15. fife¥
Pavttalni fipanfco -v državi SHS.
II. leto
Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo in npravništvo »Zarje«
v Ljubljani, Breg štev. 12.
Sprejemajo se ie frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
Socialistično glasilo.
Posamra številka stane 1’25 D.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom 5 Din mesečno. Za Nemčijo 6 Din; za drugo inozemstvo in Ameriko 7 Din.
Reklamacije so poštnine proste.
—Oglasi po dogovoru. =
Proletarci vseh dežel, združite sel
V Ljubljani, v soboto, 18. avgusta 1923.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Kongres pokrajinske organizacije SSJ. za Slovenijo v Celju, dne 12. avgusta 1923.
Naša ljubljanska kraj. organizacija je ponovno potom dopisov na glavni odbor SSJ in v »Zarji« izrazila željo po sklicanju skupne strankine konference, ki naj uredi razmere v slovenskem delu SSJ. Ponovno je poudarjala, da metode, ki jih je v gibanje uvedlo pokrajinsko tajništvo ne morejo voditi h konsolidaciji socialističnega pokreta, nasprotno, da obstoja nevarnost, da se gibanje še bolj razcepi in razkropi do popolne nepomembnosti. Žal, se naših nasvetov ni upoštevalo ob času, ko je bilo mogoče preprečiti še marsikatero nesporazumijenj e.
Razmere v pokretu so v polni meri potrdile naše ponovno izraženo naziranje o organi za to ričnem razkroju strankine organizacije in končno nujno prisilile glavni odbor stranke, da je sklical dne 12. avgusta v Celje strankin kongres, na katerega so bile povabljene vse strankine organizacije. Kongresa se je udeležilo 31 delegatov s 40 glasovi, in ki so glasovali za 1667 organiziranih članov. Dve organizaciji (Gu-štanj, Ptuj) sta delegate prijavili, pa ne poslali, dočim je tekom kongresa prispel delegat velenjske organizacije in izjavil solidarnost te organizacije s pokretom za konsolidacijo stranke. Naša ljubljanska organizacija se je udeležila kongresa po ss. Likarju in I. Kralju kot gostih. Naša delegata sta podala na kongresu izjavo, katero smo priobčili v zadnji številki »Zarje«. Glavni odbor so zastopali ss. Divac, Buk-šeg in Jakšič.
Kongresa se niso udeležile organizacije, ki so priključene bivšemu Pokrajinskemu tajništvu (Bernot), kateri je s tem zopet dokazal, da mu ni na konsolidaciji strankinega gibanja ter da hoče še v naprej uganjati svoje škodljive burke.
V smislu sklepa glavnega odbora stranke so vse te organizacije prenehale biti sestavni del stranke. Tako je končno stranka vendarle očiščena škodljivih »čistilcev«, po kojih zaslugi bi bilo kmalu propadlo socialistično gibanje v Sloveniji.
Kongres je otvoril v imenu glavnega odbora SSJ s. Bukšeg, ki je navajal razloge, kateri so napotili glavni odbor k sklicanju kongresa. Poudarjal je, da se mora napraviti konec osebnim napadom in preiti na organizatorično delo, da se zopet oživi, nekdaj tako lepa in močna organizacija SSJ v Sloveniji .Izjavil je, vrata stranke so odprta vsem, ki priznavajo principe stranke in prevzemajo dolžnosti napram stranki.
V predsedstvo kongresa so bili izvoljeni ss. Koran in Tomc kot predsednika, ss. Tekavc in Golmajer kot zapisnikarja.
S. Korun je v svojem pozdravnem govora konstatiral, da je največ vzroka desolatnim razmeram v stranki v nas samih, ker je bilo v stranki premalo vzgojnega dela. Nada se. da se v bodočnosti najdemo vsi na skupni poti dela za socializem. Pozdravlja zastopnika grupe okoli »Zarje« ter izvaja: Dasi so se naša pota v taktičnih vprašanjih sem in tja križala, vendar nam ni ušlo iz vidika dejstvo, da je grupa okoli »Zarje« priznavala vedno načelno stališče SSJ .Prepričan je^ da
tudi organizatomo zbližanje ne more biti več daleč.
Nato so se konstituirali odseki: V verifikacijski odbor so bili izvoljeni ss. Eržen, Svetek, Bahun, Koren in Golouh. (XI glav. odbora s. J akšič.
V odsek za organizacijo ss.: Koren, Petejan, Čeh. Od glavnega odbora s. Divac, od grupe »Zarje« s. Likar.
V odsek za tisek ss.: Ozmec, Eržen, Felicijan, Fratnik. Od glavnega odbora s. Bukšeg, od grape »Zarje« s. Kralj.
O organizaciji je stvarno in temeljito poročal s. Petejan. V glavnem je izvajal: Sprejme naj se pokrajinski statut v smislu predloga. Izvede naj se čista politična organizacija. KDZ naj se pretvori v strokovno in gospodarsko organizacijo poljedelskih delavcev in malih kmetov. Vsiljeni boj komunistov sprejemamo in ga bomo bojevali stvarno in prineipijelno, tu demokracija tam diktatura. Osebni boj prepuščamo komunistom.
Glede organizacij, priključenih bivšemu Pokrajin, tajništvu stoji na stališču, da jim je treba staviti rok za vstop v stranko. Z »Zarjo« pa je treba ustvariti sporazumno platformo za skupno organizatorično delo.
V imenu mariborske organizacije je proti obveznemu progresivnemu davku, vendar stoji tudi tukaj na tolerantnem stališču sporazuma in odklanja bojno glasovanje.
K tej točki dnevnega reda je izvajal s. Divac: Glavni odbor je sklical ta kongres iz potrebe in vsled dolžnosti, ki jo ima napram gibanju v Sloveniji. Odklanja odločno, da bi to bil kak carski ukaz kakor to izvaja »Naprej«. Ugotavlja, da je dosedanje pokr. tajništvo preganjalo vse organizacije in poslance radi ne-vršitve njih dolžnosti, samo pa odreklo vse obveznosti napram centrali. Odklanja vsak partikulari-zem v stranki. Z delom v stranki pa se mora začeti takoj, ne oziraje se na to, da je danes bivšo pokr. tajništvo izostalo od tega kongresa.
V debati so govorili ss. Liratnik, Čebular, Bahun, Koren, Eržen, Do-beršek, Tomc, Padar, Krištofek, Fa-vai, Bračič, Korun, Šlibar, Ceh, Likar in Klenovšek. Vsi so poudarjali, da mora biti današnji kongres mejnik med preteklostjo in bodočnostjo, katera ima biti posvečena konsolidaciji strakinega gibanja. Govorilo se je za in proti obveznemu progresivnemu davku, toda brez strasti in vedno le iz stališča, da je to organizatorično, ne pa načelno vprašanje.
