245
Dopisi.
Iz Zagreba 13. julija. K. Z. — Litografirani načert itatutov za jugoslovensko akademijo, ki ga je bojda gosp. Rački sostavil, imam pred seboj. Evo važneje točke iz njega I
Celi načert, ki ima naslov: „PraviIa jugoslavjanske akademije znanostih i umietnostih" obsega 64 člankov. Sto-lica akademije bo v Zagrebu. Ona je naroden zavod pod varstvom zbora trojedne kraljevine, sicer pa neodvisna od vsake druge deržavue oblasti.
Cilj in konec akademije je podpora znanosti in umetnosti na slovenskem jugu, posebno pa znanstveno negovati in razvijati hervatski ili srbski jezik z ozirom na slovenski in bolgarski , ter o jedinstvu književnega jezika na slavjanskem jugu nastojati. Zato bo ozir imela na srav-najoče jezikoslovje indo-evropejskih, naime pa klasiških in sorodnih slovanskih narodov; — dalje: modroslovje, povest-oico, matematične in priroduslovne znanosti, in umetnosti v celem obsegu. Razdeljena bo tedaj akademija na tri kroge ali razrede, namreč povestniško-jezikoslovni, matematično-prirodoslovni in umetniški.
Sredstva akademiške obstale bodo: iz obrest do-brovoljno zbrane glavnice; iz imetka matice ilirske, književnega družtva za jugoslavensko povestnico in staiine. Dalje — ako deželni zbor dovoli — prirez enega krajcarja na vsaki goldinar rednega poreza v trojedni kraljevini, in sicer samo tako dolgo, dokler glavnica zadosti ne uaraste. Umetniški razred ima posebno glavnico 10.000 gold., ktero je utemeljitelj Štrosmajer nalašč v podporo umetnosti poklonil; dalje hiša ^narodni dom", narodni muzej s knjižnico itd. Iz teh sredstev plačevali se bodo nekteri člani ^osoblje: blagajnikar, knjižničar itd.), drugi stroški, izdava posebnega časopisa in drugih del, razpisane nagrade, podpore za znanstvene in umetniške poduzetja, v nakup ponujene starine, umotvori itd.
Akademija   obstala   bo   iz   pokrovitelja,   predsednika in članov.    Pokrovitelj   mora   biti   odličen   sin   trojedne kraljevine;   izbiral se   bo   po pravih ali rednih   članih v letnih 8ednicah za njegovo celo življenje. Sedaj je pokrovitelj bla-godavni utemeljitelj akademije, prevzvišeni gosp. biskop dja-kovački   J.  J.   Štrosmajer.     Predsednika   izvolijo   si   pravi člani iz svoje sredine na tri leta. On mora v Zagrebu stanovati.    Člani bodo ali  pravi,   ali častni,   ali pa dopisajoči. Pravi član more le tisti Jugoslovan biti, ki si je ime stekel po svojih   učenih delih   aii   umotvorih.    Uni   dan   sem  Vam pisal, da bo pravih članov trideset; sedaj čujem, da se bo broj teh  „neumerjočiha po izgledu parižke akademije povišal Da četirideset, in sicer 28 Hervatov in Serbov, 6 Slovencov in 6 Bolgarov.   Dve tretjini  pravih članov bo z m i raj  v Zagrebu stanovalo.    Vsaki pravi   član   bo   zavezan vsako leto napisati vsaj eno večo razpravo;   če pa v dveh letih  zaporedoma to opusti,   se bo  smatralo to,   kakor da je izstopil. Dolžan je dalje priti v glavne in v sednice svojega razreda. Unanji pravi članovi morejo dobivati  potne  stroške za veče sednice.    Da imajo pravo sedeža in glasa, je samo po sebi
od gosp. Lerherja   ali   pa   tudi   iz   prodajavnice   dunajske der-žavne tiskarnice po   vee eksemplarjev,  in če bi  ljudem o priložnosti bukve kazali   in priporočali.    Kar   se  tiče slovnika, je toliko berž očitno,   da je bilo pac nepraktično sedanje ravnanje.    Samo enkrat,   kolikor vemo,   je   bilo po   „Novicahw s tremi versticami oznanjeno, da je na prodaj, in od kupca se je tako rekoč hotlo, da bi se, če knjigo želi,  s posebno prošnjo obernil   na  predstojni   korarski   zbor   v Ljubljani,   kjer nikjer drugod je ni bilo dobiti.    Pri prodaji   knjige  s tolikimi  stroški izdane se ne sme gledati na par krajcarjev,   ki'se jih potrosi za naznanila.  Treba bo naznaniti slovar večkrat po „Novicaha, pa tudi po   ^ljubljanskem", „teržaškem", „celovškem",   „gra-skemu in »dunajskem* časniku,   in če se   prodaja že ne izroči knjigarjem,   naj se vsaj odloči  in imenuje kak poseben proda-javec ali prejemavec denarja,   od  kterega   bo   mogoče za edini denar brez druzega dobiti knjigo.                                       Pis.
