, naše in sovražnikove, tako da se lastna beseda ni razumela. Točno ob 10. uri se j«j dvignila iz naše postojanke svei lobna krogla ter oblila bojne po stojanke z močno zeleno fučjo To je bilo znamenje za juriš. Naš artiljerijski in pehotni ogenj je utihnil kakor bi odrezal, še kratka molitev: "Marija, poma gaj!" Nato povelje: Naprej, sto paj! in kot prva črta s puško na hrbtu so planili naprej metalci ročnih granat. Toda zagrmi jim nasproti pehotni ogenj, kakršnega še niso bili doživeli. Prva črta ne pride preko prvih ovir — ondi leži na tleh postreljena. Tudi druga črta ne prodre. Sedaj pridejo naprej nejake rezerve, na obe strani se razleže glas horni stov, ki trobijo k naskoku in ka kor val. se še enkrat zažene na prej ojačena avstrijska fronta Blaznodrzni naskakovalci se vspno po strmi rebri, že so preko prvih ovir, še dva skoka, še en divji ura! — in že so v prvih ita-ijanskih jarkih. Jarki so prazni, kajti ko je zaoril zadnji ura, so Italijani popustili orožje in vso opremo ter jo v divjem begu [>ocedili iz jarkov. Strašen po gled so nudili jarki, kjer je smrt nepopisno krvavo divjala. Toda sedaj dobe osvajalci ogenj od strani, kajti honvedni bataljon desno od njih je bil zadel na moč-nejše ovire in ni mogel dalje, tako da so bili tamkajšnji strelski jarki še v sovražnikovih rokah. Poslal se je tjekaj strelski roj z ročnimi granatami, potem kratek ura! Bošnjakov, ki so napadli od desne1 iz osvojenih jarkov, in nazadnje divje kričanje. Sedaj so kričali Italijani s kate-imi so Bošnjaki in honvedi pošteno obračunavali. Sedaj so bili naši ljudje popolnoma izpehani. 'oda vse to je bilo samo neke rste vaja!
Cadorna je hotel imeti višinski ob med Zagrajem in Redipulio hotel za vsako ceno! Pri Zdrav ščini, Polazzu in Vedmeljanu se je že ustalil na planoti, sedaj je lotel izvesti sunek iz Zdravsčine na hrib Sv. Martina in iz Verme jana na Doberdob in tako prisi liti Avstrijce, da izpraznijo tako vroče hranjeni planotni rob meč Zagrajem in Radipuljo. Sedaj se je moralo pokazati, kaj pravza prav tiči v naših polkih in če so se v enajstmesečni trdi vojni šoli zadostno utrdili. Pokazati se je moralo, če se morejo naši polki upirati tudi desetkratni italijan ski premoči.. In pokazali so to toda kdor je bil zraven, bodisi
naše strojne puške in Italijani padajo, črta za črto. Oglasi se še naše brzostreljanje. Italijani padajo trumoma, toda preostali prihajajo bliže in že stoje ored našimi jarki. Neki časnik skoči kot prvi v naš jarek, in sicer naravnost v naperjene bajonete naših ljudi; zgrudi se mrtev. Njegovi vojaki se obotavljajo, toda od zadaj jih pritiskajo naprej rezerve. Udro v jarke in sedaj se začne boj iz bližine, nečloveško divja borba. j
Italijani morajo ven iz jarkov. Prihajajo nove kolone, pa morajo istotako nazaj. Puškine cevi so vse razbeljene,"strojne puške odpovedujejo druga za drugo, tam pa prihajajo nove napadalne kolone. Preveč jih je, hrabri branilci morajo iz osvojenih jarkov nazaj v lastne postojanke. Tedaj pa, v najbolj kritičnem trenotku, stoji za nami nekaj poljskih baterij; granate udarjajo v sovražne napadalne kolone. Potem mora vse v ognjeno črto, k&r more nositi puško: Ljudje od muni-cijske kolone, telefonisti in opazovalci. vsi morajo pomagati in pomagajo z enakim srdom in enako hrabrostjo. In Italijani so morali po planotnem pobočju niz-dol. V kotanji pred nekim našim strelskim jarkom se je skril Ita-ijan. Neki graški kolesar ga je
izsledil in sprožil proti njemu puško, ko je hotel Italijan pobegniti. "Maledetto, maledetto!" je klel Italijan in se zvrnil. "Ali
sem te dobil, porco, zanikrni!" je zadovoljno mrmral Stajerc. Toda delo še ni bilo končano. Še en dan in eno noč so morali vzdržati hrabri branilci, in potem še en dan in še eno noč. Napad je sledil napadu, in kar se je v nočnih odmorih s trudom zgradilo, je bilo po solnčnem zahodu v eni uri zopet uničeno. Vsi vojaški oddelki od Zdravščine dol do Redipulje. so morali sodelovati. Nadčloveška je bila energija posameznega moža, nadčloveška njegova moralna sila. In potem so prišle artilerijske rezerve in ojačenja in kriza je bila premagana.
Osem tednov že zadržujemo sovražnika v docela nepripravljenih postojankah ob ugonabljajo-čem pozicijskem boju, in trdno upamo, da v nepmlolgem času ponesemo vojno v sovražnikovo deželo.
Praktičen mož je oni, ki nosi redno vsak teden nekaj od svojega zaslužka v banko.
Marsilfdo. ki je dolžan kako <?tvar napram sam sebi, — noče iste" poravnati.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Naznanjam cenj. občinstvu v Chicago in okolici da sem preselil svojo KROJAČNICO z 1518 West 21 st St. na: 1821 West 22nd Street, nasproti slovenskega kino gledališča.
Ob enem naznanjam, da sem že dobil lepe jesenske in zimske vzorce raznovrstnega sukna iz najboljših tovarn. Jaz izdelujem obleke po najnovejšem kroju v popolno zadovoljnost vsakega odjemalca; torej se uljudno priporočam tukajšnjim Slovencem ter iz okolice, kakor tudi bratom Hrvatom, da me posetijo z obilnim obiskom.
V okolici bivajoči Slovenci, kateri si želijo omisliti novo obleko, naj mi to naznanijo po poštni dopisnici in jaz sam pridem na njih dom z vzorcem, da vzamem mero, ter jim prinesem tudi lepo izdelano obleko na njih stanovanje.
Dalje naznanjam, da jaz vsako, pri meni izdelano obleko TRIKRAT ZASTONJ zlikam (speglam) kadar se Vam zmečka.
Garantiram pa tudi za obleko, kadar jo že pomerite, da Vam bode pasala, ako ne, Vam dam aro ali naplačilo nazaj, obleko pa obdržim jaz.
Dalje imam tudi v zalogi moSke spodnje obleke, kakor: hlače, srajce, jopice, ovratnike, kravate, delavne hlače itd. itd.
