Požtnina plačana v gotovini!
ODVETNIŠKA PISARNA
GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA ZA SLOVENIJO
Štev. 5.-6.	V Mariboru, mesca Julija 1928.	Leto XV.
Vsebina: 1. Naša brezposelnost in pogubne posledice nastavljanja držav, penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah. 2. Mariborske in Ptuljske resolucije. 3. Celjske resolucije. 4. Občni zbori.
Uredništvo in upravništvo Aleksandrova cesta št. 16. Dopisi morajo biti podpisani .. in frankovani. =====
= Izhaja vsak mesec. = Naročnina stane za celo leto 48 dinarjev. — Posamezna številka 4 dinarje.
Naša brezposelnost in pogubne posledice nastavljanja drž. penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah.
Sestava tega obrambnega spisa je bila odboru naročena in pri odborov! seji dne 1. junija 1928 spis pregledan in odobren ter na občnem zboru v Mariboru dne 3. junija 1928 prečiitan in po debati soglasno sprejet z naročilom, da se snov dobesedno objavi v »Odvetniški pisarni«.
Vsled brezposelnosti preti odvetniškemu in notarskemu uradništvu nepotrebno gladovanje in prenagla
smrt.
Že pred vojno so naše stanovske organizacije delale na to, da se: uradništvo po odvetniških in notarskih pisarnah duševno in materijelno osamosvoji, da postane enakovreden člen v verigi uradniškega stanu raznih poklicev.
Po Vojni smo takoj leta 1919 ustanovili v Mariboru lastno stanovsko društvo ter pričeli leta 1921 izdajati lastno glasilo »Odvetniška pisarna«, ki naj bi 'bila tolmač in razširjalec naših sklepov, naših želj, naših upravičenih zahtev in našega stanovskega hotenja.
Predvsem si je društveni odbor začrtal glavne smernice, po katerih naj bi članstvo in vsak posameznik dosegel oni ugled in primerne plače, kateri mu v očigled študij, prakse in vršenja svoje službe pritiče.
Ves ta čas smo na zborovanjih in po našem glasilu spodbujali članstvo k izpopolnitvi strokovne na-cbrazbe, utrjevali smo našo kvalifikacijo ter delovali na stalnost v službi. Dosegli smo lepe uspehe glede kvalifikacije in tudi glede stalnosti, kar kaže številno dobro kvalificirano uradništvo po odvetniških in notarskih pisarnah ma istem službenem mestu' leta in leta.
Uradništvo se na dosedanjih stalnih mestih po večini dobro počuti. Odvetniki in notarji pa uvidijo tozadevno korist za pisarno, kar večina dokumentira z razmeroma lepimi plačami, svojo zadovoljnost pa kažejo z vidnimi dejanji, da plačujejo skoro vsi šefi poleg plače za svoje uradništvo tudi vsa socijalna bremena, kakor davke, premije za pokojninsko in bolezensko zavarovanje, prispevke za Delavsko zbornico ter so nam znani celo taki šefi, ki plačajo poleg lastnih podpornih zneskov za svoje uradništvo tudi društveno članarino in naročnino za »Odvetniško pisarno«.
Kakor v vsakem stanu, pa imamo tudi pri advokaturi in notarijatu nezaželjene izjeme.
Tudi tu dobi včasih premoč in nadvlado nad srčnimi dobrinami grd egoizem, trdosrčnost in one nesrečne sile, ki izvirajo iz nizkotnih instinktov.
Ti posamezni slučaji podirajo stalnost, kvalifikacijo in tačas veljavne službene prejemke odvetniških in notarskih uradnikov, za koje dobrine so se posamezniki cela desetletja žrtvovali in maše organizacije v to svrbo zastavljale vso svojo moč in delovanje.
Podprimo te naše trditve samo z dvoje dejstvi.
Prvič vedno večjtai brezposelnost v naših vrstah in drugič pogubne posledice nastavljanja drž. penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah,
I.
Brezposelnost v naših vrstah.
Cesar po vojni do leta 1926 nismo opažali, to se v zadnjem času tudi v naših vrstah rapidno širi. Brezposelnost!
Naše društvo je zlasti v zadnjih dVeh letih vsled posredovanja služb z grozo opazovalo1 množečo se brezposelnost, ki se tudi v naših vrstah širi z vso naglico nalik epidemiji. Pravo sliko teh »bednih brezposelnih« pia nam pokažejo statistike Borz dela, Delavske zbornice, Pokojninskega zavoda, zlasti pa Bolniške blagajne glede vseh onih nesrečnikov, ki se »zgladovani in bolni« zatečejo v zadnje zatočišče — v bolnico, dia; so vsaj pod streho in skušajo ob skromni prehrani zadobiti zopet potrebnih moči za nadalljni obupni boj proti brezposelnosti.
To velja za vse privatno nameščenstvo, ker so tozadevno v nekaterih strokah slučaji brezposelnosti še številnejši in slike bede še žalostne j še. Ako bi prizadeti delodajalci tozadevno nekoliko več mislili na svoje bivše sodelavce, bi se njih srca, — ako so še tako zakrknjena, — morala omehčati in pri nekoliki obojestranski uvidevnosti bi se beda lahko omejila, število brezposelnih bi ob pravičnem čutu moralo pasti.
V dokaz vladajoče brezposelnosti v naših vrstah, navedemo iz številnih slučajev le dva najnovejša.
Mož brezposeln, žena na smrtni postelji.
Naš neorganiziran tovariš K., ki je bil več desetletij zaposlen po odvetniških in notarskih pisarnah, je z 1. jan, 1928 vslied oslabelosti zgubil službo v notarski pisarni. Ostal je na cesti s 4 nepreskrbljenimi otroci in na smrt bolno ženo brez vsakih sredstev.
Sam kot neorganiziran se ni upal prositi pomoči : pri pristojnem Društvu odvetniških in. notarskih urad-
nikov v Celju. V največji stiski se je obrnila njegova hči M. K. z dopisom 6. jan. 1928 za pomoč na naše društvo,
Obupno p.smo se glasi:
»Jaz podpisana M. K. v S. prosim ponižno, da mi v tej veliki sili pride na pomoč društvo. Ker je moj oče vsled bolezni in oslabelosti moral zapustiti službo pri g. U., notarju, sem primorana, da prosim slavno društvo za pomoč. Imam smrtno bolno mater in nobenega vinarja, rabi pa se eno in drugo za bolnika. Ker ne morem od nje v stran, da bi služila, mi je g. notar svetoval, naj prosim slavno društvo, da mi bodo gg. pomagali, da bi vsaj ta čas preživela bolno mamo. Torej prosim ponižno, da mi pomagate in zberete kako vsotico denarja za ubogo revno mamo in pošljite meni. Z odličnim spoštovanjem pričakujem in se že v naprej zahvaljujem Vam za dobroto, ako mi sedaj pomagate v tej veliki zadregi. M. K. v S. Prosim usmilite se uboge zapuščene bolne žene.«
Uvideli smo obup in z žalostjo konstatirali, da ta star notarski uradnik ni v našem društvu organiziran
in da mu vsled tega po društvenih pravilih in naših sklepih ne moremo dati podpore v tako izdatnem znesku, kakor bi to lahko, ako bi bili naš član.