gotovo. Dobivali bodo zastonj po en iztis akademiških del in spisov. Častni član more vsak biti (tudi Neslovan), ki sluje na polji znanstvenem ali umetniškem, ali kteri z da-režljivostjo znatno podpira akademijo. Častni članovi imajo samo pravo sedeža, glasa pa samo v posvetajočih se sednicah. Dopisajoč član more postati samo oni, ki je „vještak u peru" brez razločka narodnosti. Častni in dopisajoči članovi izbirali se bodo v glavnih sednicah. Od dopisajočih članov mora vsaj polovica biti Jugoslovanov. V sednicah imajo pravo sedeža, pa samo „votum informativum"; le v stvareh, ki jim jih je akademija posebno izročila, imajo tudi „votum definitivum." Tajniki, ki se bodo tudi v glavnih sednicah izbirali, bojo trije: en Hervat ali pa Serb, en Slovenec in en Bolgar. Glavni posel tajniški bo ured-jevanje časopisa in drugih akademiških spisov.
Glavne sednice bodo javne. Časopis akademiški bo izhajal v četertlelnih zvezkih po 12 pol velikih. Nagrade razpisovale se bodo vsako leto po dve. Poslovni jezik je ^hrvatski ili srbski." Razprave akademiške pa morejo biti kterim koli slovanskem jezikom pisane; od neslovanskih dopisajočih članov tudi neslovanskim. Kar bo pa akademija sama izdavala, pisano bo v hervaškem ali serbskem jeziku, in na koliko bo shodno in koristno tudi slovenskem in bolgarskem. Med največe in najvažnije prava akademije spada pravo enega zastopnika na zbor trojedne kraljevine poslati.
Rad bi obširneje o tem načertu govoril, in posebno iz slovenskega obzorja še kaj pristavil, kar se mi ne do-pada prav; pa nadjam se, da se bo to že na dotičnem mestu zgodilo, ker je to vse, kakor sem rekel, samo načert.
Iz Fazna v Istri na sv. Mohorja dan. R. — 22. dan p. m. smo se žalostnega serca poslovili od občno spoštovanega in ljubljenega gosp. dr. K. Šrota. Prašali bostu. ljubi rojaki na Krajnskem, #) kamor je visi poklic sedaj omenjenega gospoda pozval, kako si je tako veliko spoštovanje in ljubezen pridobil? Odgovorim vam na kratko: bil je celi čas svojega 251etnega bivanja v Istri vseskoz ne-vtrudljivo delaven zdravnik in velik dobrotnik revnim; zadnjih 16 let je bil okrožni zdravnik in svetovavec v Paznu, in akoravno je imel v pisarnici (dokler ni bila tu-kajšna c. k. okrožna vlada in ž njo tudi služba okrožnega zdravniškega svetovavca prestavljena) dela dovelj, je vendar bolnike, podnevi in ponoči, po mestu in na deželi, rad ob-iskaval. Častivredni gospod, rojen Krajnec, je pa razun svojega slovenskega jezika tudi dobro izurjen v hervaškem in italijanskem jeziku, tedaj je bil spolnovanju svojega poklica popolnoma sposoben. Večkrat smo culi naše ljudi, kteri italijansko ne umejo, kako so bili zadovoljni , kadar so k njemu prišli in so mogli po svoje ž njim govoriti. Pri tej priložnosti se spominjam, kar sem v nekem nemškem časopisu takrat bral, ko so ob času kolere nemški zdravniki poslani bili na Krajnsko, ki ljudi umeli niso, in ljudje njih ne, kako je ta časopis čudno modroval, rekoč: „v šolah se mora prav pridno nemško učiti" itd. Oj narobe svet! Celemu narodu bi se mogel njegov jezik vzeti in ptuji jezik natvesti le zato, da bi mogel ptujce razumeti, ne pa oni njega? Kaj gre vsak človek v šolo? Kdor službo v deželi in plačilo ima, naj tudi jezik dežele zna. To je pravo, ne pa narobe. — Vam, dragi rojaki, iz serca pri-vošim, da ste moža dobili, kteri je za svoj poklic na vsako stran sposoben. Vam pa častiti gosp. doktor! tukaj v imenu isterskega središča hvalo izrečem za Vašo neutrudljivo delavnost in toliko dobrotijivost. Nebeški oče naj Vas in Vašo družino   še   mnogo   in   mnogo let zdrave in vesele ohrani i
*) Da naši bravci to poslovenje razumejo , dostavimo le to , da gospod dr. Šrot je po prestali c. kr. okrožni vladi v Paznu prišel za c. k. deželnega zdravniškega svetovavca na Krajnsko. ktero opravilstvo je po odstopu gospod dr. Nagy-a začasno opravljal e. kr. okrožni zdravnik gosp. dr. Vesel, in za njim, ko je zbolel, vrednik „Novic".                                         Vred.