Za naklonjenost in obilna naročila se toplo priporoča z odličnim spoštovanjem vdani:
F. MARINTZEL, slovenski krojač, 7.28—8.28	1821 W. 22nd St, Chicago, I1L
častnik, teh
navadni vojak ali dni ne bo nikdar pozabil.
Italijanski jarki so bili napol njeni z mrliči; pokopavalo se je in pokopavalo, a ni hotelo biti konca. In cele ure so vpili ra njenci. ki jih je na stotine in sto tine ležalo med osvojenimi jarki in rekov in prosili za vodo, pro sili za zadnjo usmiljeno kroglo ki naj bi končala njihove muke Naši ljudje so bili pripravljeni, da jih pobero in odneso. toda Italijani na oni strani niso imeli za to nobenega razumevanja. Ob-strejevali so ženevske znake in nosilci ranjencev so se vrnili in prepustili Itaijanom, da pridejo po < svoje jadikujoče tovariše. Toda italijanska pomoč je bila čudno počasna, in ko so končno dospela italijanska sanitetna moštva, so tako surovo postopala z ranjenci in s svojimi ranjenimi častniki ter končno začela čisto očito pleniti, da so jih naši spodili proč. Ko so Italijani opazili, kako prijazno ravnajo naši z ranjenci, se je večina italijanskih ranjencev podala na naša obvezoval išča, namesto na italijanska.
Mrzlično in z naporom vseh sil so se to noč gradile poljske utrdbe, toda ko je napočilo jutro in je italijanska artilerija najtežjih kalibrov naperila nanje uprav pekenski ogenj, je šlo vse
zopet k vragu. Cez štiri ure so italijanske baterije umolknile in sedaj so prihajali, v gostih kolonah s priznanja vredno bravuro, dokler niso dospeli v pehotni ogenj. Toda sedaj začno besneti
rr
;--^
DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA
kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD
prodaja
JOSIP SVETE
1780-82 E. 28th St., Lorain, Ohio
CONCORD RDEČE VINO
60c. galona.
CATAWBA BELO 80c. galona
VINO
Te cene veljajo od 25 galonov naprej, Spri manjih naroČilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan.
V '	;	' •
—Vina so popolnoma naravna, kar jamčim._
Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order.
I
I
I

ČLANI
FEDERAL RESERVE BANKE
UstanovljiRi liti 1857
i
Nierjintlizi-tin lata 1864
Pod nadzorstvom vlade Zedinjenih držav
NALAGAJTE VAŠ DENAR
v najstarejšo, največjo in najbolj močno
BANKO V JOLIETU
-ki daje_
3% obresti 3%
i pripisuje polletno k glavnici
Mi pošiljamo denar v staro domovino po * najnižjem dnevnem kurzu.
(Ppva NacIJonalna Banka)
FIRST NATIONAL BANK
$5,000.0(9.01
Novice iz stare domovine.
! zamogla neovirano nadaljevati svoje lahkomišljeno življenje. i
ŠTAJERSKO.
■-
KRANJSKO.
Umrli so v Ljubljani: Josip Bart, pešec honvedskega pešpolka •tev j, — Štefan Koerner, pešec 42. pešpolka. — Neža Visenjak, bolniška devica, 28 let. — Marija Ditinger, učiteljica, 23 let. — Ro-zalija Jager, jermenarjeva žena, jet# — Karolina Brandt, zaseb-nica, 85 let. — Martin Marjano-vie, vojaški voznik.
6. g. Anton Ribar, kn. šk. duhovni svetovalec in župnik v Sv. Vidu pri Planini je 21. julija ob ' 3. uri umrl.
Smrtmi, kosa. V^ Kandiji je u-nirl obč. odbornik g. Ivan Kuš-ljan, star 75 let. — V Novem me-. stu je umrl g. Viljem Bernard, hi sni posestnik in dimnikarski mojster, star 66 let.
V Bohinjski Bistrici je umrl go spod Josip Ravhekar v starosti 65 let po daljšem bolehanju.
Umrla je 24. julija zjutraj v Kranju v starosti 80 let po mnogoletni bolezni gospa Marija Le vienik roj. Fohn, soproga finančnega svetnika v pok. Valentina Levienika in mati gimn. kateheta g. dr. Alfonza Levičnika.
Umrl je na Savi pri Jesenicah g. Ivan Ferjan, posestnik, lesni trgovec in gostilničar.
Umrla je 23. julija na Dunaju gospa dr. Ana Schiffrer, adjunk-tinja deželnega muzeja v Ljubljani. Velenaobražena dama je bila blaga žena. Truplo so prepeljali v Ljubljano.
Umrla je v Št. Vidu nad Ljubljano ondotna rojakinja in učiteljica gdč. Rozika Jovan. Pokojni-ca je bila tiha, blaga duša, ki je živela le svojemu poklicu, zato jo je ljubil vsak kdor jo je poznal. Žal, da je neizprosna smrt prestri-gla nit njenega delavnega življenja ter jo pokosila v najlepši dobi njene starosti. "Počivaj v miru Rozika, vsi, ki smo te poznali, ohranili Te bomo v najlepšem spominu!''
Umrl je v Žužemperku g. Matej Žnidaršič c. kr. orožniški straž-mojster v pokoju po daljšem bolehanju v starosti 44 let.
Umrl je 18. julija v Trnovem na Notranjskem g. Anton Zaje, poso-jilniški in občinski tajnik, ki o-stavlja vdovo z — 11 otroki. Rajnki je bil koncilijanten in pošten nrož. Bodi mu lahka zemlja slovenska in blag Opomin!
Žrtev vojske je postal med drugimi 50 letni Marušič Jernej, kaj-žar v Opatjem selu štev. 92 pri Gorici. Ko se je pogovarjal s sosedom dne 19. julija t. 1. zjutraj pred hišo, je priletela sovražna granata v hišni vogelni kainen, ga razbila in velik kos kamna je zadel Marušiča v levo ramo tako silno, da mu jo je večkrat zlomil. Pripeljali so ga z vojaškim transportom ranjencev v tukajšnjo deželno bolnišnico, kjer mu bodo najbrže morali roko amputirati.
Padel je dne 25. junija narednik 2. bos. here, p., 4. stot., Franc Skedl. Imenovani je bil že odlikovan s srebrno svetinjo za hrabrost.
Padel je na južnem bojišču Jakob Mlakar 27. dom. pešp., doma iz Rudnika pri Ljubljani.
Padel je junaške smrti pri Novem mestu v Galiciji 19. oktobra 1914 Jože! Logar, Kmetačev na Vrzdencu pri Horjulu. -
Padel je junaške smrti pri zavzetju Lvova dne 18. junija 1915 e. in kr. štabni narednik 17. pešpolka Ivan Butkovič iz Nove gore pri Krškem. Odlikovan je bil radi velikih hrabrih činov z veliko srebrno in zlato svetinjo I. razreda. Bodi mu lahka žemljica na tujih tleh!