Vendar je z ozirom na nedolžno družino in okol-noist, da ima na smrt bolno ženo, prevladalo srčno sočutje in smo prositeljici takoj nakazali podporo za prvo silo ter se s toplo prošnjo obrnili za brezposelno podporo na pristojno Borzo dela v Celju ter na Pokojninski zavod in Delavsko zbornico v Ljubljani.
Tudi na bratsko društvo v Celju smo tozadevno vplivali ter je deputacija našega društva pri skupnem zborovanju v Celju, dne 22. jan. 1928, prošnjo v prid trpeče družine ponovila. Naleteli nismo na gluha ušesa, Celjska društvo je tiakoj odposlalo podporo, tudi Borza dela je prispevala in Pokojninski zavod je vzel zadevo v pretres.
V družini pa je prišlo do katastrofe.
Oče in mati sta umrla,
Z dopisom 28. marca 1928 je obupana hči naslovila na naše društvo sledeče pismo:
»Blagovolite sprejeti mojo prošnjo, ker me Je zadela velika nesreča. Mama je umrla 15. jan. 1928 in naš oče je po svoji kratki bolezni umrl 4. marca 1928 in nas zapustil 4 nepreskrbljene otroke. Prosim slavno društvo, naj bode usmiljeno vsako srce in naj se usmili ubogih ostalih. Sedaj je vsa pogrebnina še za plačati in jaz ne morem to poravnati in od nobene strani nobene pomoči. Kar bode Pokojninski zavod odmeril, bode malenkost, če bode sploh kaj, to je še vprašanje? Toliko se mučim, pa ne morem, da bi poravnala. V taki bedi in skrbi sem, da se ne vem nikamor obrniti. Prosim ponižno, da se slavno društvo usmili ubogih sirot in sedaj nam kaj pomore, ki smo res prizadeti. Upam, da ne bodejo odrekli moji prošnji, temveč prišli mi na pomoč in pomagali. Še enkrat s ponižnim srcem prosim, da ne odvrnete moje prošnje hladno. Vam se v naprej zahvaljujem za dobroto, ako pomagate ubogim ostalim. Prosim, da ne zamerite moji prošnji, pričakujem Vašega odrešenja, Z globokim spoštovanjem Vam hvale dolžna M. K. v S.«
Zopet je pri naših odbornikih govorilo srce preko naših pravil in .sklepov.
Tik pred velika močjo, ko se vsakdo veseli vstajenja, je ta družina trpela kot Kristus na Golgoti. Odposlali smo tiaikoj izredno podporo ter prosili Celjsko bratsko društvo, da tudi isto izkaže v dejanju svoje sočutje. Ponovno smo storili predlstavko pri Borzi dela v Celju in Pokojninskem zavodu. Dne 5. aprila 1928 nam je predsednik Celjskega društva g. L. Čre-možnik sploročil, da je Celjsko društvo v drugič odposlalo enak znesek, diai je osebnio interveniral tudi pri Borzi dela, ki je tudi odposlala znesek, v kolikor ga Pravilnik dopušča. Za veliko noč je torej posijal solnčni žarek tudi na to obupano deco. Da je bil pokojnik naš član, bilo bi društvo v prijetnem položaju nakloniti preostalim pogrebnino 1000 Din in še pose-
bej izdatno podporo, pa je neorganiziran oče svoje otroke v tem oziru prikrajšal.
Po veliki noči, dne 10. aprila 1928, došlo je na naše društvo pismo sledeče vsebine:
»Iskremu hvala za Velikonočno darilo. Ne morem se zadosti zahvaliti, imeli ste res sočutje z nami. Težki udarec za me, imam sestro, ki je mrtvoudna po celi desni strani in ne more delati, kakor od nas katera in dve driuge so pa za uk, toda ako bo Pokojninski zavod kaj odmeril kake penzije, potem se bo>do lahko učile. Prosim slavno društvo, naj piše Pokojninskemu zavodu, naj se ozirajo na uboge ostale in naj nam naklonijo prej ko mogoče podporo. Ako bi mogoče bilo kako mesto prazno za začetnico1, bi z ozirom radi uboštva spravili mojo sestrico, ker je dobre glave in lepe pisave. Z začetkom bi .bilo bolj težko, toda za naprej bi imela lep ko.s kruha. Ker ste tako prijazni in naklonjeni, naj še to pomagajo, kar jim bomo hvale dolžni. Še enkrat se zahvaljujemo i,z srca za Vašo dobroto in nikdar ne .pozabim Vaše dobrosrčnosti. Z odličnim spoštovanjem ostajam hvaležna M. K. v S.«
Tudi tozadevno smo pisali na razne .strani, toda dosedaj brez uspeha. Priporočamo prosilko za službo sorodnim organizacijam in onim gg. šefom, ki bi imeli potrpljenje z začetnico, kat e nav bi s časom lahko postala pridna in zavedna uradnica. Naše podpore so le za prvi hip ter ne morejo biti izdatne. Z ozirom na 4 nepreskrbljene otroke so>, kakor »kaplja v morje«.
Tiai slučaj bede vsled bolezni in brezposelnosti pa ni edini. Vse polno prošenj dohaja na društvo, da preskrbi službe uradnicam, ki so postale brezposelne. O začetnicah niti ne govorimo1.
Pa tudi dobro kvalificirane moške moči ne morejo dobiti služb. Že od meseca oktobra 1927 išče službe verziran notarski uradnik, M., iz K., pa je ne more dlobiiti. Žena in otroci žive v skromnih razmerah. Mož pa že mesece in mesece zastonj išče primernega mesta. Sedaj na stara leta in v potrebi je še-le prišel do spoznanja, da bi bil potom organizacije povsod bolj upoštevan.
Še en žalosten slučaj brezposelnosti,
Niikdo naj se ne prenagli. Držimo se obojestransko zakonitih odlpovedbih rokov. Res je, da kri ni voda in dia se človek težko obvlada, ako se mu hipno zgodi prevelika krivica.