246
Iz tominskih Pečin  se je poslalo ?3Novicama sledeče pismo v natis:
Mojim volivcom na Tominskem, Bovškem in
Cerkljanskem! Odkar se je mesca marca t. 1. iz Tomina razglasila trojka imen izvoljenih poslancov za deželni zbor goriški, sploh se sliši šepetanje po naši kronovini, da povsod so bile volitve zagovornikov bolj ugodne in uspešne kakor pa v Tominu. Nočem preiskovati, koliko resnice bi v tem bilo; mislim pa, da bi ne bil pošten mož, kdor bi si tacega natolcevanja k sercu ne vzel; zatega del, ker je tudi moje Ime v trojki bilo, in ker sem se še prepričal, da moja duhovna služba na tominskih pečinah se nikakor ne strinja s takimi opravili, sem iz deželnega zbora goriškega stopil, ter s pismom od 25. junija t. 1. čedaljnemu zastopništvu za vselej se odpovedal.
Svojim volivcom se s pričujočim očitno zahvalim za zaupnost, s ktero so me bili pri volitvi s ponosno večino glasov počastili, ter jim zaterdim, da volja me je — čeravno ne več v deželnem zboru, pa s peresom pred svetom tudi zanaprej ponašati se za blagost naše mile domovine, in pa še na serce jim naložim za poslance v deželni zbor nikdar ne voliti ptujcov, ki nam tlačijo domovino, jezik, narodnost in sveto vero.
Na tominskih Pečinah dne 12. julija 1861.
Pil, Jak. Kafol, duhovnik.
Iz Goriškega 19. julija, jfc — Prečastiti gosp. Fil. Jak. Kafol, tominski poslanec v deželnem zboru, naša nada in podpora, se je poslanstvu odpovedal. Tomiuci, glejte, da nam vrednega naslednika izvolite. Ne poslušajte sebienikov in goljufivih prerokov. Vaš poslanec more biti Slovenec z dušo in s telesom; in ravno takega imamo, ki je menda tudi Vam dobro znan. Peter Kozler, notar v Sežani, je mož, kakoršnega potrebujemo..
Iz Gorice 19. julija. 4- — Slovenski zapisniki deželnega zbora so se že o b in kost i h razpošiljali; da so pa v bogoslovno seminišče tako kasno prišli, pride od tod, ker se deželni odbor ni vseh gospodov spomnil, ki bi jih radi dobivali.
Iz Čateža na Dol. 16. julija. Včeraj so ubili tukaj neznanega lovskega psa, ki je tukaj, v Trebnem, Starem tergu, Ponikvah in še morebiti v več krajih dosti psov po-padel, in v Čatežu tudi neko ženo v perst ugriznil, ko ga je iz svoje hiše preganjala , kamor se je pritepel. Zdravniška preiskava je razodela, da je bil pes stekel. K sreči je popadena žena berž zdravniške pomoči iskala in jo tudi našla; berž so ji rano žgali in tako pokončali kužnino, da sme vesela biti, da je tako nevarnosti odšla. Naj bi tako vsi storili, kterirn se kaj takega primeri, da jih nevaren pes popade; zakaj to, da se rana sožge, je pervo in najbolj potrebno; vse druge notranje zdravila, ki so po postavi skoz 6 tednov predpisane, le podpirajo uuo pervo pomoč. Treba bo pa zdaj tudi v celi tej okolici, kjer se je stekli pes okoli klatil, gospodarjem saj najmanj skozi 6 tednov pazljivim biti na vsakega psa, ker se ne ve, ali ni bil s steklim skupaj.