O pokojnem stotniku Dobniku piše Jožef Jagodic iz Vokla pri Kranju: 19. oktobra je bilo, kakor bi se hotel svet porušiti. Imeli smo povelje, vreči Ruse nazaj. Naš bataljonski poveljnik je bil stotnik Dobnik. Ob 4. uri popoldne nam da povelj^ — še danes ga slišim! —: Prvi bataljon naprej ! Tedaj začno ruske krogle svojo smrtno pesem. Pokalo je, da se je zemlja tresla. Toda stotnik Dobnik hladnokrvno kadi cigareto in gre naprej, kakor bi hodil po ljubljanskih ulicah. Takega junaka ni zlepa rodila mati. Njegova smrt (13. decembra pri Skolačini) je bila za naš polk nenadomestljiva izguba.
Ranjen je bil na italijanskem bojišču v zadnjih hudih bojih kadet 27. domobranskega polka
Srečko Vizjak iz' Spodnje Šiške in je sedaj začasno v bolnici v Mariboru. Piše, £a rana ni težka ter pozdravlja vse svoje prijatelje.
Ranjen je bil že drugič na severnem bojišču rez. poročnik dr. Riko Fux iz Metlike. Zadel ga je drobec granate.
Ranjen je bil na južnem bojišču Robert Olifičič c. kr. poštni asistent z ljubljanske glavne pošte. Zdravi se v obrtni šoli v Ljubljani. Bil je tudi že v goratih Karpatih, odkoder se je prišel zdravit v ljubljansko rezervno bolnico. Zdaj je ranjen na roki, in nogi in dasi sta rani precej hudi, je vendar upanje, da bo kmalu zapustil bolnico.
Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: Četovodji 6. že-lezn. stotnije Štefan Silič in Rudolf Hrastnik. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila četovodja Leopold Jankovič 4 1 stotnije za mostove in predtopničar 6. top. polka A-dolf Lubec.
Sedem bratov v vojni. V rezervni bolnišnici v Kranju leži 17 let stari bosanski prostovoljec, ki je bil v ozemlju Krna težko ranjen. Oglasil se je za vojno, ko so bili njegovi šesti starejši bratje že vsi pri vojakih. Pet izmed bratov je padlo, dva sta težko ranjena.
—	Soči. To krasno in preroško pesem goriškega slavčka Gregorčiča je prinesla tudi v lepem in dobro posrečenem prevodu, ki ga je oskrbel g. prof. Funtek "Lai-bacher Zeitung."
—	Iz Vipave. Na Vipavskem je ponavadi. Soseda se preveč ne bojimo. Ljudje so mirni in opravljajo pogumno poljska dela Ves sadež izredno lepo kaže. Vino i-ma izredno ceno in ga je sploh težko dobiti. Sovražniki so se daleč, daleč od Vipave. In če jim je ob bistri Soči vroče, bi jim bilo še veliko bolj ob sivem Nanosu.
—	Času primerno. Mesar in gostilničar na Glincah g. Mann-eie je začel z ozirom na to, ker je tam mnogo delavcev klati konje prodaja meso brez kosti kilogram 2 K. Ljudje so mesnico kar obkolili in je bilo v kratkem meso razprodano. Tudi gostilno so napolnili in vsak si je privošči! norčijo konjine. Docela pameten in času primeren korak.
—	Posledice velike nevihte. Ta
Dol pri Litiji se piše: V petek, dne 9. julija, nas je obiskala silna nevihta. Toča nam je uničila vse pridelk. Nad pol ure je tolkla pomešana z dežjem, in pobelila tako, da je izgledalo kakor pozimi. Pri nas je žetev pozna, zato .ie še celo ječmen nepožet ter sedaj popolnoma uničen. Obetali smo si tolikih pridelkov, kakor že dolgo vrsto let ne, in sedaj je .šlo vse po vodi. Ako ne bo kake pomoči, ne bomo jedli kruha.
Izpred izjemnega sodišča. Elizabeta Mlinaric, 26 let stara, iz Pristave pri Celju, tovarniška delavka v Gradcu pri Litiji, je zelo lahkomišljeno dekle. Imela je dva nezakonska otroka. Očeta se sedaj nahajata pri vojakih. Dve leti staro hčerko ima na reji pri posestnici Mariji Sirk na Li-bergi, 9 mesecev starega sinčka je pa v rejo prevzela Marija Bokal, gostija v Gradcu. Dne 5. junija t. 1. je prišla Mlinarič k Bokalovi pod pretvezo, da bo vzela svojega otroka in ga nesla v Libergo v rejo, kar je tudi dru-srim ženskam povedala. In res je še istega dne odšla z otrokom iz Litije in se šele drugi dan brez otroka vrnila. Ljudje so bili mnenja, da je obdolženka res o-troka oddala v Libergi, kar pa ni bilo res. Brezsrčni materi je sledila kazen za petami, kajti dne 7. junija t. 1. so slučajno našli v reki Savi poleg Litije mrtvo o-troško truplo možkega spola. Poizvedbe so dognale, da je otrok Elizabete Mlinarič. Ta je takoj odkrito priznala, da ga je ponoči okoli 11. ure na živinskem sejmišču pri Litiji, ker je po dolgem iskanju našla ta kraj za najbolj primeren, vrgla spečega sinčka v Savo.* Obdolženka trdi, da jo je privedel obuD do .tega groznega čina, kar pa, kakor je tek preiskave dognal, ni bilo resnično. Iz vsega je sodišče spoznalo, da je otroka le radi tega umorila, da bi
Izjemno sodišče je obsodilo E- Popis primorskih beguncev, ro-
' lizabeto Mlinarič na smrt. Ob- kodelcev in vinogradnikov so od-dolženka je apatično poslušala redila štajerska okrajna glavar-obsodbo ter izjavila, da se ne bo- stva, obenem pa so razglasila, da i de pritožila. Prosila bo za mi- naj se javijo one občine, ki potre-lost.	bujejo zlasti vinogradniških de-
I — Nečloveški soprog. Jakob la&cev. Dobile bodo po možnosti Kotar, 57 let star, posestnik v Primorce, ki so tega dela vajeni. Čatežu, je na glasu kot zelo su-! Svarilni eksempel. V Gradcu ' rov in silovit človek. Zlasti je je bila obsojena mesarica Marija r grdo ravnal s svojo ženo, ki jo je (Rausch, ki je prodajala meso za 1 ob vsaki priliki neusmiljeno pre-'zrezke po 8 K mesto po 7 K, na ' tepaval. Kotar vzel celo svojo 8 dni zapora ter izgubo obrtne j ljubimko v hišo za deklo. Živ-' pravice. Poslanec profesor Stein-1 jen je Ivane Kotar je bilo potem jwender piše v 'Tagespošti' "Prav i pravcato peklo; pretepaval jo je (se ji je zgodilo tej gospe Rausche-! tako surovo, da je bila več dni vi, kako konsternirani pa bodo še