Naš tovariš, izvrstno kvalificiran in vsestransko zmožen ter pošteni pis. ravnatelj, F,, je okusil po 30 letih zvestega službovanja hipno brezposelnost. V pisarn', kjer je 8 let na vodilnem mestu služil, mu je po njegovih navedbah kar hipno, v sredi meseca, njegov šef predložil »čisto izredno službeno pogodbo«, katero naj bi podpisal ter se s tem odrekel deležu do takratne plače ter drugim ugodnostim. Starejšega samostojnega uradnika, ki je bil 8 let duša dotične pisarne ter ima tudi od prejšnjih šefov dolgoletna spričevala z dobro kvalifikacijo, mora taik nepričakovan šefov preobrat osupniti ini užaliti.
Novih nezakonitih pogojev ni mogel podpisati, ker bi s tem sam sebe ponižal in se vezal s slabšo plačo na pisarno. Slediti je morala pot na redno sodišče, med tem pa brezposelnost z vsemi krutimi posledicami.
Društvo' je posredovalo in pisalo nad 20 pisem raznim šefom. Štirim tudi takim, ki zaposlujejo drž. penzijoniste z mesečno pokojnino nad 2000 Din. 'Zlasti slednji so bili nedostopni, pri ostalih pa so bila mesta zasedena. Naš tovariš F., ki ima skrbeti za ženo in otroke, postal jie obupan, zlasti iker je bil brez službe od 14. febr. do 1. maja 1928 in iker mu je bivši šef v domačem trgu deliail neprilike, namesto da bi ga v brezposelnosti podpiral. Sredstva so pošla in bilo se je treba obrniti do organizacije in Borze dela.
Kako nestrpno je čakal na službo, dokazujejo njegova obupna pisma.
Kvalificiran notarski uradnik strada, penzijoni-ran drž, uradnik pa prejema dvojne prejemke,
V	dokaz navajamo le par obupnih vzklikov brezposelnega tovariša:
Pismo od 5. III. 1928: Slabo se mi godi, duševno trpim ... 8. III, 1928: Slaba mi prede. Ljudje me gledajo, kakor predpotopno žival, ker pohajam brez službe. 27. III. 1928: Denar dobil. Ne tožim rad. Notar me grdi v celem trgu, kot bi bil1 garjev pes. Stradam, ker nimam gorkega jedila. Moja soba je mrzla. 30. III, 1928: Včeraj' sem imel za ves dan za 5 Din sira in 1 kruh, dianes sem si kupil' četrt vina in 2 viržinki. 7. IV. 1928: Hvala za denar. Bil sem popolnoma suh. Prihranjenih 5000 K je pošlo. Bojim se, da znorim ali se ubijem itd. itd.
Društvo je dalo dvakrat posojilo oz. podporo ter se zavzelo pri Borzi dela za zakonito brezposelno podporo, ki je bila tudi naklonjena, todla to so le pičli zneski za kritje najnujnejših vsakdanjih potreb.
Društvo je želelo tudi pri šefu posredovati ter ugodno vplivati na medsebojni spor. Pisalo je dotič-nemu notarju rec. pismo 12. III. 1928 te-le vsebine:
Velecenjeni gospod notar!
»V časopisih »Slovencu« in »Jutru« smo čitali oglas, da išče Vaš ipis. ravnatelj g. F. drugod službe. To nas ,je osupnilo. Saj Vam je naše društvo leta 1920 priporočilo tega delavnega uradnika, :ki ga poznamo kot zmožnega in poštenega. Tudi od Vas so pozneje slišali nekateri naši odborniki, da ste z njim zadovoljni. Radi tega Vas vljudno vprašamo, da nam blagovolite sporočiti vzroke, ki so Vaju dovedli do razida. Mi polagamo veliko važnost na stalnost uradništva. Zamoremo priporočati le one pisarne, v katerih uradništvo več let vztraja. Pa tudi uradništvu polagamo ob vsaki priliki in tudi potom našega lista »Odvetniška pisarna« na srce željo1, naj bodo vztrajni, pošteni in delavni, da si s temi svojstvi priborijo stalnost in dobro kvalifikacijo, ki je za naš stan nad vse potrebna. Ako pa že pride do razida, ne sme veljati ne za šefa, ne za uradnika latinski izrek: »Homo homini lupus«.
»Sine ira et studio« mora prevladati na obeh straneh, akp že mora biti ločitev. Saj je vendar dober uradnik potom večletnega uradovanja koristil pisarni in bil večkrat dobra opora šefu.
A tudi nasprotno mora uradnik ob slovesu pomisliti nazaj na ona leta, katera je prebil v dotični pisarni, ki mu je gotovo nudila včasih prijetne urice, v glavnem pa zadovoljivo eksistenco, na katero moramo polagati posebno važnost v današnji dobi brezposelnosti.
Težko bi dobil dobrega n^Jednika oni šef, ki je svojega uradnika brez tehtnih razlogov brezsrčno odpustil.
Pa tudi prizadeti uradnik bi težko dobil novo službo, ako bi se izkazalo, da se je v svoji službi težko pregrešil.
Mi smo mnenja, da v Vajinem slučaju ne pride v poštev ne eno, ne drugo.
Ako je pa v napotju kako nesporazumljenje ali mo-mentano razburjenje, je to možno zlepa odstraniti.
Naša dolžnost je, da mirimo in da smo pravični na obe strani. Le tako zamoremo vživati zaupanje od strani gg. šefov in uradništva. Do sedaj smo želi za naše delovanje od obeh strani priznanje.
Radi tega Vas vljudno prosimo, da nas s slučajem z g. F. natančneje seznanite.
V pričakovanju Vaših cenjenih pojasnil, bilježimo z odličnim spoštovanjem.«
V	odgovor smo dobili pismo od 16. III. 1928 kratke vsebine:
»P. n. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru. Na Vaše cenjeno pismo z dne 12. tm. Vam vljudno sporočam, da se z Vašimi izvajanji popolnoma in do zadnje pikice strinjam. Ker pa je g. F. zavozil kočijo na sodnijsko pot, Vam ne morem dati nikakih pojasnil, da ne prekludiram sodnijski obravnavi. Po končani pravdi se bodete mogli lahko informirati o slučaju iz spisov C.
Z odličnim spoštovanjem udani.«
Po trnjevem križpotu je naš tovariš s 1. majem 1928 nastopil drugod novo službo.
'Ko nam bode znan izid pravde radi sporne plače, bodemo se s to zadevo na podlagi sodnih aktov in zaščitnih zakonov objetivno bavili.
Navedli smo te slučaje v dokaz, diai odvetniki in notarji zamorejo dobiti kvalificiramo uradništvo ter jim ni treba izvabljati drž. penzijonistov v svoje pisarne.