Iz Ljubljane. (Iz deželnega odbora.^ „Novice" niso že dolgo nič omenile, kaj dela ljubljanski deželni odbor, vendar za tega voljo ne smejo bravci naši misliti, da lenobo pase. Vse opravila so v 4 posebne verste razdeljene in vsak odbornik ima svoj oddelek. Dosihmal so okoliščine tako nanesle, da opravila odborne so dosihmal spadle največ v referat gosp. žl. Strah l-u in gosp. Ambrožu, in reči moramo, da oba gosp. odbornika sta marljivo doverševala svoje naloge; dr. Zupan in dr. Bleivveis sta imela dosihmal še manj opraviti. Z b or o v odborniških, kterinv vselej predseduje gosp. deželni glavar baron Codelli in s sku-šeno roko vodi kermilo predsedništva, je večidel vsak mesec po dva. Važniši posveti v dosedanjih zborih so bile cestne zadeve   po   sklepu  deželnega zbora;   odbor  se  je vedno
potegoval za obveljavo zborovih sklepov, in si. c. kr. deželno poglavarstvo je tudi obljubilo soseskam polajšati kar koli bo mogoče. Zastran sprejembe vseh deželnih naprav in zakladov (fondov) in zaklada zemljišne odveze je to reč tako deleč dognal, da vsaki dan pričakuje sedaj, da bode c. kr. deželno poglavarstvo določilo dan, ko bo deželni odbor začel sprejemati to deželno gospodarstvo. Vravnal je tudi zadeve deželnih hiš in določil, kaj naj se prepusti in po čim c. k. deželnemu poglavarstvu; šolska hiša naj ostane brez plačila šolam prepušena, pa oskerb-ništvu šolskemu je bilo na serce položeno, naj letos popravi oknja in vse drugo, kar je zlasti na tisto stran, ki gleda v šolsko alejo, tako grozno zanemarjeno, da je sramota. Zavoljo gledišča (teatra) ni odbor še mogel do konca priti; najljubše bi mu bilo, da bi gledišče, za ktero deželi nič mar ni, tedaj se deželi tudi nobeni stroški nakladati ne morejo, ljubljansko mesto ali pa družba tistih mestjanov, ki imajo svoje lastne lože v njem, to poslopje nase vzeli. Dalje je bilo tudi rešeuo mnogo prošinj, ki so bile odboru poslane od sosesk in posamnih oseb, tudi več štipendij je bilo podeljenih itd. Gosp. Guttman je odboru poslal več predlogov, na priliko: naj se dobi postava, pa kteri se od premoženja ubožnice ne bi terjal dohodkini davek, — naj se obresti tistih 35.260 gold., ki premoženje sirot, ne rabijo za rejo nezakonskih otrok, za ktere niso po oporokah namenjeni, — naj se dobi postava, po kteri bi bile čisto nove hiše skozi 20 let davka proste, take pa, ki so večidel predelane, skozi 15 let; odbor je sklenil, vse te predloge rešiti po dotičnih pravilih. Veliko druzih reči, ki so se v zborih deželnega zbora pretresali, ne omenimo, ker za občinstvo nimajo posebne važnosti.