Na popoldanskem zborovanju je poročal o tisku s. Fratnik izvajajoč: Slabemu položaju našega tiska je kriva dekoncentracija in neekonomično gospodarstvo v tem pravcu, da se je za vsako ceno hotelo zdržati dnevnik, dasi ni bila zato dana potrebna ekonomska podlaga. Treba je v bodoče izdajati le en slovenski in en nemški tednik, katera pa morata popolnoma opustiti osebni boj, kateri je v veliki meri kriv, da je delavstvo obrnilo hrbet socialističnemu tisku.
Prečita več proračunov in želi osredotočnega dela za enoten socialističen tednik.
V	debati so govorili ss.: Dober-šek, Čebular, Padar, Bahun in Golouh, kojih vseh izvajanja so zvenela v želji, da bodi list stvaren in načelen ter da se čimpreje preide na dvotednik ali dnevnik.
Med posvetovanjem tiskovnega odseka je poročal v imenu organizacijskega odseka s. Koren in je bila soglasno sklenjena nastopna resolucija: Delegati kraj. političnih organizacij SSJ, zbrani dne 12. avgusta 1923 na strankinem zboru v Celju, sklenejo v zmislu statuta SSJ ustanoviti pokrajinsko organizacijo SSJ za Slovenijo s sedežem v Celju. Za to organizacijo se sklene začasen pravilnik.
Pravilnik, o kojem bomo še poročali, vsebuje med drugimi tudi ■določbo, da se strankin davek odmerja progresivno po dohodkih in življen-tskik razmerah navedene normativne tabele, in sicer: Ako znašajo mesečni dohodki::
do 1200 Din znaša davek 2 Din
„ 1500 „ „	v '5 „
„ 2000 „ ,.	„ 10 „
„ 2400 „ .,	„ 15 „
„ 2700 „ „	„ 20 „
„ 3000 ., „	„ 30 „
Fravilnik je bil soglasno sprejet	
je pokr. načelstvo.
V	zadevi naše organizacije se sklene, da se prepušča pokr. načelstvu, da uredi razmerje z našo organizacijo in glav. odborom.
Na predlog tiskovnega odseka, v kojega imenu je poročal s. Uratnik, se soglasno sklene: Izda se takoj tednik »Socialist«, ki izhaja vsak četrtek. Glavno uredništvo lista se nahaja v Ljubljani, tiska pa se v Mariboru. »Volbsstimme« izhaja odslej kot tednik. Ureditev uprave in uredništva se prepušča načelstvu.
V	načelstvo stranke so bili izvoljeni naslednji sodrugi:	Felicijan,
Vrbančič, Koren in Štraus (Celj), Uratnik (Ljubljana), Petejan (Maribor), Doberšek (Mežiška dolina), namestniki: Tomc (Ljubljana), Ceh (Maribor), Padar (Tržič); v kontrolo pa ss. Koran,, Čobal in Rozman.
Kongres je dalje na predlog s. Bahuna sprejel protestno resolucijo proti militarizaeiji železnic in resolucijo s. Eržena, da se posveča mladinskemu gibanju večja pažnja in važnost ter da se uvede v strankino glasilo stalna rubrika o mladinskemu gibanju.
Ko so končno govorili še sodrugi Petejan, Svetek in Jakšič, je okrog pol 5. ure popoldne zaključil s. Korun kongres.
Kongres je potekel stvarno in vsesplošno v dobrohotnem razpoloženju, ter se je v tem oziru piijet-no razlikoval od trboveljskega in zadnjega celjskega kongresa.
Prepričani smo, da bomo ob dobri volji, kakoršna je "vladala na kongresu, prišli kmalu do popolne konsolidacije socialističnega gibanja v Sloveniji, kar je bila vedno naša odkrita in poštena želja.
Izpremembe vlade v Nemčiji.
Nemčija dere v propast. To smo smo čuli in čitali vsak dan že nekaj tednov, ker je marka vzdrže-ma padala ter padla tako nizko, da danes sploh nič več ne šteje. Kancler dr. Cuno se je bavil s politiko, zlasti zunanjo, gospodarsko politiko pa je prepuščal resortnim ministrstvom, ki so vodili vso gospodarsko politiko po intenci j ah nemških industrijskih in agrarnih kapitalistov. Sploh v javnosti odrekajo bivšemu kanclerju potrebno energijo in šmotrenost. V zadnjem svojem govoru je rabil fraze o vztrajnosti v odporu, ni pa pokazal nobene energije. V razpravi o njegovem govoru so se pričeli dvigati nasprotniki, in sicer najprej demokrati in potem komunisti. Dr. Cuno se je vdal usodi, pa je šel.
Novi kancler je dr. Strese-mann, ki je sedaj pripadnik nemške ljudske stranko. Nova vlada je širša koalicijska vlada, ki jo tvorijo nemška ljudska stranka, demokrati, eentram in socialni demokrati.
Vlada je sestavljena tako-le: Stresemann za zunanje stvari in kancler; pod kader in minister za obnovo Robert Schmidt (soc. dem.), minister za državno hrambo dr. (Tessler (demokrat), notranji minister dr. Sollmann (soc. dem.), finančni minister dr. Hilferding (soc. dem.), minister za gospodarstvo di’. Ruumer (n. lj. str.), minister za zasedena ozemlja dr. Fuchs, pravosodni minister prof. dr. Rad-bruch (soc. dem.), minister za pošte dr. Griesbert (eentram), prometni minister Oeser (demokrat), prehranjevalni minister dr. Luther
(n. lj. str.) in delovni minister dr. Braun (eentram).
Položaj v Nemčiji je nevzdrž-ljiv, draginja, stavke, pomanjkanje vseh potrebščin, to je posledica nezdrave politike. Kapitalisti so nalašč silili nemško državno gospodarstvo v propad, hoteč s tem prisiliti Francoze, da popuste v svojih zahtevah. Nemčija kot taka pa ni še pasivna, ni siromašna, ker se ceni njeno imetje na 500 milijard zlatih mark, a ker so denar, ki ga mezdni narod prejema kot plačilo, spravili ob vsako vrednost, je morala nastati grozna beda. Novi kancler bo v glavnem nadaljeval zunanjo politiko svojega prednika.
V	široko koalicijo so vstopili tudi socialni demokrati. Socialno demokratična frakcija je največja skupina v nemškem državnem zboru, ki šteje 170 poslancev; za-raditega je prihajala v prvi vrsti v poštev pri sestavi vlade proti malim strankam, ki ne bi imele v narodu nikakšne zaslombe.
SociaLnodemokratična frakcija se udeležuje sodelovanja v vladi pod naslednjimi pogoji: 1. Zaseči se mora vsa stvarna imovina kot jamstvo za najetje posojila za ustalitev vrednosti, 2. Nemčija mora vstopiti v zvezo narodov, 3. pospešiti mora delovanje v zunanji politiki, 4. izvesti se morajo energično vse davčne odredbe in odredbe valutne reforme, 5. uvesti kje-diti in mezde v zlatu ter 6. odvzeti vsem privatnim organizacijam vpliv na državno brambo. To so za,-htove, ki jih je klub skoro soglasno sprejel.