Organizirano članstvo pa ima v teh slučajih prijetno zavest, da je s članskimi prispevki priskočilo na pomoč svojim tovarišem in koleginjam v času, ko sc1 le-ti bili v največji sili in potrebi.
Neorganiziranci naj se preorijentirajo ter stopijo v naše vrste, da bodo tudi oni pomagali pobijati brezposelnost in da bodo oni, ki službe iščejo, tudi v njih imeli svoje zaščitnike in resnične kolege.
II.
Odvetniki kot šefi sami priznavajo, da oni državni penzijonisti, ki so tačas zaposleni v njih pisarnah, opravljajo službo nižje vrste, prejemajo vsled tega tudi majhno plačo in so torej vkljub poprejšnjemu visokemu službenemu položaju v državnih službah sedaj začetniki po odvetniških in notars'kih pisarnah.
Na celjskem zborovanju dne 22. januarja 1928 ste obe stanovski društvi za mariborsko oblast soglasno sklenili resolucijo št. 2 »Državni vpokojenci po odvetniških in notarskih pisarnah« kakor je isto objavilo naše glasilo »Odvetniška pisarna« za mesec april 1928 na prvi strani.
Tal opravičena resolucija pa jerazburila tudi nekatere aktivne sodne pisarniške uradnike ter take državne penzijoniste, ki niso zaposleni po odvetniških in notarskih pisarnah.
To je dalo povod, da so se nekateri aktivni sodni uradniki nepremišljeno obregnili ob nekatere naše odbornike in da je došla iz dotičnih krogov neumestna notica v »Jutrov Večermik« z dne 30. maja 1928 pod naslovom:
»Nekoliko odgovora.
Iz krogov aktivnih in upokojenih pisarniških uradnikov mariborskih sodišč smo prejeli: »Odvetniška pisarna«, glasilo odvetniških in notarskih uradnikov za Slovenijo, sr kavi v svoji zadnji številki s penzijonisti sodnega pisalnega uradništva in prihaja pri tem do trditev, na katere je potrebno nekoliko odgovora. Predvsem je treba ugotoviti, da ima vsak sodni pisarniški uradnik vsaj po dva. nekateri celo po tri in štiri strokovne izpite, kakršen položaj pač kdo zavzema. Nihče torej ne more dvomiti o naši teoretični in praktični strokovni izobrazbi, ki več ali manj sliči delu v odvetniških pisarnah. Naravno je torej, da ivestne in v svoji stroki, vsestransko verzirane sodne pisarniške uradnike cenijo tudi odvetniki in jih vabijo v svoje pisarne. Kar pa se tiče zakotnega pisaštva, ugotavljamo, da ne poznamo niti enega tovariša-upokojenca, ki bi se s tem pečal.«
Na ta članek ugotavljamo in izjavljamo sledeče: 1. V »Odvetniški pisarni« za mesec april 1928 ni nikjer niti z besedico omenjeno državno sodno uradništvo (zlasti pa ne mariborsko) in tudi nobeden onih drž. penzijonistov, ki niso tačas zaposleni po odvetniških in notarskih pisarnah, da ne bi imeli za sodno uradovanje predpisane kvalifikacije.
Nikjer nismo trdili, da bi sodbi pis. uradniki ne imeli predpisanih izpitov. Nismo torej dali najmanjšega povoda za dotično notico in obžalujemo, da se pisec dotičnih trditev ni podpisal, da: bi znali, s kom imamo opraviti.
2.	Ponovno povdarjamo, da naš boj velja le oni mali peščici drž. penzijonistov, ki so že zaposleni po odvetniških in notarskih pisarnah ali pa, ki silijo v nje pod drugačnimi pogoji, kakor so običajni za posamezne kategorije poklicnega odvetniškega in notarskega uradništva,
To smo na naših sejah in zborovanjih večkrat povdarjali in v »Odvetniški pisarni« (mesec december 1927) na strani 4 z debelimi črkami natisnili.
Kdor ne čita naših razprav, je seveda nepoučen. Tiai pa se naj nikar ne razburja ter piše nepotrebnih »odgovorov«, is katerimi nikomur ne odgovarja.
3.	Ne samo odvetniki in notarji, tudi mi ne dvomimo, da ima sodno -pis. uradništvo predpisane izpite in d:a mora biti posameznik po -svojem službenem položaju teoretično in praktično kvalificiran, ker bi sicer ne bil imenovan na dotično mesto.
4.	Priznavamo, da imamo zlasti v Sloveniji prav dobro pis. sodno uradništvo, ki je z delom tako preobloženo, da vrši v nekaterih oddelkih posameznik delo za dVa in tri uradnike ter dnevno »gara« ure in ure nad določeni čas, alko hoče imeti -svoj oddelek v redu.
Za to pa aktivne sodne pis. uradnike s spoštovanjem upoštevamo ter jih ne generaliziramo z onimi penzijonisti, ki so med nami na stara leta izgubili spoštovanje v-s-led tega, ker vstopajo kot začetniki v odvetniške in notarske pisarne, med tem, ko se ima poklicno odvetniško in notarsko uradništvo boriti z vedno večjo brezposelnostjo.
5.	Glede zakotnega pisaštva nakazujemo prizadete na ostro zborovanje mariborskih odvetnikov na okrožni sodniji v Mariboru dne 9. novembra 1927, kojemu so sledile odvetniške deputacije na pristojna mesta.
Kdor se ne čuti krivega, ta z našimi izvajanji ni tangiran. Bilo pa je tudi naše društvo od Udruženjia mariborskih odvetnikov z dopisom 15. novembra 1927 pozvano, da sodeluje pri zatiranju pogubnega zakotnega, pisaštva. Sicer smo pa kot strokovna: organizacija tudi sami dolžni v tem pogledu varovati koristi in ugled našega stanu. Mi le želimo, da bi tu-d-i res nikdo ne poznal nobenega drž. uradnika, penzijonista ali privatnika, ki se s tem prepovedanim in kaznivim poslom peča.
Z ozirom: na trditve v »Večernikovem« odstavku: »Naravno je torej, da vestne in v svoji stroki vsestransko verzirane sodne pisarniške uradnike cenijo odvetniki in jih vabijo v svoje pisarne«, pa je potrebno precej' pojasnila in dokazov.
Odvetniške in notarske pisarne ne smejo postati učilnice ali pa kak »Invalidenheim« za državne pen-zijoniiste, bodisi, da so isti v svoji stroki doslužili svoja službena leta ali pa-, da so po ovinkih dosegli predčasno vpokojitev v spekulativne namene s privatnimi službami.