Iz Ljubljane. ?5Danicau v svojem 15. listu pod naslovom: ^Vprašanja na vprašaje" stavi do dr. Issleib-a sledeče vprašanja: „Kaj neki pomeni v ??Laibacherciu št. 151 toliko vsiljenih vprašanjskih znamenj v besedah briksenskega škofa do svojih vernikov? Ali morebiti le to, da je vrednik ves spisek iz kakega judovskega časnika povzel, ter v na-glosti tih neslanih priklad ni ločil od teksta? Ali pa misli nekatoliški vrednik v katoliški deželi s tem veljavo katoliških škofov podkopavati, apostoljske može, ki so po učenosti, obnašanji in službi vse vere in časti vredni, laži dolžiti? Ali mar s tem pripravlja pot k razširjanju tiste omike, kteri je tako rado 5?lichtfeindlich", kar ui protestantsko ali judovsko? Mogoče celo, da je to zarija tiste enakopravnosti nove dobe, po kteri sme, komur se poljubi, vse natoicovati in gerditi, ker je katoličanom sveto in spoštovanja vredno, katoličan pa bi po svojem prepričanji še čerhniti ne smel? — Mi po svoji pameti teh vprašajev ne moremo drugač kakor znamnja hudovoljnega uatol-covanja imenovati, in vidimo poterjen naš pregovor, da na dober sad se — ose vsedajo.u
Iz Ljubljane. Izvedili smo za gotovo, da se bo ker-ščanski nauk na tukajšnji gimnazii, po izrecnem dovoljenji miiostljivega našega knezoškofa gg. dr. Jerneja Vidmarja že prihodnje leto v slovenskem jeziku učil, pa da prečastiti katehet g. Jože M arn že tudi v ta namen potrebne učne knjige spisuje. Slišali pa smo tudi, da so svetli knezoškof sami kateheta naše realke prečastitega gosp. Lesarja vprašali, ali ne bi tudi začel kerščanski nauk v domačem jeziku razlagati, v kar se je rodoljubni gospod z velikim veseljem udal. Kazglašaje to preveselo novico ne moremo se zderžati, da bi iz serca ne zaklicali: Živili nam taki verli duhovni gospodje, vredni nasledniki slavnih, skozi svoje dela neumerlih prednikov! Vera in narodnost je pač jedino, kar je Slovencu iz tisučletne nesreče, iz tisučletnega zatertja ostalo; za kar se on že sto in sto let z vsemi močmi, z mečem, umom in poterpežljivostjo bojuje. Zvesto je vodila naša duhovščina narod v tem svetem boju; in umela mu je to jedino blago do danas, proti vsem viharjem sovražne sile srečno ubraniti in zderžati. Komu se serce ne širi od viso-
247
kega   spoštovanja,   od   vroče   zahvalnosti,   čitaje,   kako je naša duhovščina v prejšnih   temnih časih,   kakor   veri tako tudi narodnosti bila jedina podpornica; kako je bila od nekdaj na čelu in začetnica vsih rodoljubnih del;   kako je   še dan današnji slovenstvu naj terdneji   steber.   Tako velja.   Nosite tedaj naprej zastavo z napisom:   „Bog in narodnost" i Slovenci   vam  bomo   vselej   z  verno   vdanim,   navdušenim sercem nasledovali! — Obljubivši svojim bravcom slediti vse, kar zadeva našo realko, moramo povedati,   da od mnoge strani slišimo,   da   gosp.   učitelji,   o kterih je   šel   glas po mestu,   da so v unidan omenjeni preiskavi   zapopadeni,   so poslali   šolskemu   svetovavcu   gosp. Kurc-u   spomenico (memorandum) na Dunaj, v kterem v svojo obrambo razodevajo vse, kar se je zadnji čas v realki godilo, ker mislijo, ako so bili res zatoženi, se mora pravična razsodba vsigdar opirati na staro pravilo,   ki veleva:   „da se resnica prav spozna, je čuti treba dva zvona". Nadjamo se, da bo pravica   obveljala;   kar   bomo   dalje   zvedili,    bomo   ob svojem času spet povedali.