Zaradi velike bede, ki je postajala vedno večja, so se pričeli po vseh krajih Nemčije, zlasti v večjih mestih in industrijskih krajih nemiri, stavke, tudi krvati boji, ki so jih obenem netili komunisti. Vprašanje je nastalo, ali naj se Nemčijo prepusti meščanski vojni, ki pa še ni izključena ter izroči narod reakcionarcem, ki so temeljito pripravljeni, da zatro vsak delavski pokret z lastno silo in s pomočjo velike antante, ali pa naj prevzamejo vodstvo državne uprave stranke, ki spoštuje republiko, ter prepreči s pametno gospodarsko in zunanjo politiko reakcionarni buržoaziji, da pahne prebivalstvo v anarhijo, kjer bi poginilo milijone ljudi, vrhutega pa bi tiiumfirala reakcija in prelivala z zadoščenjem proletarsko kri v potokih. Nemška buržoazija je težko pričakovala takega trenutka, ker bi pomenjal zanjo zmago.
Kakor neprijetno je ugrizniti socialni demokraciji v to jabolko, je spričo položaja, v katerem se nahaja nemška republika in delovni narod, vendar morala seči po od-oznem sredstvu, ali pa tratiti svojo politično moč v pasivnosti, kar bi bilo desetkrat ‘bolj usodno za nemško ljudstvo in za stranko samo.
Velikansko stavkovno gibanje, ki ga je hotela v tem trenutku vpri-zoriti komunistična stranka ni us-
pelo, ker se je delavstvo zavedalo, da more anarhija le povečati in podaljšati bedo ter izročiti Nemčijo antantnemu kapitalu v eksploatacijo, pri kateri bi nemški narod ne imel nobene besede več.
Angleška vlada je poslala Franciji ostro lekcijo glede zasedbe Porurja, toda Francija vztraja. Njeni gospodarski krogi vztrajajo na zasedbi Porurja, obenem pa naglaša-jo, da obstoji nemška gospodarska sila v industriji ter da mora antanta vse te vire zaseči in eksploa-tirati. V tem oziru bo antanta, ki razpolaga z vojsko in zdravo valuto, nepopustljiva, če odpornost nemškega naroda tudi vztraja še dalje. Vztrajanje v odporu pa je mogoče tudi le v rednih, ne pa v anarhističnih razmerah.
Glavne smernice nove vlade so označene v zahtevah socialne demokracije. V svojem nastopnem govora pa je naglašal tudi kancler, da mora Nemčija zahtevati v sporu med njo in Belgijo ter Francijo odločbo mednarodnega sodišča.
Nemčija ima pred seboj vsekakor še dolgo trnjevo pot, o kateri ne ve še nihče, po kakšnih strminah se bo vila; nihče ne ve, kaj bo še trpel nemški narod kljub svoji ži-lavosti in kljub svoji marljivosti pod brutalno pestjo brutalnega jca-pitalizma, ki se je v svetovni vojni navzel — strahovite ošabnosti.
KOMUNALNA POLITIKA.
Socijalno- politično delo v občinskem svetu
ljubljanskem.
'Socialistom »Zarjanom« se neprestano očita, da so se pri volitvah v občinski svet ljubljanski zvezali z meščansko Slovensko ljudsko stranko (klerikalci), kar pa ni res, ker je volilni dogovor napravljen s krščanskimi socialisti) ter s to zvezo zatajili razredno stališče, katero bi morali strogo zastopati. Žal, da so ti očitki prihajali največ od one socialistične grupe, ki je bila verna zagovornica kompromisov med socialistično stranko in demokrati (mladinsko grupo), katerih seveda nikakor ne moremo prištevati k strankam, ki tudi le v miniaturi zastopajo interese proletarijata, to je ročnega in duševnega delavca ter malega kmeta, temveč v večji meri k strankam, ki zastopajo koristi bank, veleindustrije in veletrgovine. Tik pred volitvami je v »Naproju« izšlo tozadevno par člankov, ne da bi bilo v njih pojasnjeno kako in kaj je napravila »Zarjanska« skupina, v katerih se je pa bruhalo ogenj in žveplo nad izdajstvom »Zarja-nov«, ki so drzno sklenili vnebovpi-joči »kompromis« ter niso prej vprašali za svet in dovoljenje generala Beroota in drugih voditeljev. Svoj »Anathema« je izrekel sodrug Luka Pavičevič iz Beograda (ki seveda ne pozna dovolj naših razmer, ni poznal razlogov nastopa, še manj pa skupne točke programa Zveze delov, ljudstva), nadalnje pro-kletstvo je izrekel glavni odbor Socialistične Stranke Jugoslavije itd., itd.
Peščica »Zarjanov«-socialistov je pa, ne da bi hotela morda domnevati, da se je odbor proti udeležbi na občinskih volitvah izrekel zlohotno, zavedajoč se, da je v občini kopa vprašanj, ki jih more rešiti le temeljito prenovljen občinski svet, kljub vsem tem očitkom šla v volilni boj na podlagi programatičnih zahtev, ki so jih osvojile vse tri pri volitvah sodelujoče stranke, zastopane v Zvezi delovnega ljudstva ter s trdno voljo, da v občinskem svetu ljubljanskem izvede programatično delo ter v nobenem sluča ju ne krene s pota razrednega boja. V koliko je socialistični klub izvršil svojo nalo-
fo, hočemo navesti v tem članku, v oliko jo hoče izvajati v bodočnosti, naj pa služi v dokaz dosedanje njegovo delo.
Začetkom marca t. 1. šele se je vladi zljubilo, da je potrdila izvolitev sodr. Periča ljubljanskim župa-
nom. Tedaj je pričelo delo v občinskem svetu. Izvoljeni odseki so se z veseljem oprijeli dela in kjer je bilo premalo volje, tam so razmere same silile k večji agilnosti. V kratkih potezah naj očrtamo dosedanje delo na socialno-političnem polju.
Da se socialno-politično delovanje v občini pospeši in v resnici ustvari nekaj, kar naj bo v prid siro-mašnejim slojem, je občinski svet ustanovil socialno - politični odsek namesto prejšnjih ubožnega ter policijsko -zdrav« tv en ega odseka. Že na tretji seji je sedanji občinski svet na predlog socialno-političnega odseka sklenil, da se v letošnjem polet ju postavi ob Ljubljanici letno kopališče, ki ga Ljubljana silno pogreša ter ga ji bivša liberalna gospoda v dosti ugodnejših razmerah ni hotela napraviti. Predlog je bil sprejet in stavbni odsek je pridno šel na delo. Kopališče s 70 kabinami je bilo 5. avgusta dovršeno in otvorjeno ter izročeno v uporabo. Vsa zlohotna kritika meščanskih listov se je razblinila v nič, zakaj Ljubljančani so danes lahko zadovoljni, da je občinski svet v tako kratkem času napravil vsaj malenkost. Socialistični klub bo z vsemi silami podpiral akcijo, da se prihodnje leto to kopališče znatno razširi, da bo odgovorja-lo vsem zahtevam delavnih slojev.