Tozadevno- vzdržujemo vse dosedanje boje ter se sklicujemo na naše razprave v »Odvetniški pisarni«, zlasti na številke miaij 1927 podi naslovom »Zajedal-ci«, julij 1927 resolucija »Naša brezposelnost in državni vpokojenci«, december 1927 plod naslovom »Ven s penzijonisti« in na vsebino aprilske številke 1928.
Cesto smo trdili, da je lahko državni uradnik v svoji stroki odlično kvalificiran, opremljen z raznimi sodnimi in drugimi izpiti in zamore biti vsled tega izvrsten delavec v aktivni službi, to pa še ni dokaz, da je vsled tega vspcsobljen tudi za drugačen poklic, za katerega nima ne prakse, ne izpitov in tudi ne drugih predpogojov.
Že • v članku »Veni s penzijonisti« smo navedli par primerov, da »uskoki« na stara' leta v novih poklicih ne morejo najti uspehov in sreče, ker jim manjka strokovna predizobrazba. Ako je bil n. pr. krojač skozi -desetletja še tako iskan strokovnjak in na dobrem glasu, bi, naenkrat izgubil vso klijentelo in svojo slavo-, ako bi prestopil s 50 letom k čevljarski ali kovaški obrti. V novi stroki bi postal brezpomemben učenec ali pomožni delavec, ki bi se mučil v novem poklicu brez izgleda n,a uspeh.
Tudi glede državnih penzijonistov imamo dokaze in primere, da so bili dotičniki v aktivni sodni službi dobro kvalificirani uradniki. Ko pa so vstopili v službe po odvetniških in notarskih pisarnah, se je v-se predrugačilo. Iz nekdaj odločnega in svoje -stroke sigurnega uradnika, postal je plah in v cdkazanem mu odvetniškem poslovanju negotov uradnik.
Umevno, da ne more penizijonist, ki je nad 30 let vršil sodno službo ter je vse umsko delovanje billo prikrojeno1 dot čni praksi, naenkrat postati pri advokaturi in notarijatu tako uporaben, kot njegov kolega, ki se je kot poklicni odvetniški uradnik vežbal po odvetniških pisarnah že od mladih dni ter -si v desetletjih prisvojil obsežno 'znanje in p-raksoi v odvetniških in notarskih poslih, ki so prav različni cd sodnega poslovanja.
V	zavrnitev tozadevnih trditev v »Večerukavern it« »odgovoru« glede kvalifikacije, in v pritrditev dctičnemu nepoznanemu piscu, da nekateri odvetniki res vabijo drž. penzijoniste v svoje pisarne, ter slednjič v našo -opraviobo, da smo prav imeli, ako smo trdili, da so penzijonisti po odvetniških pisarnah pravi začetniki, ki kvarijo naše m-ezd-no gibanje, pomno-žujejo brezposelnost odvetniškega in n-otarskegiai ut ad-ništva ter so nam povsod v napotju, zlasti pa glede stalnosti, kvalifikacije in naše strokovne organizacije, v to svrho navajamo zia danes dva slučaja.
Kakor smo že pri točki I »Brezposelnost« obrazložili, množijo se v novejšem času -slučaji brezposelnosti tudi v naši stroki glede moških in ženskih nameščencev.
Odvetniki in notarji so kaj radi zagovarjali nastavljanje drž. penzijonistov po njih -pisarnah z izgovorom: »Saj organizacije nimajo na razpolago primernih oseb. Vsled tega moramo sprejemati penzijoniste,«
V	zadnjem letu je bilo dobro kvalificiranih poklicnih odvetniških in notarskih uradnikov dovolj na razpolago,
S težavo smo 2 uradlnika in nekaj uradnic spravili v primerne službe.
Odvetniki in notarji, ki zaposlujejo penzijoniste, se ponudb niso poslužili.
Brez strožjega komentarja objavljamo za danes tozadevno le 2 klasična odgovora:
Pismo g. dr, Ferdo Lasiča, odvetnika v Mariboru z dne 17. marca 1928.
»P. n. Društvo odvetniških in notars-k-ih uradnikov v Mariboru. Vaše cenjeno pismo z dne 13. marca 1928 sem danes -prejel. Pred približno dvema letoma sem vprašal gospoda predsednika, če mi lahko s-vetuje kakega solici-ta-tor-ja; takrat -mi je imenoval g. Franca Stelet-a. Ker g. Steleta iz Kamnika poznam, bi mi bilo zelo ljubo, če bi ga pridobil za svojo pisarno. Obrnil sem se takrat direktno na njega, vendar pa ni bil voljan takrat spremeniti službe.
Primoran sem tone j bil, ker ni bilo nobenega drugega solicitatorj-a na razpolago, sprejeti g. Novaka.
Tekom dveh let pa so- se razmere v pisarnah tako spremenile, da bi sedaj za tako izvežbano moč, kakor je g. Stele, niti ne imel zap-oslenja, seveda -bi ga pri tem tudi ne mogel tako plačati, kakor bi g. Stele za svojo prakso zahteval.
G. Novak je večinoma zaposlen le kolendarju, katerega vodi zelo točno in v vpisovanju v odvetniške spise, seveda je temu primerna tudli plača, tako, da bi se s plačo samo, če bi ne imel drugih dohodkov, ne mogel živeti.
Ne glede na to, da skrajno nerad izprieminjam svoje uradništvo, bi solicitatcyja z obširno prakso pri sedanji stagnaciji ne mogel vzdrževati, tako, da bode moral g. Stelč iskati službe v kaki večji pisarni.
Za slučaj, da pride do kake spremembe v moji pisarni, pa je gotovo, da bom se pri Vas povprašal za nadomestek. Z odličnim spoštovanjem Dr. Lasič, 1. r„
S tem dopisom je dokazano, da opravljajo drž. penzijonisti (g. Novak je namreč vpokojeni vodja zemljiške knjige) po odvetniških pisarnah dela nižje vrste (vpisovanje v koledar, v odvetniške spise itd., to zna tudi vsaka! strojepiska) in da dobivajo1 za to tako malenkostno plačo, s katero — brez penzije —• ne bi mogli živeti.
In vendar je izdala Odvetniška zbornica temu uradniku — katerega se v pisarni uporablja za vsakdanja mehanična opravila — nižje vrste, legitimacijo za zastopstvo po § 31 c. pr. r., iki pritiče le kvalificiranemu poklicnemu odvetniškemu unadništvu.
Pripominjamo, da sedi sedaj v pisarni g, dr. Lasiča že drugi vpokojlenii vodja zemljiške knjige. Njegov prednik je v tej službi le malo časa vztrajal. Vzravnal se je zopet k samozavesti, zapustil 'odvetniško pisarno ter vživa sedaj zasluženo državnlo penzijo. Tako je prav in častno za vse one penzijoniste, ki so* v aktivni sfJužbi dokazali svojo sposobnost in samostojnost v svoji stroki.