Iz Ljubljane. V poslednji seji mestnega odbora je bil po predlogu gosp. župana Ambroža pasji davek sklenjen, za vsakega psa brez razločka 2 gold. na leto. Ker Ljubljana gotovo še kakošnih 1000 psov šteje, bi do-našal ta davek čez 2000 gold. mestni kaši; ako bo c. k. ntinisterstvo sedaj dovolilo ta davek, ki je bil po izgledu druzih mest v poprejšnih letih že dvakrat sklenjen, pa vselej overžen. Dobrota tega davka pa ne obstaja v tem, da se mestna dnarnica bogati, ampak v tem, da se po njem število psov manjša in potem tudi manjša nevarnost stekline, najstrašnejše bolezni. In ravno zato ni nobenega razločka delati med psom in psom; če je v mestu kakošen pes komu potreben , mu je potem takem tudi koristen zato pa davek tudi pravičen. — Drugi važniši sklep te seje je bil, da tudi še zanaprej bo mestna gosposka — in sicer vsakih 15 dni — določevala tarifo za meso, al ne več na podlagi tistih neverjetnih naznanil, po čim je cena goveje živine na kmetih, ki so jih kantonske gosposke vsaki mesec magistratu pošiljale, ampak na podlagi cene mesa v Zagrebu, Celovcu in Gradcu. To, se nam zdi, bo pravična podlaga na vsako stran. Kaj pa bo vprihodnje s tistim od zunaj pripeljanim mesom, za ktero je bila dosihmal še posebna nižja cena, nismo zvedili, pa bomo drugi pot več o tem govorili, ako se bo še vprihodnje (?) obderžala. Memo grede povemo danes le še to, da so se naši mesarji, ki dobro razumejo domači jezik, silno čudili, ko jim je bilo rečeno, da naj položijo kavcijo, kakor so v pismu na si. deželno poglavarstvo obljubili, ako žele, da se mesna tarifa odpravi. „Kaj takega mi nismo nikdar govorili in nismo mogli govoriti, ker nam še tako dnarja povsod manjka; ie je to v pismu zapisano, je to pomota tistega, ki je nemško pismo nam naredil, pa ga mi razumeli nismo". Kako prečudno se pač ujema to s tistim govorom, da nemška kultura se je vsedla že v „vsako revno bajtico na kmetih", ako še dosti premožni mestjani je nič okusili niso!!
—   Tretji važniši sklep je bil, da se bo spet 6 poljskih čuvajev (z 12 gold. na mesec iz mestne kaše) udinjalo za okolico ljubljanskega polja.
Iz Ljubljane. Deržavni svetovavec gosp. dr. Toman je Ljubljančanom, ki so mu zaupno pismo na sv. Petra in Paula dan na Dunaj poslali,  odgovoril s sledečim  pismom:
Visokočastiti mestjani in rodoljubi!
Razveselil in osrečil me je Vaš list, s kterem mi ska-zujetc zaupanje o mojem dozdajnem obnašanju v zboru der-žavnem.
Vem, prav živo čutim, da moje moči so preslabe, vse spoznane pravice in blagor zasluženi našemu narodu doseči;
—  zato me bode Vaše zaupanje in spoznanje, da tudi našemu narodu to, kar vsakemu drugemu, gre, navdajalo s pogumom sderžnim in s poterpežljivostjo neumorno.
Hvale Vaše nisem vreden;   al hvaljen želim vreden je
postati, v številu in s pomočjo zvestih in vrednih sinov mile matere  naše.
Zaupanje Vaše mi je živa in krepka podpora, ker Vas narod za svoje perve rodoljube spoznava, ker besede Vaše niso le prazne vošila v trenutku vzhitjene izmišlije, ampak zvest oglas potreb našega milega in res usmiljenja vrednega naroda, ker Vaš izrek ni sebičen in neprevdarjen, ampak je posled Vaše mnogostrane izobraženosti terdno in veljavno prepričanje, da narod zamore doseči dostojno omiko le s svojimi močmi, le s svojim jezikom, ki je zapopadek vse osebne in narodne vednosti, in da tisti, kdor govori in oznanuje omike naroda s pomočjo ptujega jezika, — je morivec naroda.
Vaša rodoljubna sodba o mojem djanju je pa tolikanj veče vrednosti, ker pride iz srede, iz serca naše dežele in našega naroda, in napolnuje me z brezimnim veseljem in z močnim upanjem, da klopčeč prederznih ptujcov in iz-dajnih nevrednih domačinov, ki ošabno po koncu nosijo glave in nas čejo vtopiti v napuhu in v serdu, se bode skerčil in da se bode sčistila v sercu naroda kerv, ter z njo ozdravelo truplo celo njegovo.
v
Ce veljajo še kaj natvorne pravice, če ne laže zgodovina, če je še Bog nad nami, — in da je, vse nam spričuje, — prestali bomo vse psovanje, osumnjevanje in preganjanje nasprotno, ki je tolikanj bolj krivično in nesramno, ker ranuje in uničuje besedo in postavo Cesarjevo, ki nam zagotovijuje naš obstoj, našo ravnopravnost, našo omiko, tedaj veljavnost našega jezika v šolah, v urad-nijah in sploh v javnem življenji.