Istotako je občinski svet že sklenil, da zimsko kopališče premesti in poveča. Žal, da tega vprašanja tekom letošnje zime še ne bo mogoče realizirati, ker vlada ni preveč naklonjena sedanji večini ljubljanskega občinskega sveta. Glede zimskega kopališča zastopa socialistični klub naziranje, da naj se sezida v mestu več kopališč, in sicer večje v sredini mesta (na sedanjem prostoru ali Poljanskem nasipu), manjša pa še posebej za V o d m a t, Š i š k o ter K ra kovo-Trno v o. Na ta način bi bilo šele delavnim slojem omogočeno kopanje v zimskem času, kajti sedanje mestno kopališče je za zunanje kraje preveč oddaljeno pa tudi mnogo premajhno in tudi sicer ne odgovarja svojemu namenu.
Razpravljati o tem, ali je nabava rešilnega avtomobila za Ljubljano nuj/no potrebna ali ne, bi bilo odveč. Sedanji rešilni voz je vspadal bolj v muzej ali pa kot zaboj za špediterja. Kdor pozna ta voz, ta bo pač nehote vzkliknil, da je stokrat revež bolnik ali porodnica, ki mora uporabiti to »kišto« za prevoz v bol-
nico v nujni sili. Tak voz pač ni primeren za prevažanje bolnikov po cestah, ki so tlakovane s kremenastimi kockami.
Za mestne delavce se je ustanovila posebna bolniška blagajna. Prej so bili delavci mestne občine ljubljanske v zmishi nekega dogovora zavarovana pri Okrožnem uradu, kjer se jim je glasom zakona nudilo dajatve samo 26 tednov. Pri ustanovljeni blagajni pa prejemajo zdravniško pomoč in zdravila eno leto, glasom novega, službenega reda tudi pol leta polno plačo, nada-ljnega pol leta pa hranarino. Ko .se izvede poslovanje te blagajne, je pričakovati, da se utegnejo dajatve razširiti na poldrugo leto. Za mestne delavce je občinski svet ustanovil sklad za starost in onemoglost ter smrt. Službeni red za mestne delavce, je sedaj v delu ter ima namen nuditi delavstvu vso pomoč in zaščito, ker le tedaj more mestna občina ljubljanska tudi od tega zaposlenega delavstva, zahtevati, da redno in v polni meri vrši svojo dolžnost.
Najvažnejša točka na socialnopolitičnem polju pa je reorganizacija, bolje ustanovitev soeialno-poli-tičnega oddelka pri mestnem magistratu. Soeialno-politični referat pri ljubljanski občini je bil bolj pesek v oči delovnim slojem, kot pa ustanova, ki naj bi bila v zaščito brezpravnemu* in podpore potrebnemu prebivalstvu. Nakazovanje podpor onemoglim, odgon brezposelnih ter par nasvetov, to je bilo vse poslovanje tega referata. Vsaj pa bivša liberalna večina tudi ni imela interesa, da bi na tem polju kaj ustvarila! »Delavec je živina, naj dela in molči,« to je bilo geslo magnatov. Jeseni bo predložen občinskemu svetu v razpravljanje pravilnik socialno-političnega oddelka, ki predvideva organizacijo urada na socialno-političnem polju. Glasom osnutka naj bi se pri socialno-politič-nem oddelku ustanovili naslednji pododdelki:	Ubožni pododdelek,
katerega naloga bi bila izvrševanje zadev, tičočik se preskrbe ubogih. Ta pododdelek bi upravljal tudi vsa mestna zavetišča za onemogle in hiralnice. — Mladinski pododdelek bo imel skrlbeti za zanemarjeno mladino ter sodeloval pri nadziranju in podpiranju dece s tozadevnimi privatnimi organizacijami. — Stanovanjski pododdelek bi zviševal predvsem stanovanjsko policijo ter skr-
bel za zdrava stanovanja. (V tem slučaju bi poseben stanovaujsiko-gradbeni odsek občinskega sveta, ki sedaj obstoja, postal nepotreben.) — Zdravstveni pododdelek bi vodil posle zdravstvene policije, skrbel za brezplačno zdravljenje in zdravila za gospodarsko šibkejše sloje, skrbel za rešilna sredstva za slučaj nezgode ter sodeloval in vodil dispanzerje za bolne na pljučih in druge podobne naprave. — Pravni pododdelek bi nudil gospodarsko šibkejšim slojem brezplačne pravne nasvete v nujnih pravnih zadevah, n. pr. nezakonskim materam, stanovanjskim najemnikom, delavcem, ki so protizakonito odpuščeni iz službe itd. — j Policijski pododdelek bo imel na-| logo čuvati, da se izvršujejo predpi-. si vodno-policijskega reda ter izvrševati nadzorstvo živil in tržnega prometa, zlasti pa moral posvetiti vso pažnjo na prehrano potujočih delavcev. — Delavski pododdelek naj bi imel kot glavno nalogo ustanavljanje ljudskih kuhinj, ustanovitev fonda za brezposelnost potom zavarovanja itd. Ko občinski svet sprejme ta pravilnik, bo treba iti na delo, da se začrtano delo tudi v polni meri izvede. Socialistični klub se zaveda, da se tako ogromno delo ne more izvršiti čez noč, zato bo pa tem vztrajneje deloval na term, da se čimpreje izvrši ono, kar je najpotrebnefje.
Ustanovitev dispanzerja za bolne na pljučih je zadeva, ki jo bo enako potreba čimpreje izvesti. Od vlade je odvisno, ali bo dala svoj dispanzer na Mirju v souporabo mestni občini, ali pa 'bo občina morala ustanoviti lasten dispanzer.
V	letošnjem letu bodo dogotov-ljene tudi 4 stanovanjske hiše s 70 stanovanji, v katere se bodo poleg magistratnih uradnikov vselili tudi oni, ki so brez stanovanj ali imajo popolnoma nezdrava stanovanja. Seveda je izvršeno delo le kaplja v morje, ali socialistični klub bo ponovno zahteval, da se spomladi prične z zidavo še najmanj dveh enakih stanovanjskih hiš. Obenem pripravlja klub tudi načrt regulati-va, po katerem bi se privatnikom pripomoglo do zidave enodružinskih hiš. Če vlada ne bo ovirala izvedbe načrtov, bo občinski svet ravno glede stanovanjske mizerije napravil vse, kar se v sedanjih razmerah da ■napraviti.	(Konec	prih.)