Drugi še lepši slučaj uporabljanja umirovljenega sodnega uradnika v odvetniški pisarni nam kaže:
Pismo g. dr. T, Pernata, odvetnika v Mariboru z dne 27. marca 1928.
»P. n. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov Maribor. — Z ozirom na dopis z dne 12. marca 1928, ki ste mi ga blagovolili poslati, Vam prav vljudno naznanim naslednje:
Jaz nisem sprejel k sebi v pisarno nobenega uradnika, ken takega ne rabim. Umirovljeni sodni uradnik, ki prihaja k meni v pisarno, je moj ožji roj^k, oddaljeni sorodnik ter prihaja v pisarno, kedaj hoče, odhaja kedaj hoče ter nima z menoj prav nikake pogodbe. Rajši, kakor da hi se hodil sprehajat, prihaja k meni v pisarno. Če imam delo, mi ga pomaga izvršiti. Če pa nimam dela, se pa z njim prijateljsko razgoivarjiam, dokler se njemu poljubi biti pri meni.
Z ozirom na tak dejanski položaj pa javljam, da uradnika ne potrebujem. Vesel bi pa bil, ako bi ga faktično potreboval. V tem poslednjem slučaju bi sd gotovo poiskal dobro in kvalificirano moč. S spoštovanjem Dr. Pernat, l.r,«
Mi pripomnimo, da ne verujemo, da bi ta gospod, ki je sodni višji oficijal v pok. — in mu verziranosti v sodni službi ter osebne časti nikakor ne odrekamo — res hodil od 1. februarja 1928 pa do danes točno v uradnih urah od1 8.—12. in 2.—5. ure le na privatne pomenke v pisarno. Kaka disciplina pa bi zavladala po odvetniških pisarnah, iatko bi se v uradnih urah z osobjem le privatno razgovarjalo, ob enem pa bi se dotičnega uradnika predstavljalo klijentom kot pi-sarnovodjo ter ga cb vsaki priliki pošiljalo v zemljiško knjigo in po raznih poizvedbah v sodišče?
In vse to naj vrši višji sodni oficijal v pok. brezplačno? <
Ali ne kažeta oba slučaja omalovaževanje sodnih nadofici jalov kot vpokojencev od lastnih gg. šefov? Ali je pa to vzrok slabe kvalifikacije penzijonistov za službovanje po odvetniških in notarskih pisarnah?!
Takih slučajev imamo še več ter jih bodemo ob prvi priliki objavili.
Za danes le omenjamo, da se drž. penzijonisti v odvetniških pisarnah niso mogli povzpeti dlo vodilnih mest in da ne zavzemajo niti srednjih mest, zato pa
so tudi plačani nekateri slabše, kot začetnice. Za vodilna mesta niso sposobni, ker jiim v to svrho manjka dolgoletna praksa po odvetniških pisarnah, ki je poleg znanja zakonov predpogoj za mesto odvetniškega pisarniškega vodjo. Slednji pa mora poleg tega obvladati tudi koncept in samostojen diktat, čemur penzijonisti niso privajeni, ker pri sodniji vrše ta opravila navadno gg. sodniki in aviskultanti.
Za službe srednje vrste po odvetniških in notarskih pisarnah pa tudi niso penzijonisti vporabni, ker niso vešči stenografije m kot strojepisci ali sploh ne funkcijonirajo aii pa so pri tem poslu neokretni in prepočasni.
Navadnih mehaničnih posilov — brez strokovne naobrazbe — pa je po odvetniških in notarskih pisarnah vedno manj, vsled česar ne morejo najti drž. penzijonisti v teh pisarnah niti primerne zaposlitve, niti običajne plače, ki je obvezna za poklicno odvetniško uradništvo. Vsi izpiti in odlična kvalifikacija posameznika v poprejšnji drž. aktivni službi teh dejstev ne more spremeniti, vsled česar so penzijonisti po odvetniških in notarskih pisarnah le »predhodniki«, ki zbog nepoznanja tozadevnega ustroja pisarniško delovanje in poklicno uradništvo navadno omalovažujejo in podcenjujejo.
Navajamo znanega sodnega kanclista, ki je vstopil v predčasen pokoj. Kot tak je iskal službe pri različnih odvetnikih in notarjih. Po celoletnem iskanju se ga je slednjič nek odvetnik usmilil. Toda ta penzijoniran kanclist je bil pri advokaturi popolnoma neuporabljiv, vsled česar je moral po nekaj tednih službo zapustiti. Iskal jie zaman po primerni službi v privatnih pisarnah. Dosegel je reaktiviranje in sedaj vrši službo v sodniji, kakor poprej, ne da bi se kdo pritoževal glede njegovih sposobnosti ali službenega poslovanja.
Od leta 1919 pa do 1. febr. 1928 smo brez osebnih napadov imeli v naši sredi vpok. vodjo zemljiške knjige. Ker v začetku ni dobival pokojnine, smo ga smatrali kot našega tovariša z istimi potrebami in istimi cilji, kot jih imamo mi.
Toda vkljub poprejšnjemu službovanju pri sodniji, se navedem penzijonist pri advokaturi ni povzpel n.ti do povprečnega uradnika. Mladi naraščaj ga je kmalu prehitel. S 1. febr. 1928 je bil odpuščen. Ker dobiva sedaj polno državno penzijo, naj jo v miru vživa ter se več ne sili v odvetniške pisarne, da na stara ileta ne doživi še hujših presenečenj.
Pred par meseci je bil v sosednjem mestu sprejet sodni penzijonist v odvetniško pisarno. Po par tednih je bil že odpuščen, ker ni bil kos svoji nalogi v odvetniški pisarni. Sedaj posluje kot dnevničar pri sodišču, kjer bode gotovo bolj na mestu in bolj upoštevan.
Tozadevno lahko naštejemo še vse polno dokazov nesposobnosti drž. penzijonistov za službovanje po odvetniških pisarnah, četudi so posamezniki v svoji aktivni sodni službi bili morda prav dobro kvalificirani ter so z uspehom položili vse izpite, predpisane za sodno pisarniško uradništvo.
Iz tega pa sledi, da je naš boj proti nastavljanju penzijonistov pio odvetniških in notarskih pisarnah potreben, da so naša izvajanja v »Odvetniški pisarni« opra vičena in da je tudi za dotično pisarno — zlasti pa za osebje — kvarno, da nekateri odvetniki izvabljajo drž. penzijoniste v svoje pisarne, potem pa jih kot nekvalificirane v tej stroki ponižujejo pred mlajšim poklicnim uradništvom.
