191 pridobil častno mesto. Jan Červenka se je porodil 3. aprila 1. 1861. v Pragi; dovršil je gimnazijo v Kraljevem Gradcu, nakar je študiral pravo in po dovršenih izkušnjah je bil imenovan za mestnega uradnika na Kraljevih Vinogradih. Červenka je prvikrat književno nastopil 1.1879. v listu „Kvetu" s prevodom pesni Fr. Coppeja in v „Lumiru" z izvirnimi pesmimi in prevodi nekaterih španskih pesmi. Prvo zbirko svojih liričnih pesmi „flmoroso" je Červenka izdal 1. 1863. in ne dolgo potem so sledile zbirke „Ztišene vinu" in „Pisne Zavišovu". Nekatere „Pisne Zavišovu" je virtuoz in glasbenik Friml uglasbil ter izdal v zalogi M. Urbanka v Pragi. Svoje novele in povestice je Červenka objavljal v „Lumiru" in v leposlovnih tednikih; izšle so pa tudi v posebnih zbirkah. Trajno umetniško ceno ima zbirka novel „Detske kartonu". Razen tega je umrli izdal prevod španskih „Legend" G. R. Becquera in spisal nekoliko dobrih dram. Češki pesnik Fr. Taborsky je 16. januarja dovršil petdeset let. Porodil se je 1.1858. v Bistrici pod Hostynom na Moravskem. Književno je nastopil 1.1884. s knjigo „Basne"; osem let pozneje je izdal pesniško zbirko pod naslovom „Stara ko- I, media" in 1. 1893. — „Melodie". Po trinajstih letih (1906) je izdal zbirko „Hodinne touhu". Poleg tega je spisal celo vrsto člankov o umetnosti in prevel velik del Lermontove poezije. V češki poeziji ima Taborsky sicer skromno, a trajno mesto. Najboljše pesmi Taborskega so balade, zlasti tiste, ki [je v njih udaril na ljudsko struno. Karel Klosterman, češki romanopisec, je obhajal svojo šestdesetletnico. Porodil se je 15. februarja 1.1848. v Haagu na Zgornjem Avstrijskem, študiral je na Dunaju medicino in je bil nekaj časa člen uredništvu lista „Wan-derer". Potoval je po severni in južni Franciji, Dalmaciji, Črni Gori, Srbskem in Ruskem. Na podlagi zasebnih študij je dosegel profesorsko službo na nemški realki v Plznju. Sedaj živi v Pragi v pokoju, ali njegovo pero nima pokoja. Neprestano piše češke romane, ki se odlikujejo po zdravem humorju. Zlasti češka Šumava je našla v Klostermanu navdušenega prijatelja. Njegovi romani, za katere črpa gradivo iz življenja šumavsklh prebivavcev, n. pr. „Ze sveta lesnich samot" — „V razi šumavskem" — „V srdci šumavskych hvozdu" so pravi biseri v češki romanski književnosti. Tudi daljši njegovi spisi „Za štestim" — „Domek vPoledni ulici" — „Hostinny dum" — „Pan vrchni" —„Kam speji naše deti" so kras njegove marljive literarne delavnosti. K. Klosterman je v vseh svojih romanih brez vseh narodnostnih in političnih aspiracij in nasprotij navdušen oznanovavec sprave in enakopravnosti češkega in nemškega prebivavstva na Sumavi. Slavnost Purkunova v Vratislavi. 11. januarja se je odkril v fiziološkem zavodu vratislavskem doprsni kip slavnega češkega fiziologa Jana E. Purkune. — Purkune je bil na vratislavsko univerzo poklican 1.1823. iz Prage in je v Vratislavi deloval 26 let na tamošnjem fiziološkem zavodu. Njegov spomin je vratislavska univerza imela zmirom v časti in 11. januarja je Purkunov spomin proslavila z odkritjem njegovega doprsnega kipa. Purkune je bil v Vratislavo po- klican po prizadevanju Aleksandra Humboldta in pesnika Goetheja, ki je bil vsled Purkunove disertacije o vidu za njega ves navdušen. Purkunova predavanja se morejo z malimi izpremembami rabiti še sedaj navzlic temu, da se je takrat v ministrskem poročilu o Purkuni trdilo, da ne zna dobro nemško. Šele 1. 1839. je Purkine mogel v Vratislavi ustanoviti fiziološki zavod, prvi zavod te vrste na svetu. 059833 Naše slike. Še dve sliki prinašamo danes iz naših borb, ki jih je vojeval oče Radecki v Italiji. — Slike Kristusove razlaga spis g. Hvg. Stegenska. — Kotorske utrdbe se dvigajo nad slavno Boko Kotorsko v črnogorske pečine ter obvladajo morski zaliv. — Iz novejšega ruskega slikarstva prinašamo dve sliki od Sierova in Lewitana, ki sta na razstavah pred kratkim zbujali večjo pozornost. Knez Radziwitt vodi v nemški državni zbornici Poljake. Ravnokar se je zopet ves svet zgrozil nad krivico, ki so i X- -..¦.¦¦¦-&¦.; &-r- SPLIT: GLEDIŠČE jo sklenili Prusi proti Poljakom z razlastitveno postavo. Sivolasi knez Radziwill, ki bi lahko stal na najodličnejših državnih mestih, ako bi zapustil svoj narod in se po zgledu marsikaterih drugih postavil v vrsto pruske birokracije, pa z moško odločnostjo brani pravice svojega naroda, in če ga tudi večina preglasuje, ve, da krivica ne more večno trpeti. Josef Brandt je eden najboljših poljskih slikarjev. Živa in efektna je njegova kompozicija, snov jemlje iz življenja na stepi in iz bojnih prizorov. 650693 Pomota. Pomotoma sta se dva podpisa na slikah te številke zamenjala. Na str. 159., prvi stolpec, je: Glava Mi-chelangelovega „Od mrtvih vstalega Kristusa", na str. 156., drugi stolpec, pa: Rafaelov Kristus iz „Izpremenjenja". Naj se to blagohotno popravi!