Upoštevanja vreden napredek.
Poleg tega pa se delavstvo na lahek način uvede k gospodarskemu realnemu sodelovanju v svojih lastnih go spod a raki h podjetjih.
Posebno priporočljivo bi bilo, da bi se organizacije (posamezne podružnice) zanimale za to ter nakupile po svojih močeh deležev, ker hi si s tem ustvarile stalno imetje, katero na eni strani koristi delavskemu gosp. pokretu, da se more razvijati, na drugi strani pa lahko vsaka organizacija dobi takoj pri zadrugi kredit za svoje deleže v slučaju mezdnega boja.
Doseže se tukaj torej namen, na eni strani služi denar delavstvu, borečemu se v gospodarski organizaciji, na drugi strani pa zopet vrača gospodarsko podjetje v slučaju mezdnih bojev svojo pomoč na svoj način.
Koliko delavskega denarja podpira danes banke in drage nedelav-ske ustanove1?
Če bi se ves delavski denar združil v svoja lastna podjetja, kakšno gigantsko moč bi lahko predstavljali.
Posamezne osebe pa si na ta način hranijo najbolje svoj denar in ga tudi obvarujejo pred vsakim padcem denarja, ker delež venomer rase v svoji vrednosti, v začetku ustanovitve je bil delež 5000 K, danes je že 8000 K.
Upoštevanja vredno je to, da late ko da načelstvo na prošnjo še bolj ugodne plačilne pogoje.
Med del. zadruge, ki so višile v zadnjem času svojo veliko nalogo za delavstvo s tem, da so realno uresničile stremljenje delavstva po izboljšanju svojega položaja obenem se pa moralno vzgled no razvijajo v prvem smislu zadružništva, spada nedvomno tudi lansko leto ustanovljena Produktivna zadruga kleparjev in drugih strok v Ljubljani.
Ta zadruga je kljub svojega kratkega obstanka pokazala v vsakem oziru lepe uspehe kljub najrazličnejšim nasprotstvom in izdajstvu lastnih članov. Gospodarski uspeli je tako časten, da se lahko računa, da postane v par letih med najmočnejšimi faktorji v naši industriji.
Od začetka obstanka se je morala zadruga boriti časih z velikimi težkočami, katere je pa energija in vztrajnost premagala.
Največje važnosti je, da se je zadruga tekom meseca julija preselila v večje prostore, v katerih bo mogoče zaposliti najmanj 300 delavcev, ter bo tudi tehnično obrat razširila na drage panoge in izpopolnila obrat z modernimi stroji, tako da ji bo omogočeno proizvajati raznovrstne predmete vseli kovinskih panog.
Razmah zadruge pa od visi v glavnem od višine obratnega kapitala za nakup strojev in surovin; v to svrho je zadruga javno povabila vse trezno misleče delavstvo na pristop v zadrugo, da s tem uresniči cilje, ki bodo prejalislej vsem v korist in zgled.
S tem je omogočeno vsakemu resnomislečemu človeku pristop in udeležba pri skupnem delu.
Poživljamo vse tiste, ki imajo zanimanje za resno in skupno delo v gospodarskih podjetjih, da ti zadrugi pristopajo, ker bi s tem pokazali
Premogarska industrija je v današnjem gospodarstvu eden najvažnejših faktorjev, ki odločuje v prometu in industriji. Produkcija se je. v letošnjem letu pomnožila. Zaloge premogovnikov so bile nabasane s premogom, toda rudarji so se nahajali v mezdnem gibanju že dalje časa in ker je draginja v zadnjem letu horendno narasla, so zahteve rudarjev temibolj opravičene.
Premogovna družba ni posebno vznemirjena, ne mudi se ji skleniti nove pogodbe z rudarji, ker se tolaži s tem, da ima zalogo premoga, dalje, da se bodo premogarji naveličali stavke ter postali popustljiveji.
Rudarji ne zahtevajo preveč. Vrhu tega pa je država že dovolila družbi, da sme povišati cene premogu za pet odstotkov.
Najprej je vlada vprašala obe stranki, kakšno stališče zavzemata v vprašanji! dovolitve zahtev in popusta v zahtevah. Delavstvo je vztrajalo na svojih zahtevah, družba pa je obljubila neznatne koncesije, ki pa na drugi strani odklanjajo rodbinske doklade.
Vprašanje je torej viseče. Ministrstvo za šume in rude je določilo svojega zastopnika, ki naj posreduje v sporu.
Vrudnikih vlada najvzomejši red. Rudarji delajo na kmetih in se tako preživljajo, nekaj pa jih opravlja v zrni slu dogovora varnostno službo.
Zaloge premoga pa poidejo. Vprašanje je, koliko resno bo zastopnik ministrstva poizkusil doseči sporazum med družbo in rudarji in dalje ali ima ta zastopnik tudi potrebna pooblastila, da prisili družbo k priznanju potrebnega zvišanja rudarskih m ozd in draginjskih doklad, ali pa ima le pooblastilo, da vpliva moralno in zbere v informacijo ministrstva material po svojem subjektivnem preudarku. To vprašanje je važno, ker je v tem oibenem
Približno te besede je zapisal »Slovenski Narod« tiste dni, ko je minister pa 24-umem protestnem št ra j ku železničarjev postavil vojaške straže po železnicah in odredil, rariilitarizacijo železnic s tem, da kliče sukcesivno železničarje na orožne vaje, pri katerih bodo opravljali železničarsko službo.
Minister je hotel dati stavki politični značaj, to je, agitatorji so nahujskali železničarje v štrajk, da ^prevrnejo — državo. Zato lovi in zapira »agitatorje«.
Vsakdo pa ve, da je danes eksistenčni minimum za srednje dobro življenje samca zaslužek 2;>00 Din mesečno skoro premajhen, kaj šele za večje rodbine in zlasti za železničarje, ki opravljajo velik del težavne službe izunaj svojega bivališča. Železničarji zaslužijo mesečno po 1000 do 1500 Din. Siti žumalist in korupcijski politiki pa pravijo, da je ■bil štrajk političen ter da je socialno vprašanje pri nas zadovoljivo rešeno.
In svoboda?
Kaj je svoboda? Ali je to svoboda, če smeš na .samoti zreti v zrak, moraš krepati od gladu, za svoje življenje se pa ne smeš potegniti? In če kihneš zaradi gladu, bog obvaruj, imaš policijo in pušike na vratu!
Tako se godi železničarjem, državnim 'uradnikom in še mnogim mnogim osvobojenim ter socialno osrečenim državljanom !
Glupi kuliji buržoazije pa govore in pišejo o svobodi in socialnem osrečen ju!
Gospodarski vzrok tiči v povojnih razmerah, tflupo naeuranjtebur-
svojo pripravljenost in dobro voljo za dejansko ustvaritev boljše bodočnosti v prid danes tako trpečemu proletarijatu.