Dirž. uradniki, organizirajte se in zahtevajte od države in d'rž. poslancev, da se Vam zagotovi zadost-
na pokojnina, katero po dosluženih službenih letih v miru in dostojno vživaijte. Ne hodite pa pod raznimi pretvezami v predčasen pokoj1 in ne nosite v srcu želje, dla bi čimprej vstopili v odvetniško ali notarsko pisarno ter odjiedli kruh poklicnemu uradniku ali uradnici, ki postane vsled tega brezposeln.
Penz jonisti so z vstopom v odvetniške pisarne postali naši neOjubi gostje ter ne morejo hiti naši kolegi tako dolgo, dokler škodijo našim interesom in dokler ovirajo naše strokovno gibanje.
Po nalogu občnega zbora v Mariboru, dne 3. junija 1928.
Za Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v SHS s sedežem v Mariboru:
Franjo Moškon,	Dragotin Gilčvert,	Štefan Medved,
blagajnik.	predsednik.	tajnik.
Za Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju. Celjska delegacija:
Lovro Čremožnik,
predsednik.
Gradišnik Magda, Peschitz Maks in Uršič Josip,
odborniki.
Za I. skupino v Ptuju:
Bogo Christof,
tajnik.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Mariborske in Ptujske resolucije
sprejete na občnih zborih v Ptuju, dne 20. maja 1928 in v Mariboru, dne 3. junija 1928.
I.	PRIDRUŽITEV CELJSKIM RESOLUCIJAM.
Pridružujemo se resolucijam, sprejetim na skupnem zborovanju našega in Celjskega društva v Celju dne 22. januarja 1928 v polnem obsegu od točke 1. do 15., kakor so bile te resolucije v letošnji aprilski številki »Odvetniške pisarne« objavljene. O teh točkah smio danes vnovič razpravljali ter prišli do zaključka, da si jih v vseh podrobnostih osvojimo za sklep našega današnjega zborovanja, da jih gg. odvetn.ki in notarji ter v poštev prihajajo če oblasti vpoštevajo. Od vseh odvetniških in motarskih uradnikov pa zahtevamo, da te važne sklepe tudi vsak sam prouči ter se po njih ravnal.
Kar se tiče 1. točke, »Pokojninsko zavarovanje«, jemljemo z zadovoljstvom na znanje, da se je vpošte-valo spremembne (predloge raznih strokovnih organizacij, podanih Pokojninskemu zavodu po Zvezi društev privatnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi vsem; ostalim organizacijam in delegatom, ki so se energično zavzeli za spremembe in potrebne dodatke k osnutku novega zakona o pokojninskem zavarovamju nameščencev, kateri je bil na to v novi izboljšani izdaji na občnem zboru 16. aprila 1928 (proti 1 glasu) tudi sprejet.
Daši so pokojnine po zboljšanem osnutku novega zakona v višjih zneskih jzasigurane, vendar vzdržujemo našo gornjo resolucijo od 22. januarja 1928 zlasti v točki, da za slučaj vpokojitve ne sme prejemati mesečne rente manj kot 1200 Din oni nameščenec, ki je n. pr. dne 1. januarja 1929 dopolnil 50. leto starosti ter je bil vsaj zadnjih 10 let zavarovan z letnimi prejemki 36.000 Din.
Odbore naših stanovskih organizacij prosimo, da tudi v bodoče vedno in povsod energično vodijo
obrambo naših pravic in naše eksistence, da zlasti nadaljujejo korake, ki se jih je podvzelo, v čimprejšnjo odslovitev vseh državnih penzijonistov iz odvetniških in notarskih pisarn. Imena dotičnih odvetnikov in notarjev, ki zaposlujejo' v svojih pisarnah penzi-jcniste, pia se naj objavi v našem listu, da se bodemo znali takih pisarn ogniti.
II.	SLUŽBENI PREJEMKI IN SOCIJALNA BREMENA.
V Celjski resoluciji štev. 11 je bilo povdarjeno, da nosi vse davke iln ostala socijalna bremena delodajalec. Poizneje je bilo slišati 2 posamezna glasova: »Bodemo pa za dotične zneske znižali plače uradni-štvu.«
Ni nikakega opravičenega razloga za tako ne-socijalno mišljenje. Do sedaj so odvetniki in notarji plačevali za svoje uradništvo davke, prispevke za bolniško blagajno in pokojninsko zavarovanje. To pa so storili šefi tudi drugovrstnih strok, kakor komer-cijelnih, industrijskih itd., 'kar so delegati delodajalcev na občnem zboru Pokojninskega zavoda v Ljubljani dne 16. aprila 1928 sami priznali.
Zivljenske in pisarniške prilike se nikakor niso izpremenile v prid nameščenca, da bi slednji pri dosedanji plači naenkrat zamogel sam plačevati ta socijalna bremena.
Zadnja leta organizacije na splošno niso zahtevala povišanja plač, kakor se je to od strani vseh organizacij moralo storiti v prejšnjih letih.
Zlasti naša organizacija je upoštevala pisarniški zaslužek, življenjske prilike in važno okolnost, da so v zadnjih letih prispevki za bolniško blagajno, pen-zijsko zavarovanje ter davki s dno narasli in da vse te dajatve plačujejo gg. odvetniki in notarji sami, ne da bi na nameščence odpadajoči del od plač odtegovali.
Radi tega so bile organizacije uvidevne ter niso meg1 e ustreči željam posameznih članov, ki so zahtevali, naj se zopet oživi gibanje po zvišanju p ač. Uvidevni in zavedni pa so bili tudi poedinci, ki so s podvojeno pridnostjo In skrbjo za pisarno povračali to-zaveden nadomestek šefu ter tozadevno vzpodbujali sotovariše k intenzivnemu poslovanju v prid pisarne.
S tem pa so ta socijalna bremena šefu po večini že odvzeta ter obsežena v plačah, katere prejema tačas uradništvo.
Ako bi gg. šefi sedaj naenkrat — ob višini sedanjih plač — začeli te dajatve svojim nameščencem odtegovati, bi to značilo občutno znižanje sedanjih službenih prejemkov.
To reduciranje plač bi nameščenstvo nikakor ne moglo prenesti, zlasti ne sedaj po* 1. majniku 1928, ko so nam hišni gospodarji povišali najemn ne stanovanj skoro na dvojni najemninski znesek, in smo s tem itak občutno prizadeti.
Znižanje plač pa bi tudi v očigled' intenzivnega zaposlenja uradnlštva po pisarnah ne bilo opravičeno.
Naglasiti je potrebno, da je v zadnjem času uradništvo reducirano po pisarnah na najpotrebnejše moči. Množijo se pisarne, v katerih sta se združila po dva odvetnika, uradništvo pa se ni pomnožilo. Delo pa mora isto uradništvo izvrševati v povečanem obsegu. Isto uradn štvo, ki je poprej, bilo na razpolago enemu samemu šefu, mora po,služiti sedaj dva, šefa.