Naj odpade ta ali uni, — izdajavec je, in bolje je za nas, da ga poznamo, kakor da slepi nas in narod naš. Hvala stranke sovražne dosti očitno njega vrednost stavi na dan! —
Kar svet stoji, bil je boj za pravico.
Kriv zapopadek človeštva, sebično zahtevanje veljakov in silna terma zatirali od nekdaj so oznanovanje, razvitek in zmago pravice,   osumnevali   in   morili nje   oznanovavce.
Al po volji Neskončnega, v kterega sercu žari le pravica za vse ljudi, vse narode enaka, zmaga naposled vendar le pravica in nje luč se razliva oživljajoča zatiranim, kakor zlato solnce po viharju natvori.
Ne bojimo, ne strašimo se tedaj viharja, boja; — če " ne nam, našim naslednikom bode zasijala rešivna, oživljajoča luč.
Človek sam na sebi in v mnogih zavezah ima mnoge, razne pravice.
Mnogo veljavni in sicer razsvitljeni narodi so deržali in hvalili suženstvo. Koliko je preteklo stoletij, koliko je bilo prelite kervi, da zmagalo je spoznanje čistih človeških osebnih pravic!
Mogočneži in silnjaki posedli so zemljo in so vpregali podložnike v jarem tlake in robstva, ter jih preganjali svojevoljno od sel in ognjišč!
Koliko prizadevanja je bilo potreba za spoznanje, da človekova je dušna in telesna moč, da zemlja ne more biti le last izvoljencov, da nje rodovitnost in blagor človeštva zahteva oprostenje posesti in posestnikov!
Preterpelo — upam — to je človeštvo. — Človek je pa tudi dalje po svojem jeziku, po svoji zgodovini, po svojih navadah in šegah, močeh in potrebah združen sin ene ali druge matere narodov.
Vsak narod ima enake pravice z drugimi, kakor vsak človek z drugim človekom.
Te pravice so tako jasne, da se razlagajo same v vsakemu poštenemu sercu, da se razodevajo v vsaki trezni glavi.
Noben narod ni vstvarjen bil suženj dragemu.
Noben narod ne more doseči omike z jezikom tujim.
Noben narod ne more svoj verozakon vzderžati v jeziku nerazumljivem.
248
Noben narod se ne more pravično soditi v jeziku ne-zapopadljivem.
Noben narod ne more svobode vživati brez narodnosti svoje, ker narodna svoboda — je narodnost.
Ako je pa to res, — in kdo terdi, da ni in sme reči, da ljubi narod, vero, pravico, svobodo in omiko, — se morajo priznati vsakemu tedaj tudi slovenskemu narodu vse te pravice od konca do kraja.
To zahteva blagor narodov, namen, pokoj, napredek in blagostanje deržave, zveze raznih narodov.
Zato , kadar presije zvezda svobode meglo zatiranja v naši deržavi, nje pravi svit zbudi ravnopravnost narodov.
Hvala in slava tedaj našemu Gospodu in Cesarju, ki je narodom postavno poterdil vsem euake pravice!
Njegova volja in poetava pa mora biti vsakemu, ali jo ima ubogati ali jo izpeljati, sveta, neprelomljiva, in se mora djansko vresničiti, da izbudi in okrepi moči posameznih narodov za družbo deržavno neobhodno potrebne.
Izrečene pravice, v djanju pa neizpeljevane ali celo skrito zabranjevane so dvorezen meč, ki ranuje in mori po-stavoljubne,  pravične,   zveste narodo skrivno in  krivično.
Ker pa zaupamo na zvestobo Cesarjeve besede, kakor je naša zvestoba nepremakljiva, ne bojimo se zanjk po slobnih nasprotnikih nam nastavljenih, temveč tirjajmo postavno in pošteno vse nase pravice.
Ce tudi nihče izmed nas noče biti kladvo, ktero ima razbijati nasprotno ošabno puhlo stvar, — z zjedinjeno močjo, z zjedinjenimi mislimi, z zjedinjenim djanjem bomo nasprotnikom pokazali, da več zamore zvestoba in doslednost, ko brezznajčajnoet in izdajstvo od večnega Mojstra strašno prokleto.
Delajmo, trudimo se, darujmo, složimo se — al ne urtajmo sel... Z Bogom!                      V7aš                     zvest rojak
dr. Lovro Toman.
V Radolici na dan sv. Aleša  1861.