Odzovite se v polnem številu temu klicu!
S temi besedami begajo poli tične stranke narod.
Spominjamo se ob tej priliki na reklamo cirkusa Buffallo Bill, ki je pred 23 leti prirejal predstave po Evropi s svojimi Indijci, Kitajci, zamorci, levi, sloni, opicami in kačami po en ali dva dni v posameznih krajih.
Po hribih in dolinah so kričavi plakati naznanjali, da je to ameri-kanski cirkus z očara j očim sporedom. Na plakatih so bile napackane podobe, levje butaste glave, našemljeni Indijanci, velike kače s srepim pogledom, dresirani kužki, opice, sloni, ter cela vrsta specialitet.
Občinstvo je drlo v cirkus. Nad trideset tisoč ljudi iz ljube Slovenije si je ogledalo ta cirkus ob visoki vstopnini, ki pa ni bil nič drugega kakor konglomerat slabo koloriranih nedovršenih imitacij življenja eksotičnih narodov in in atletskih umetnosti pocestnih glumačev in njih produkcij.
Amerikanski milijonar je odnesel denar, občinstvo pa dolg nos. *
Centralizem je geslo miljonar-jev in bank, industrije in veletrgovine. Svojo gospodarsko silo združujejo v 'kartelih in koncernih ne-oziraje se na svojo osebno politično pripadnost ali mišljenje, v zavsti, da je tako združevanje pot k gospodarski in politični moči ter oblasti ne v pokrajini, ampak v državi.
Avtonomija in federacija je geslo političnih agentov in kramar-
Leta 1920/21 do 1921/22 — dve leti smo imeli zopet obrtno nadaljevalni pouk, ki se je pa minulo leto zopet ukinil, ker ni bilo kritja za stro-ske pouka.
Leta 1920/21 je bilo na moški strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti 242 vajencev v 8 oddelkih prvega letnika (ker je bil to pouk prvega leta). Po strokah se dele ti vajenci na 88 čevljarjev, 61 krojačev in krznarjev, 14 jerme-narjev, skupaj 163 vajencev, 9 tiskarjev, 7 knjigovezov, 6 fotografov, 22 črkoslikarjev, 12 pleskarjev itd., 7 tapetnikov, 1 košar, 2 zobo-tehnika, 8 zlatarjev in 2 pasarja, skupaj 79 vajencev. V tem letu je država prispevala samo za to šolo 13.226.— K, mestna občina ljubljanska 3173.33 K, trgovska in obrtna zbornica 1000 K, krojaška zadruga 440 K, razni zavodi in korporacije pa 2003.— K, skupaj 19.843.33 K.
Leta 1921/22 pa je bilo na tej šoli 10 oddelkov, in sicer 1 pripravljalni razred, 4 oddelki I. letnika in 5 oddelkov II. letnika. Vpisanih je bilo skupaj 345 vajencev, torej 103 več kakor prejšnje leto. V letu 1909/10 je obiskovalo to šolo samo
— federacija.
jev, ki računajo edino s kričanjem ter hočejo priti po upognjenem hrbtu opravičeno zaradi vojnih posledic nezadovoljnih množic do političnega vpliva in po njem do od-ločevanja v javnem življenju.
Federacija in republika sta potenciranje avtonomije, četi dve ne zaležeta več pri agitaciji.
Tak je bil doslej razvoj. Realnost, ki globoko reže v meso jugoslovanskega ljudstva, poznajo le centralisti.
•
Gospodarska in politična sila se konsolidira in centralizira z znakom najhitrejše reakcije. Centralizem je politična oblika države, ki jo skrbno neguje s svojo gospodarsko politiko ves jugoslovanski kapitalistični svet. Zato bi bili socialisti bedaki, če bi v svojih vrstah ne skušali uveljaviti čim širšo enotnost svojih vrst proti centraliziranemu kapitalu in politični oblasti. Gospodarski centralizem, ki mu služi tudi politični centralizem, je že danes fronta proti delavstvu in nameščencem v državi.
*
Politično smo socialisti za najbolj demokratično obliko družbe. Država je klikarsko absolutistična; politično demakratična orientacija je danes le žumalistična finta, ne pa. notranje prepričanje in pozitivna zavest večine naroda. Zaradite-ga zahtevamo zaenkrat najširšo samoupravo vseh edinic uprave.
115 vajencev. Število vajencev, je torej do danes potrojilo.
V letu 1921/22 se dele vajenci na obrtno nadaljevalni šoli na naslednje stroke:	oblačilna	obrt:	55
krojačev, 8 krznarjev, 2 dežnikar-ja, 87 čevljarjev, 2 dimnikarja in 12 sedlarjev, skupaj 166 vajencev; umetne obrti: 19 pleskarjev, 1 la-kirar, 3 črkoslikarji, 7 fatografov, 10 knjigovezov, 13 tiskarjev, 18 stavcev, 3 litografi, 2 fotokemigra-fa, 1 stereotiper, 8 tapetnikov, 12 draguljarjev, 3 pasarji in 3 pletar-ji, skupaj 112 vajencev. V tem učnem letu ni država ničesar prispevala, temveč samo občina ljubljanska in razni zavodi v skupnem znesku 10.610.— K, izdatkov pa je bilo 22.240.— K, torej primanjkljaja 11.630.— K, to je več kakor 100%.
Take razmere so samo na eni obrtno nadaljevalni šoli. V prihodnjih številkah »Zarje« si utegnemo ogledati še ostale štiri obrtno-nada-ljevalne šole v Ljubljani, izvzemši trgovsko gremijalno šolo.
Že iz teh podatkov je razvidno, da je vzgoja številnega obrtnega naraščaja eminentne važnosti. Kompetentne oblasti, korporacije in obrtniki ter vobče podjetniki, bi morali imeti za rešitev tega vprašanja nekoliko več vesti.
(Dalje.)
Rudarska stavka se nadaljuje.
izraženo, ali namerava ministrstvo posredovati objektivno ali pa pristransko v korist družbe.
Rudarji stavke po sedanjem razpoloženju ne bodo lomili. In kadar zmanjka premoga, kaj bo takrat napravila družba in kaj vlada. Kaj je ustavno in kaj v interesu obeh spornih strank?
Predvsem moramo naglasiti, da so jugoslovanski delavci tudi državljani kakor podjetniki ter da imajo enako moralno pravico do zaščite kakor Trboveljska družba ali pa podjetja sploh. To načelo bo moralo prodreti v možganih jugoslovanske državne uprave, pa če ima deset zakonov o zaščiti države, proti katerim govori tudi ustava in zdrav razum demokracije. Porabljanje izjemnih zakonov v slučaju, če se ne doseže sporazum med rudarji in Trboveljsko družbo, bi bilo novo na-silstvo, znak pristranosti, ki bi je državna uprava ne smela izvajati.