bolna. ISvojo neverjetno nečlovečnost in surovost je pa obdol ženec pokazal dne 3. junija t. 1. S svojo ljubimko je popival v raznih gostilnah in se je vrnil nekoliko vinjen prpti večeru domov. Kakor ponavadi, mu je prinesla žena večerjo, a mož se je jel nad njo jeziti, češ da je jespren premalo zabeljen, nakar jo je jel v kuhinji daviti, nato je poklical ženo v sobo, kjer jo je dvakrat u-daril s sekiro po križu in s pest jo na tla pobil, nato je na tleh ležečo vlekel iz sobe. Žena, vrniv-ši se v sobo, je pokleknila pred moža, rekoč: "Jaka, odpusti mi. Saj ne bom več takoj naredila Obdolženec je pa plačal njeno pohlevnost na ta način, da jo je s koso dvakrat čez pleče udaril, vsled česar ji je desna roka popolnoma odpovedala. Revica se je zgrudila na tla, na tleh ležečo je teptal z nogama in jo je pričel z neko palico pretepavati, potem jo je pa vlekel zopet v vežo. Ko jo je nato dekla spravila za peč, jo je obdolženec vlekel na posteljo, kjer jo je z ušesom sekire dvakrat udaril po spodnjem delu života, nakar jo je zvlekel za mizo. Tedaj se je pa uboga žena, katera je mogla le še stokati, na vežnem pragu, do kamor je še sama opotekovaje prišla, na tla zgrudila. Od tu jo je dekla zopet peljala za peč. kjer je imela uborno ležišče. Živinski mož jo je pa zopet potegnil na tla ter jo je vlekel v vežo čez prag, odkoder jo je sin spravil nazaj v posteljo. Obdolženec jo je še dvakrat udaril s sekiro po hrbtu, nakar jo je pustil. — Uboga žena je postala nezavestna in tudi prihodnje dni se ni popolnoma zavedla, ni mogla ne govoriti in tudi ničesar zaužiti, ležala kakor mrtva, dne 6. junija popoldne jo je pa rešila smrt nadaljnih muk. Raztelesenje je dognalo, da je bila s topim orodjem s tako silo udarjena po gJavi, da so ji počile žile. nastala je krvavitev, kar je povzročilo otrpnenje možganov in s tem njena smrt. Obdolženec je izpočetka tajil dejanje, katerega je pa konceno le priznal, češ, da je to storil v jezi zaradi slabega kosila in v pijanosti, da se pa na posamezne dogodke ne vi spominjati.
Izjemno sodišče mu je prisodilo 11 let težke ječe, poojstrene z e-nim postom in enim trdim ležiščem vsakih 14 dni. — Obisk pri poljskih beguncih
le gospodje od sladkornega karte-la, od železniškega in špiritnega kartela, ko bodo brali, kaj se je zgodilo Rauschevi. Kajti če je dobila ta ženska 8 dni zapora, potem grozi tem gospodom dosmrtna ječa, konfiskacija zalog, denarne kazni na milijone in zapretic obratov. Tak-le milijonar je ubog hudič, kajti vsak hip mora biti pripravljen na to, da postane žrtev načela: "Enaka pravica za vse!"
—	Umrl je v Mariboru profesor lamošnjega bogoslovnega učili-šča gospod dr. Fran Feuš v starosti 65. let. — V Št. Vidu pri Planini na Štajerskem je umrl župnik Anton Ribar.
—	Umrla je v Vojniku pri Celju v starosti 52. let gospa Roza Brezovnik, roj.- Vrečer, soproga zaslužnega nadučitelja in pisatelja gosp. Antona Brezovnika.
—V Kozjem je umrla hčerica nadučitelja gosp. Krajnika, Nadina, v starosti 18 let.
—	Junaške smrti je padel na južnem bojišči rezervni poročnik in kompanijski poveljnik Fr. Mirnik iz Celja. Z dušo in telesom vojak je odšel začetkom maja s svojo stotnijo na italijansko fronto, kjer se je po izbruhu vojne opetovano odlikoval. Njegovi fanti s« ljubili in spoštovali svojega žapovednika nad vse in sledili bi mu bili, če bi jim zaukazal v sam pekel. Pri ponočnem lju-tem italijanskem napadu dne 20. julija je priletela granata ter zadela poročnika Mirnika. Ž njim je padel — zvest mu do smrti — tudi njegov sluga Fr. Kolšek iz Polzele na Spodnjem Štajerskem.
—	Na bojišču ob Soči je padel bivši celjski trgovec J. Sutter, doma iz Konjic.
—	Vlak je povozil med Trbovljami in Zagorjem nadzornika železniške proge Ivana Tutnerja.
—	Desetletno težko ječo je prisodilo mariborsko izredno sodišče 221etnemu zidarju Jožefu Kokolu iz ptujske okolice radi ropa, ker je skupno s pešcem Sporerjem napadel in oropal posestnika Ivana Markeža. Valentin Sporer pešpolka št. 17 je pa bil po vojaškem sodišču obsojen na smrt in so obsodbo že izvedli.
Čuden slučaj. V Gradcu se je te dni na čuden način smrtno ponesrečila hči vinskega trgovca in posestnika Andreja Raminger-ja. Stala je na cesti pod oknom neke prijateljice ter govorila ž njo, kar naenkrat se je zgradila.
PRIMORSKO.
na 'Kranjskem. — Na Kranjskem' Prenesli so jo v bolnišnico, kjer je
je doslej približno še 2000 begun cev iz Galicije. Te dpi sta došla v Ljubljano od osrednjega odbora za poljske begunce z Dunaja č. g. Kazimir Lagosz in č. g. Valentin Puchalu. Obiskala bodeta večje poljske naselbine na Kranjskem.
—	Za naše hrabre junake na južni fronti so nabrale na inici-jativo gospe podžupanje dr. Tril-lerjeve vrle gospice Naglas, Mi-lavec in Pribil v naših narodnih krogih v par dneh nad 3000 kron. Prištevši prispevek mestne občine v znesku 3000 kron in velikodušni dar "Mestne hranilnice ljubljanske" 2000 kron, je torej na razpolago za darove junakom, tako sijajno branečim našo slovensko domovino perfidnega vpada zemlje lačnih sosedov, nad 8000 kron. Za ta denar se nakupuje sedaj tobak, cigarete, smot-ke, pipe, citronovo kislino, čokolado in drugih praktičnih in potrebnih darov, ki se odpošljejo nujnim in zanesljivim potom na fronto.
—	Laski ujetniki v Ljubljani.
—Dne 22. julija popoldne so pripeljali v Ljubljano okoli 150 laških ujetnikov, med njimi 6 častnikov in več bersaglierov. Odpeljali so jih na ljubljanski grad v varno okrilje sv. Jurija.
umrla. Dognali so, da jo je v glavo zadela vojaška kroglja, ki je priletela iz večje daljave.