Družba naj plača delo, utemeljeni zaslužek, pa ne bo »nevarnosti« za — državo. Delavstvo mora postati za državo vsaj enakopraven del državljanov kakor podjetniki.
Buržoazno časopisje že poroča z naslado in škodoželjno, koliko premoga producirajo stavkokazi v Trbovljah in Kočevju. V tem ozira, če bi se res nahajalo izdajstvo med rudarji, je pa žf* potrebno, da se- rudarji v polni ineri zavedajo dolžne solidarnosti in greha, če bi kršili to solidarnost, ker š tem ogromno škodujejo sebi in tovarišem. Aretacije in podobna strašila in grožnje jih ne smejo osirašiti, zakaj, dokler je boj pošten, morajo tudi oblasti ta boj upoštevati.
Sodrugi in »odružice, naj moralno in materialno podpro gibanje radarjev! V tem boju ne gre le za^ radarje, marveč tudi za industrijsko delavstvo sploh, ker se nahajamo pred krizo v industriji in novimi mezdnimi boji.
ni
žoazije pa v pokvarjenih možganih gospode brez čuta in brez poštenosti.
Opravičevanje krivične sumnje, da je štrajk dogovorjen z vodstvom madžarskega štrajka in da so ga uprizorili protidržavni elementi v ta namen, da pregledajo svojo mo-bilizačno sposobnost, je milo rečeno — oslarija, ki jo jasno zanikavajo številke zaslužkov teh ljudi.
Vrhutega vse odredbe proti delavstvu niso nikjer v ustava utemeljene, kar je eo ipso kršitev državljanskih pravic.
Kaj pa naj napravijo ti ljudje, ki ne morejo živeti ob svojem zaslužku? Ako štrajkajo, jih zapirate, ako bi kradli ali ropali, jih tudi zapirate, ako zahtevajo ali pa prosijo, jim ne daste.
Normalni človeški razum pač ne more razumeti take državotvorne pameti.
Naročnikom!
Današnji številki »Zarje« prilagamo poštne položnice ter prosimo vse prijatelje, da takoj nakažejo naročnino. Vsak odjemalec smatraj to za svojo dolžnost in tudi vsak drugi čitatelj, ki odobrava naše stremljenje.
»Zarja« je solidno socialistično glasilo, ki zasinži moralno in duševno podporo.
Torej, ne odlašajte!
Uprava »Zarje«.
1}Imamo svobodo, narodnega vprašanja več, rešeno je socialno vprašanje"
POLITIČNI
Ministrski predsednik Pašič biva v kopališču na Francoskem.
Reško vprašanje zopet čaka. Mussolini pravi, da ne da Baroša in Delte.
Zavlačevanje stavke mornarjev. Vlada je pozvala potom pomorske oblasti, da urede plovbo po Jadranu. Morska oblast je pozvala podjetnike in delavske organizacije k poravnavi. Delavske organizacije so izjavile, da prično z delom na podlagi dogovorov, podjetniki pa odklanjajo posredovanje.
Fašisti spravljajo orožje v Jugoslavijo. V Trstu so zasegli ladjo, na kateri je bilo 32.000 strojnic in drugega vojnega materijala. Materija! je najbrž« iz vojaških skladišč. Vrši a© preiskava.
PREGLED.
Albanci iščejo kralja. Nekateri
hočejo za kralja numunskega princa, drugi pa personalno unijo e Jugoslavijo.
Nemški državni zbor je odgo-
den za nedoločeno dobo.
Kje je Radič? Nas to prekleto malo briga. Radič je politični petelinček, ki kriči kakor žaba v mlaki ter se vedno ravna po situaciji. Njegova gesla so avtonomija, republika, samostojna hrvaška država in podobne zahteve, ako pa bodo prilike nanesle, bo pa tudi najvne-tejši monarhist, kakor je že bil. Iz poročil je posnemati, da je bežal v inozemstvo. Prepeljal se je skrivaj čez Dravo na Madžarsko, v Budimpešti pa je dobil potni list za Avstrijo in London. Ko jo je Radie
Centralizem — avtonomija
Obrtno nadaljevalne šole v Ljubljani.
(Umetna in oblačilna stroka.)
Od leta 1914/15 pa do leta 1919/20 nismo imeli v Ljubljani za obrtne vajence nikakršnega pouka.
Stran 4.
«Z A R J A«
Štev. 15.
Redka prilita za dobichanesno udeležbo!
Zvišanje obratne glavnice na
5 milijonov dinarjev.
Podpisana Produktivna zadruga kleparjev, inštalaterjev i. t. d. vabi tem potom na vstop v podpisano zadrugo. Zadruga se poveča in razširi v veleobrat ter poveča v to svrho svoj obratni kapital na 5 milijonov Dinarjev.
Pristopiti more vsakdo, ki se more pravoveljavno vezati.
Delež znaša 2000 Din in se obrestuje po najvišjih običajnih obrestih. Ddež se lahko plačuje v tedenskih obrokih po 25 Din po položnicah, katere izdaja v to svrho zadruga. Vsak član ima tudi prednost vstopa v stalno službo zadruge ter je udeležen pri dobičku zadruge.
Rok priglasitve je do 31. avgusta 1923; zadostuje tudi pismena prijava, nakar do-pošlje načelstvo potrebne tiskovine.
Pismene prijave na naslov:
Načelstvo Produktivne zadruge kleparjev, inštalaterjev 1. t. d.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica 18.
Boljše kakor v bankah! Bolj koristno
kakor v hranilnici I
popihal čez mejo je izšel ukaz, da naj ga oblasti zapro. Kontrolirati pa teh vesti ne moremo. Radičeva stranka obeta novo taktiko. Radovedni smo kakšna bo.
Državnozborske volitve v Če-boslovaški bodo imeli že do 16. septembra.
Nemčija je začasno sistirala do- j bave na račun vojne odškodnine
Jugoslaviji in Grčiji. Nemčiji sovražno časopisje, trdi, da hoče Nemčija s tem izvajati pritisk. Nemčija se pa opravičuje, da peša njena industrija. Belgrajska vlada se zateka v Pariz za pomoč.
Zaupnica novi nemški viadi. Za
zaupnico je glasovalo 240 poslancev, proti 76; 25 poslancev ni glasovalo. Za zaupnico so glasovali demokrati, nemška ljudska stranka ter zedinjeni socialni demokrati, nasproti pa nemški nacionaici, mladi nacionalci in komunisti. Meščanska ljudska stranka se je vzdržala glasovanja. — Kapitalistično časopisje meni, da bo nova vlada »težko* delala, ker je preveč socialnih demokratov v vladi. To razumemo, ker k) socialna demokracija morala udejstvovati socialistično ljudsko politiko.
DNEVNE VESTI.
Prof. Reisner odloži poslanski mandat, poslanec pa postane dr. Ravnihar. V zrmislu dogovora, ki so ga stari demokrati izpočetka tajili, odstopi v kratkem poslanec Reisner. Tudi v Belgradu bi radi imeli drugega moža iz vrst starih demokratov. Iz lojalnosti »vSloven-skega Naroda« se da sklepati, da radikalci že računajo z dr. Ravniharjem ter ga pozovejo v vlado kot pravosodnega ministra. Ako ne torno nič dosegli, bomo Slovenci zopet imeli — ministra, »Slovenski Narod« pa direktno zvezo z vlado. Režimovska lojalnost »Slov. Naroda« je pa že sedaj tako velika, da je ne bo mogoče več potencirati. Neprijetna stvar.
Advokatje premogarskih baronov. Rudarski delavci Trboveljske premogokopne družbe bijejo boj za košček kruha. Vsa javnost je odločno na njih strani, ker uvideva upravičenost njih boja. Občinski svet ljubljanski je v svoji zadnji seji vo-tiral 10.000 dinarjev v podporo nedolžni deci rudarjev, kojih očetje bojujejo boj za eksistenco svojih družin in sebe. Občinski svet je storil s tem majhno delo socialnega sočutja in človek bi mislil, da ne bo
lista, ki bi se nad tem izpodtaknil. Toda ne. »Slov Narod«, glasilo veletrgovcev, velebankirjev in »Jugoslovanske zajednice« je naperil v interesu premogarskih baronov top najtežjega kalibra z-oper večino ljubljanskega obč. sveta zaradi te podpore nedolžni deci. Zagovarja »socialno pravičnost« premogarskih baronov in se boji, da bo ljubljanska mestna občina padla v nemilost, češ, da ne bo dobivala več cenejšega premoga it>d. »Slov. Narodu« je tedaj popolnoma prav, da dobivajo delničarji Trboveljske premogokop-ne družbe 100 odstotno dividendo, dočim njih delavci ne zaslužijo niti za potrebni kruli, da prehranijo sebe in svojce. Tak je torej socialni program »Zajednice«. — Interesantno je vsekakor dejstvo, da se identificirajo s tem programom t. zv. »narodni socialisti«, ki so šli s »socialnimi pravičniki« okrog »Naroda« v boj za mestno občino, kjer tvorijo z njimi tudi en khib, svoje napade na sedanjo večino pa od-kladajo v glasilu premogarskih baronov v »Slov. Narodu«. Ljubljansko prebivalstvo si je že napravilo sodbo o tej »Zajednici« premogarskih baronov in narodnih »socialistov«.
Kaj pravi belgrajski naučni minister Trifunovič? Minister Trifunovič izjavlja, da bo treba šolstvo v državi organizirati enotno. Srednjo šolo bosta tvorila le dva tipa, gimnazijo in realko. Gorenja gimnazija se bo delila v humanistični in realistični oddelek. Visoke šole se bodo reducirale, Sarajevo dobi najbrže tehnično visoko šolo. Manjšinske šole se bodo dovoljevale le toliko, kolikor bo v skladu z interesi države. Ta izjava pomeni šte-denje pri prosvetnem delu. Prav interesantno bi pa bilo slišati tudi še vojnega ministra, kje namerava ta — štediti, zakaj ta minister bi nas mnogo bolj razveselil s podobnimi izjavami.
Novi tiskovni zakon izdelujejo v belgrajski vladi. Načrt je silno reakcionaren. Vladni krogi se sicer opravičujejo, da načrt še ni definitiven. Med določbami zakona je, da sme sodišče ustaviti časopis, ako ta žali državo. Za žaljenje vse mogočih tuzemskih in inozemskih funkci-jonarjev sme oblast časopis zapleniti. Ako je urednik časopisa dvakrat obsojen po tiskovnem zakonu, pa sploh ne more več izdajati lista.
V	načrtu so sploh še druge določbe — napredne.
Prireditve.
Okrožni zlet DTJ Šoštanj dne 9. septembra 1923. Vspored: od 9. do 10. dopoldne sprejem gostov na kolodvoru, sprevod v mesto, slavnostno zborovanje na glavnem trgu in vaje DTJ za popoldanski nastop. Ob 12. kosilo. Ob 2. popoldne zbirališče pri hotelu »Kunst «in skupen odbod na telovadišče. Nato nastop članic in članov DTJ iz Maribora, Studencev, Celja, Trbovelj, Ljubljane, šiške in Šoštanja s prostimi vajami za olimpijado v Pragi 1. 1921 in natsopi na orodju. Po nastopu veselica na vrtu hotela »Jugoslavija« s sodelovanjem rudarsko godtbe iz Trbovelj. Na predve-
čer, dne 8. sempetmbra se bo vr§il pevski koncert v dvorani hotela »Union«; po koncertu prosta zabava. — Vstopnina je določena, za goste s zletnimi izkaznicami ,ki bodo upravičevale na polovično vožnjo P° južni železnici, na 6 Din za ■vse prireditve. Za osebe brez izkaznic bo pa vstopnina sledeča: T. prostor 15 Din, II. in III. 10 Din, stojišče 6 Din. Pri tem je vključena že tudi vstopnina na veselični prostor. Na predvečer pri koncertu bo za one brez zletnih izkaznic posebna vstopnina. Vse organizacije naj se obračajo za zletne izkaznice, ki bodo po 50 par komad J n za vsa pojasnila na Zletni odbor DTJ v Šoštanju.
Organizacije, ki se nameravajo zleta v Šoštanju udeležiti, naj to
takoj javijo zletnemu odboru z navedbo, koliko zletnih izkaznic bi potrebovale, da se jim morejo te takoj vposlati. Izkaznice se bodo oddajale organizacijam po 50 para komad in vsak gost, ki se bo na zletu v Šoštanju izkazal s to izkaznico, plača potem pri blagajni 6 Din vstopnine, za vse prireditve. Oni denar pa, ki ga bodo organizacije prejele za prodane izkaznice ( to je 50 par komad), naj pa -te po možnosti še pred zletom obračunajo zletnemu odboru, ali ga pa vsaj prinesejo seboj na zlet in tukaj obračunajo, da ne bo neprijetnih zakasnitev pri obračunih. Tudi naj vsaka organizacija izvi iz svoje si’ede potrebno število rediteljev n. pr. na 10—20 oseb enega, ki naj gledajo na red in disciplino in ki naj bodo označeni z rdečo prevezo na levi roki. Po možnosti naj se poskrbi tudi za rdeče znake, na katerih naj bo razviden kraj, od koder so gostje došli. Organizacije, ki imajo lastne prapore, naj iste prinesejo s seboj.
Odgovorni urednik Ignac Mihevc, — Izdajatelj in lastnik: Konzore. >Zarje«. — Tiska tiskarna J. BlasnLka nasl.