Iz tolminskega okraja.
Vič. g. Venceslav Bele, vikar v tolminski okolici, piše dne 7. julija svojemu znancu v Maribor: " Tu v neposredni bližini bojne črte, kjer noč in dan poslušamo grmenje topov in gledamo z višine na granate in šrapnele — se čutimo kakor za varnim zidom, v trdnem zaupanju na našo hrabro armado, ki že nad mesec dni neupogljivo brani in drži svoje postojanke. Ljudje opravljajo brez posebnih skrbi tu svoje delo in z daljnogledom sem opazil, kako co-lo ob bojni črti, kamor padajo sovražni streli — žito žanjejo. To so čudni ljudje, Tolminci! Od duhov-šččine v našem dekanatu smo vsi na svojem mestu, le za gospoda na Kamneni ne vemo; iz Volč je odšel; v Tolminu je samo eden (u-pravitelj); kaj je v Drežnici in Libušnjem, ne vem. Ker nimamo dekana, imamo svojega majhnega škofa: župnik na Podmelcu ima izredne fakulete (quinquenalta), kakor škofi; sicer pa imamo še vedno poštno zvezo z ordinarijatom. Ob petkih smemo jesti meso, ob nedeljah delati. Jaz se za tem bojnim metežem dobro počutim, Te nervozen sem precej od neprestanega pokanja in grmenja. Draginja je velika: eno jajce 20 vin., 1 kg surovega masla do 5 K itd. Če bi Italijani tudi napravili še kakšen korak preko Soče, kar pa ni verjetno, preko Tolminskega na Kranjsko ne pridejo nikdar, to rečem z gotovostj-o, dasi sem videl le majhen del vseh utrdb! V teh hribih jih lahko končajo na stoti-soče! Od cerkva je trpel solkanski zvonik, kolikor je znano! Cerkev na Medgorah pa še stoji! Za druge ne vem, da bi bile kai trpele.
' — Goriške Slovenke. Topničar Florijan Vrbnjak piše s primorskega bojišča: Nastavljeni'smo tu v severozahodnjem delu goriške dežele blizu trdnjavice B . . . Kakor pri Gorici, tako tudi tukaj sovražnik ne more nikamor naprej, dasiravno porabi silno mnogo streliva. Dne 13., julija okrog 9. dopoldne, pride k nam brhko dekle in nas lepo slovensko pozdravi: "Dobro jutro, fantje!" Vprašala se je po stotniku. "Sam« s stotnikom hočem govoriti. Imam inu nekaj povedati." Peljali smo jo k našemu poročniku, ki je rodom Hrvat. Dekle mu je povedalo, da je slučajno izsledilo pol ure od tod italijansko skrivališče v neki dolini. Poročnik je takoj odredil, da gre patrulja osem mož iskat dotično skrivališče. Mladenka nam je bila kažipot. Vodila nas je po stranskih potih in nas je nekako proti poldnevu privedla na skalo, pod katero je bilo domnevano skrivališče. Dekle nam je svetovalo, naj se rozdelimo v dve gruči. Ena naj ^re z leve, druga z desne strani nad Lahe, ki so po njenem mnenju gotovo v jami. Mladenka je šla z nami. Naš trud ni bil zaman. Obe gruči sta hkratu prišli do jame in res tam našli 18 Italijanov, ki so udobno spali v skrivališču. Med njimi je bil tudi en častnik. Seveda smo jih prebudili in po svoje "pozdravili" ter jih končno razorožili. V jami so imeli telefon, vse polno zemljevidov in drugih važnih reči. To vam je bilo veselje, ko
smo prignali vjete Italijane v naše taborišče! Poročnik je vrlo slovensko dekle, ki je imelo glavno zaslugo, da smo polentarje presenetili, z laskavimi besedami in pred vsem moštvom pohvalil in jo tudi obdaril. Veselega obraza seje vrla planinska hči poslovila od nas. Dotično skrivališče se Je nahajalo, kakor je naš poročnik izračunal, na važnem prostoru in celo blizu italijanskih postojank.
—	Umestna prepoved. C. in
kr. etapno poveljstvo pete armade je prepovedalo prodajati predmete, ki imajo znake, označbe, napise itd., nanašajoče se na raz-Duščeno družbo "Lega Naziona-le" ali državi sovražnih tendenc. Prestopki se bodo kaznovali.
—	Beg državnega poslanca Jurija Pitacco v Italijo. Med tržaškimi občinskimi uradniki, katere poziva komisar, da se vrnejo, je tudi državni poslanec Jurij Pitacco, ki je bil do izbruha vojne občinski tajnik Trsta. Ze prej je ponovno potoval po Italiji in izginil tik pred italijansko napovedjo. Sodijo, da je pobegnil v Italijo.
—	Trojezični ulični napisi v Pulju. "Hrvatski list" poroča« "Včerajšnji dan nam ie prinesel iznenadenje — trojezične ulične napise. Kar se ni doseglo v mirnem ustavnem času, to nam je prinesla vojna v znamenje priznanja narodne jednakopravnosti, za katero so se Hrvati mnogo desetletij zastonj borili. Pulj je torej prvo mesto v avstrijskem Pri-morju, ki je pokazal pot, kako se lahko vse izvede, če je dobra volja." — Tako imenovani list. U-pamo, da temu primeru slede tudi druga mesta, n. pr. Trst, Gorica in ostala bivša gnezda laške iredente.
—	Bankerotna laščina na Roki Italijanski tednik "Risve-glio" na Reki je prenehal izhajati, češ, da ne more zdaj dobiti naročnikov.
—	Vojne Doroke ob Sodi Na
fronti ob Soči sta se izvršili dve vojni poroki. V strelskem okopu pri Tolminu se je poročil neki major s svojo nevesto, madžarsko igralko; godbo pri tej poroki so opravili italijanski topovi, ki so grmeli z gora. V drugem slučaju se je poroka vršila na dveh krajih; v Splitu je stopila nevesta z ženinovim namestnikom pred altar, ženin pa, stotnik iz^ Dalmacije, je ob tisti uri na goriškem mostnem pročelju v varni utrdbi stopil pred mašnika; nevesto je zastopal neki njegov tovariš. Vojaki so utrdbo s cvetkami okrasili, duhovnik je s pre-srčnimi besedami opravil blagoslov. Po poroki so se stotnikovi tovariši zbrali na skromno pojedino. Ko se je začelo mračiti, so navalili Italijani in novoporočeni stotnik je šel v boj. Padel je vojak, ki ga je imel stotnik najraje, in narednik je bil ranjen. Stotnik je vse cvetlice, ki so krasile prostor njegove poroke, položil na grob padlega vojaka, za svatbeno pojedino namenjeno peneče vino pa je okrepčalo narednika za operacije, ki se je morala izvršiti brez narkoze. Tako se je končala ta poročna noč ob Soči.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne po-siljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
K100 velja sedaj samo $16.00,- K 50 samo $8.00
s poštnino vred.
Frank Sakser
82 Cortlandt Street,	New York, IV. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Otilo.

IlIllIlilHlIl^lllillllllll
H
PODPIRATI ČLANE IN NJIH SIROTE, -NAČELO K. S. K, JE JEDNOTE!
groin..............................................................................................
MIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIII....................................................
MIMIKI
j_ ■;iiiiiiiiiiiiiiiii;^;nimiminiiii;M;ii
KRONA V VIŠAVI
SPISAL JOSIP PREMIC.
I.
Golorok in še ves zaspan je prilezel tisto jesensko jutro Jakob Klander na vežni prag in gledal nizdol po dolini zlatopoljski^ ki je bila še vsa ovita v jutranjo meglo. Pomencal si je parkrat oči, pa ni mogel razločiti drugega, nego tistih par črnikastih streh, ki so se videle iz megle kakor velike krtine.
Kokoši, ki so zaslišale škripanje vežnih vrat, so prihitile izpod kozolca in skednja, pa Klander se tisto jutro ni dosti zmenil zanje; vrgel je med nje par krušnih drobtin in je odšel počasi proti hlevu. Ko je pa odpahnil težka vrata, je puhnila iz hleva gorka sopara, ki se je počasi razgubila v mrzlem jutranjem zraku. Na desni strani je stala goved — pet glav in mlado tele; nato pa je stopil Klander na drugo stran, kjer sta hrskala konja. Pogledal je v jasli in je jezno nagubančil obraz, nakar je naglo postopil na konec hleva in zlezel po lestvi navzgor.
"Lenoba!" je zakričal, ko je stal na predzadnjem klinu in gledal srdito tja nekam v temo. "Hoj! Ali boš spal do sodnega dne!"
V slami je nekaj zašumelo in nekdo je odgovoril nerazločno in mrmraje.
"Dan je! Vstani!" je vpil Klander še dalje. "Kdaj si pa konjem položil? Ali nisem naročil, da jima daj tudi enkrat po noči? Boš krmil jnar tedaj, ko bo že skoro treba napreči! Grdo-ba" — je godrnjal še po lestvi nizdol — "ga je že zopet zibalo žganje, da se ne prebudi, pa če bi bilo Zlato polje yse polno Turkov."
Nato je odvezal konja in ju gnal počasi čez travnik proti koritu. Tam je sedel na grča v štor in se zagledal nekako zamišljeno v kozolce, ki so se vrstili v ravni vrsti tja do hriba, ker čisto na koncu zlatopoljske doline, že nekoliko v bregu, se je nahajalo Klandrovo posestvo.
Četrt ure niže v dolini je stala vas; Klandrova hiša pa je samo-tarila v tem gorskem kotlu, kakor da sanja ločena od drugih nemoteno veličast in krasoto sinjih gor, ki so jo obdajale krog-inkrog v mogočnem vencu. Zadaj za hišo se je vzpenal v brdo vingrad in tja je gledal tistikrat Jakob Klander in štel na prste, koiko let je že minulo, odkar ga je zasadil.
'' Štiriindvajset, petindvajset,'* je mrmral in potegnil parkrat z levico po zgubanem, zagorelem čelu — "da petindvajset let je minulo letos. Petindvajset let je minulo, odkar sem ga zasadil in takrat je bil Dominik zadnjikrat doma. Petindvajset let je minulo" — je mrmral venomer in se oziral zamišljeno nakrog, kakor da hoče natanko pregledati, ka;j se je vse izpremenilo od takrat...
Sem od hleva je počasi primen-cal hlapec, par slamnatih bilk mu je še tičalo v kuštravih laseh in stari Klander se je ujezil iznova "Spiš kakor polh!" ga je oz merjal. "Ali naj grem z lačnim konjem na postajo?"
Hlapec je pogledal zaspano doli proti vasi in je našobil spodnjo ustnico.
"Saj je še zgodaj, megla je ie vsa pri tleh—lahko še nakrmim," je zamomljal. "Cesta pa je lepa, v dveh urah ste tam."
Nato je odpeljal konja proti hlevu, Klander pa je odšel počasi ob potoku. "Hoj!" se je spomnil naenkrat in je zakričal, da je odmevalo od brda. "Koleselj osnaži! Zadnjič, ko si vozil župnika, je bilo blato,
in tisto rdečkasto odejo pogrni čez kozla, ki je v shrambi na moji postelji!" je dostavil in odšel zopet dalje.
Hlapec je nekaj odgovoril, pa Klander ga ni več slišal, ker je tisto jutro mislil tako različne in težke misli, kakor že dolgo ne..,'..
Trikrat se je prebudil ponoči in vselej je stopil k oknu, pa se ni hotelo zdaniti, in noč se mu je zdela dolga kakor še nikoli. Naposled je vendar dočakal dneva, a sedaj se zopet vlači po dolini ta umazana megla, in solnce spi še nekje globoko tam za gorami, kakor da je pozabilo na dolino zlatopoljsko in na osivelega Klan-dra.
Na koncu slivnjaka je sedel na vegasto klop, prekrižal roke na prsih in pazno motril vrhove bližnjih hribov in sivkasto megli-co, ki se razvlekla čez nebo, kat Klandru ni bilo nič kaj po volji Kajti stari Klander je vedel po dolgoletnih izkušnjah, da se vre me kaj rado skazi, ako je Sv Miklavž v megli in Sv. Ana na so sednem hribu ovita v tisti sivkast dim, ki se dviga zjutraj iz gorskih kotlov. Zato je jezno nagu bančil zagorelo čelo in se ozr na drugo stran, od koder je pričakoval solnca. In drobne sivka ste oči so se^ mu zasmejale, ker visoko gori pri Sv. Ambrožu se je zasvetil zvonik, potrošen z zlatim prahom, in na sosedu Očaku se je raztegnilo čez borovce in smreke in čez ves topi vrh kakor vijoli čast pas, ki je žarel in sipal solnč-no luč više in više. . .
- Lep dan bo — se je zado voljno nasmehnil Klander.—Lep dan kakor je bil takrat. —
In misli starega Klandra so po časi vzplule nazaj v preteklost v tisti dan pred petindvajsetimi leti, ko je bil zadnjič doma brat Dominik. — Tako jutro je bilo prav tako, se je domislil, in premišljeval natačnejše. — Delo v vinogradu smo končali in pod ti sto staro hruško smo južinali, oče in mati, Bog jima daj nebesa, jaz in dva hlapca, pa smo govorili o njem in o tistih časih, ko je še tekal okrog hiše bosonog in za mazan. Takrat pa so vedeli že po sedmih gorah o njegovi učenosti in v sedmih farah in še dalje naokrog ni bilo nikogar, ki bi ne slišal kdaj o Klandrovem profesorju, ki živi tam bogve kje... in je dobil za svojo učenost prstan od samega cesarja, da je študiran, da se kmet ne more pogovoriti ž njim, in je vendar nekdaj kot zlatopoljski pastir pasel ovce in koze gori po Očaku. In tisto jutro je prišel nenadoma, ko ga nihče ni pričakoval. Izza ovinka se je prikazal voz in v njem je sedel Dominik ves izpremenjen in ves gosposki, da so ga komaj spozna-li. Polno brado je imel, lepo rumeno kakor svila, zlate naočnike in skoro je bil videti starejši od Jakoba, dasi je bil mlajši celih pet let. Štiri leta ga ni bilo, štiri leta je živel po velikih mestih in zdajpazdaj je sporočil župnik o-četu Klandru točno o Dominiku. Časopisi so pisali o njem in oče sam se je čudil in se ni mogel na-čuditi učenosti svojega sina. Za Velikonoč in za Božič je pisal vedno kratko j>ismo s takimi črkami, ki jih je znal prebrati samo učitelj in župnik. In kadar je prišlo pi smo, se je oče razveselil in razža lostilmi povprašal ne po materi, ne po bratu, voščil jim je vesele praznike in povedal še kake stvari o svojem učenju, ki jih oče ni razumel in ni vedel, čemu so potrebne ... Ko je umirala sestra, so mu sporočili, pa ga ni bilo, še odgovoril ni. Čez dva meseca je prišlo pismo, kratko kakor ved-no, ki je govorilo o nekih novih
težavnih izkušnjah in izpitih, ki jih namerava napraviti tam nefcje v tujini. Na koncu pisma je dostavil, da obžaluje smrt sestre Angele; a sestra Angela je bila takrat že zdrava in se ni mogla načuditi čudnemu bratu. In tako so govorili o njem tisto dopoldne, ko se je prikazal voz izza ovinka in je stopi med nje, ko ga ni nihče pričakoval. Materi je padla žlica iz roke in ni mogla izpre-govoriti nobene besede; gledala je vanj in solza za solzo ji je polzela po smehljajočem obrazu. Nato je obrisala roko ob predpasnik in,mu jo podala.
"O, Dominik!" je vzkliknila tiho in še večja solza ji je zdrknila po licu. "Pa kako, da nisi nič pisal!"
Pa Dominik je skomignil z rameni in je pristopil k očetu.
Kako se imate?" je povprašal,, in očetu Klandru je lice zažarelo veselja, ko mu je stisnil suho desnico.
"Tako, tako, vinograd smo zasadili, kakor vidiš. No, Mina," se je obrnil proti materi — "vrzi no nalogo kaj v ponev; ti, Jakob, pa prinesi starine in sliv. Včasih si rad jedel slive. Letos so bile polne, da se je vse lomilo in okusne so. Za danes bomo pa delo končali", se je obrnil proti hlapcema. "Tisto pšenico, ki je na podu, lahko omlatita, eden naj pa stopi h gospodu župniku in pove, da je prišel naš Dominiki"
"Ni treba!" je odkimal Dominik in zamahnil z roko. "Samo oglasil sem se, samo tako sem prišel. da vidim, kako se imate."
Oče ga je pogledal debelo in se začudil.
"Kako to misliš? Nekaj dni boš vendar ostal, saj te že ni bilo štiri leta. Zlatopoljčani te bodo komaj spoznali."
(Dalje prihod.)
Beg dveh jetnikov. . Joliet, 111. 23. avgusta. Včeraj sta zopet ušla iz tuk. okrajne kaznilnice dva nevarna jetnika in sicer: Frank Miller in James Morrison. Ker se sodi, da sta zbežala v Chicago, ju ondi policija marljivo išče.
Jetniški paznik L. Schwartz, ki je imel označena dva kaznjenca v oskrbi, je bil vsled zanemarjanja službe odpuščen.
Nova bojna ladja.
New York. 23. avgusta Dne 10.
septembra t. L bodo tukaj spustili v morje novo bojno ladjo "California". Ta pomorski orjak bode prekašal celo bojno ladjo "Arizona," ker bo zavzemal 32,-000 ton. Izmed vseh ostalih ameriških bojnih ladij bode "California" edina, ali prva, katero bo gonila samo električna sila.
Važna iznajdba.
New York, N. Y., 23. avgusta.
Charles Stanley, elektrikar po poklicu je iznašel nove vrste X žarke, kateri so telesu popolnoma neškodljivi. Pred zborom zdravnikov, veščakov je držal Stanley svoj aparat čelo uro nad svojo roko povsem mirno. V zdravniških krogih se pripisuje to iznajdbo e-pohalnim.
Veliko vojno posojilo.
New York, N. Y., 23. avgusta.
Na Wall Streetu se govori, da se vršijo med zastopniki Anglije. Francije, Belgije in Italije ter J. P. Morganom pogajanja za novo vojno posojilo, v znesku pol milijarde dolarjev.
TEL.: CANAL «027.
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA
MLEKARNA
F. GRILL'S DAIRY i 9 IS W. 2 2nd St„ C bičajo. III.
Pozor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu sveže mleko, dobro sladko, ali ldslo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo,
(Butter) oglasite v moji mlekarni.
Jaz prod a jem mleko, ki je pasterili-zirano; dobivam ga naravnost od far-merjev. Mleko je prejenatančno pre-skušeno in pregledano od Mestnega zdravstvenega urada (Health Department) predno gre iz mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom refencem.
Mleko razvaiam po hišah točno vsak dan o pravem času.
Za obilna naročila se toplo priporočam:
r*RA>STK G HILL.
•lovMuko-hrvaftaU mW
1318 W. 22nd «/>.. C/ticaJm. III.
Telefon: 617 R.
LOUIS M. PTAK
Novo društvo.
A: "Koliko društev imate v va ši naselbini?"
B: "35. Sedaj se pa snuje še e no društvo." — A: "Kakšno?" B: "Protidruštna društvo."
Pri pogrebu bogatina.
Ko so pokopali znanega milijonarja Lionel de Rotschilda, je sta pred pokopališčem postaran be rač, ki se je glasno jokal.
Eden izmed pogrebcev ga vpraša: "Čemu plakate, saj niste s pokojnikom nič v sorodu?"
— "Da, — in prav radi-tega mi je žal in hudo!"
ZAHVALA.
Tem potom se nižje podpisani Anton Kostelc, 746 Summit St., Joliet, 111., najiskreneje zahval ju ; em vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so me prišli v moji žalosti tolažit pri pogrebu moje ljubljene soproge
MARIJE KOSTELC,
katera je umrla dne 15. avgusta .915; nadalje vsem tistim, kateri so poslali cvetlice in so jo prišli jokropit ali se udeležit pogreba, i le posebno se zahvaljujem rojaku Franku Vidic in družini, moji sestri Rozalija Laush in družini, i®artinu Jurešič in njegovi družini ter Margareti Stanko, So. Chicago, 111., in Gregor Petroviču z družino. Zahvaljujem se tudi: Johnu Petricu, Johnu Horvatu, » oseph Perušu, Ignac Bregarju, i ?rank Hribarju in Math Zagocra-tu, kateri so jo nosili k večnemu počitku, in posebno še slavnemu Društvu katol. Borštnaric, Sv. Ane W. C. O. F. in Royal Neigh-
bora, katerih je bila članica.
*
Bog plati v»m stotero!
Anton Kostelc, soprog z devetimi otroci.
Marija Stefanec, mati in Katie Čolnar, sestra.
Indirektna prehrana.
Bre,z teka, ali brez prave prebave se ne more človek hraniti in rediti. Zdravilno sredstvo, ki pospešuje tek, dalje ki vzbuja prebavo in ki urejuje izpraznjenje, to je indirektna ali posredna prehrana. 'Vzemite n. pr. za izgled Trinerjevo ameriško Elixir zdravilno vino, to je posebne vrste izdelek, ki izvršuje vse te pogoje. To vino je narejeno iz rdečega vina, ki je samo ob sebi redilno. To vino bode pospeševalo delovanje v prebavnih organih in jim bo dajalo dovolj moči za izvrševanje svojega delovanja in sicer brez kake težave. Pri zabasa-nosti in drugih boleznih, ki so s tem v zvezi, ali vsled tega povzro ceni, bode dajalo to vino prijetno in popolno pomoč, kakor tudi pri raznih drugih želodčnih bolestih in v črevesju, ter v slabosti pri nervoznosti. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. Jos. Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Marija Sluga
2225 So. Wool Si Chicago, 111.
telephone*
LawncUle 8390.
izkušena in z dri**.
nim dovoljenjem potrjena BABICA J
M uljudn« priporoča -fc venskim in hi—~ " *
POZOR ROJAKI!
Spodaj podpisani imam na pro. daj v okolici Willard in Gre«, wood, Wisconsin, dosti zelo rodovitne zemlje; torej če katerega veseli isto kupiti, ali iti na farmo, naj mi piše, ali naj se pa osebno obrne na spodaj podpisanega:
Gregor Seliskar
R. 5. box 26 Greenwood. Wis.
Ad. 5. 5. — 11. 5.
oblastv. potrjeni
POGREBNIH
210 St. Mart* Street
peru. ill
Se toplo priporoča rojakom Slovencem v Peru, La Salle, Oglesby in Depue, 111., za oskrbo pogrebov. Jaz sem rodom
Ceh in sem edini pogrebni k v tem kraju ter okolici, ki je tudi član K S. K. j. Na razpolago imam vedno ambulančni voz, ter kočije za razne prilike: poroke, krstije, itd. ču»i podpirate £Um1
ŠOLA ]
sa učenje vožnje i avtomobUL
Kdor se hoče temeljito in krnila priučiti vožnje z avtomobili, ali iste pravljati, naj pride k nam v Solo, k«
mi vse to učimo. Poduk se vrii poda®, vu in ponoči I
Mi garantiramo, da dobi učeaee "li-eence" ali dovoljenje. Pridite se te> rej učit k nam!
penn auto Sola
Murtland Ave. and Kelly Bi (55.—11. 5.)	Pittsburg, Pa.
Pri revmatizmu v mišičevju in sklepih ter pri nevralgiji zahtevajte Trinerjev Liniment. To sredstvo običajno hitro lajšuje bolečine. Cena 25c in 50c. Naročeno po pošti stane 35c in SOc.
•JOSIP ZALAR
JAVNI NOTAR
1004 N. Chicago Ave., Joliet, m.
izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Države in staro domovino.
Chicago tel. 1048 N, W. 770.
Frank Petkovšek
720 Market Street WAXJXBOAN, ILLINOIS. Zastopnik raznih parobrodnlh družb. Pošilja denarje v staro domovino iu o-pravlja notarske posle.
Se toplo priporoča Sloveneem v Wan kegan in okolici.
M. POGORELC
trgovec z zlatnino
29 E. Madison St. Room 1112.
CHICAGO, ILL.
Pišite po cenik!
Dr, Martin J, Ivec
Slovenski zdravnik
Physlelait-S urge«* Vrhovni zdravnik K. S. K. J.
900 N. Chicago St.
Corner Clay St.,
JOLIET, ILL.
Urad zraven slov. cerkve.
Telefon N. W. 1012, aH Chicago telefona: Urad 1354 J. Dom 2192 L.
NA PRODAJ
je lota nasproti slovenske cerkve v Chicagu. Cena $675.00.
Nova moderna hiša v Cicero,
111., v dva nadstropja s pritličjem (basementopi) s 5 in 6 sobami. Nizka cena: samo $5500.00.
Oglasite se pri:
FRANK KOSMACH,
2116 W. 22. St., — Chicago, EL
FARME IN FARMERSKA LJIŠČA
v okolici Jump River, Taylor County, Wis., imajo vse prednosti, katere so potrebne za uspei-no kmetovanje. Rodovitna zeir lja, zdravo podnebje, dovolj del-ja, dobre železniške .zveze, dobre ceste, dobre šole. Čena farmer-skih zemljišč akr $20.00 in vile. Plačilni obroki 8 let. Pri čiščenju zemlje se dela življenje ■ "bolci," "tajsi," klafterskimidr « vami in z žganjem oglja. Edina slovenska naselbina, ki se peča i žganjem oglja. Oglejte si krtj, zberite kos zemlje, zasigurajto ■ zdravo delo v naravi, kruh in neodvisnost ter blagostanje ameriškega farmerja. Obdelane in premljene farme po raznih cenak
WM. BRUMS HMID,
(Ad.)	Jump River, Wk
■^ZA VSEBINO OGLASOV * odgovorno ne uredništvo, ne pravništvo."*3
United Undertaking Go.
POCREBNIKI
Podjetje, s katerim so v sveai tudi Slovenci.
Na vogala Union & D. St., Pueblo, CoJo.
Se priporoča Sloveneem sa blagohotno naklonjenost. 3.17.16
'^'WWWWVWWVWWWW^WWW^WWWWWWW
Za zastave, regaNje in vse društvene potrebščine \
priporočamo
prvo in oafslarafso domačo tvrdko
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Avenue Chicago, IIL
Vse delo in blago garantirano__
Ceniki zastonj. — V zalogi imam še nekaj obeskov na spomin 20. letnice K. S. K. J. kot so jih prejeli delegate zadnje konvencije. Pozlačeni in čisto zlato.
V zalogi jih imam samo jaz in nikdo drugi ne.
02020102000201010001010201