Prizna se, da je pisarniški zaslužek vsled valu-tarnih razmer in nižjega spornega predmeta manjši kot je bil v prvih letih po preobratu. Toda pisarniško delo se je zlasti za skrčeno osobje pomnožilo, ker se
množ jo manjše pravdne in administrativne zadeve in pridejo zlasti eksekucije v veliki meri iv poštev, česar pred par leti skoro poznali nismo.
Vse to pa pomniožuj® podrobno pisarniško izdelovanje, katero ima vršiti skoro izključno pisarn ško osebje, katero je vsled tegal mnogo bolj zaposleno, kakor je še pred nedavnim bilo.
Aiko se še vpošteva vedno popolnejša kvalifikacija stalnega uradništva, ki v pisarni mnogo več izdela, kot nekvalifiaranci, potem pač ne more biti govora o znižanju sedaj veljavnih službenih prejemkov.
Pridružujemo se torej tudi v tej smeri celjski resoluciji, da naj i v bodoče brez odtegljajev plačujejo gg. šefi vsa socijallna bremena, ker so ista že vsebljena v sedanjih plačah. V nasprotnem slučaju bi bile organizacije prisiljene in poedinci opravičeni zahtevati zvišanje sedanjih' plač vsaj za višino odtegljajev navedenih soc.jalnih bremen.
III.	DAJMO ŠEFU, KAR JE ŠEFOVEGA!
Celjske resolucije z dne 22. januarja 1928 nas opozarjajo, zlasti na naše pravice in zahteve. V točkah 10—13 je podčrtan nedotakljiv 7-urnik in nedeljski počitek, nadalje socijalnal bremena, katera naj i nadalje plačuje šef, novoletna nagrada in honorar za nadurno delo.
Vrednost za protivrednost, To je bilo načelo, ki je tvorilo podlago tudi celjskim resolucijam.
Opozarjamo vse odvetniško in notarsko uradni -štvo, da se poleg svojih pravic zaveda tudi svojih dolžnosti.
Odločno vztrajamo pri 7-urnem uradovanju in počitku ob nedeljah in praznikih, Mi se zavedamo, da v 7 urah izvršimo pisarniško delo ter zadostno odslužimo naše službene prejemke. Velja pa to le za ono zavedno in vestno uradništvo1, ki v 7 urah res marljivo in nepretrgano dela, zavedajoč se, da so naše delovne sile 7 ur na dan na razpolago edino pisarniškemu delu, ostali čas (še celih 17 ur dnevno) pa naj služi našim zasebnim potrebam, izobrazbi, razvedrilu, okrepitvi itd.
Obsojamo najstrožje vse ono uradništvo obojega spola, ki v 7 delovnih urah me stori svoje službene dolžnosti in vprizarja s tem nezadovoljnost in nesoglasje v pisarni ter spravlja v nevarnost sedaj veljavni delovni čas.
Zgodilo se je par vse obsodbe vrednih slučajev, da so šefi vsled nerodnosti svojega nediscipliniranega in brezvestnegai uradništva podaljšali 7-urnik na 7’/2 in celo na 8 ur.
Ako bi zbog nekvalificiranega uradništva tako podaljšanje uradn h ur bilo v posameznih slučajih za dotičmo pisarno morda utemeljeno, ne moremo odobravati takih izjem, ki spravlja 7-urnik in nedeljski počitek v nevarnost tudi po drugih pisarnah.
Izgovori, da n. pr, nekatere uradnice težko grešijo proti pisarniškemu redu, češ, da za enostavne poizvedbe, kakor so pravomoči, oddaja pisem na pošto in slično, porabijo kar celo uro in še več, da se v pisarni ogibajo dela, ali pa prevalijo isto na tovarišico, dal prepozno prihajajo v pisarno in enako, ne drže. Pisarnovodja ima tozadevno napraviti red v pisarni, gledati mora na to, da uradništvo točno zahaja v pisarno, on ima razdeliti delo ter voditi evidenco, da je delo pravično razdeljeno in da vsak svojo dolžnost v uradnih urah tudi stori.
Ugovorov od strani podrejenega uradništva ne sme biti. Vsak ima brez »godrnjanja« odkazaino mu
delo točno in vestno izvršiti, potem je vsako podaljšanje 7-urn ka nepotrebno.
Povdarjamo, da so zgoraj omenjeni slučaji po pisarnah redki in jih zagrešijo po navadi le nekvalificirane in neposlušne uradnice, ki po največ niso niti organizirane, Take izjemne slučaje naj dotična pisarna sama v lastnem delokrogu odpravi, ne da bi radi »slabosti« podaljševala 7-umik.
Ako izvzamemo gori navedene posamezne slučaje, moramo pa konštatiraiti, da je sedanje uradništvo po odvetniških in notarskih pisarnah — vsaj v zadnjem desetletju — pridno in prav dobro kvalificirano, kar dokazujejo dolge službene dobe poedincev v eni in isti pisarni.
Poživljamo toraj vse tovariše in koleginije k službeni zavednosti, točnosti in k priučenju pravilnega vedenja v pisarni ter protestiramo proti temu, da nekateri šefi pod pretvezo nekvalifikacije in neposlušnosti poedinih nameščencev podaljšujejo uradne ure nad dosedaj veljavni 7-urnik.
IV.	EVIDENČNI IN AGITACIJSKI ODBOR.
Izvoli se evidenčni in agitacijski odbor, obstoječ iz 3 članov, koje se izvoli na vsakem občnem zboru in so lahko posamezniki ob enem društveni odborniki. Nalaga: Odbor vodi natančno evidenco o organiziranem in neorganiziranem uradništvu po odvetniških in notarskih pisarnah ter opazuje gibanje penzijonistov. Skrbeti ima za ustmeno in pismeno agitacijo. Gotove izdatke za znamke povrne odboru skupina, oz. centrala. Načeln k tročlamskega odbora vodi tozadevne imenike v dvojniku ter poroča vsaka 2 meseca pri sejah skupini, oz. centrali. Ta odbor je posvetovalen organ in podrejen odboru skupine, oz. centrale, katera ima na predlog evidenčnega odbora storiti potrebne sklepe in ukrepe.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU
Celjske resolucije
sprejete na občnem zboru v Mariboru dne 3. junija 1928 v soglasju celjskega in mariborskega stanovskega društva.
Pokojninsko zavarovanje.
1.	V času najvišjih cen je investiral Pokojninski zavod v poslopja dokajšnje zneske, s katerimi se je izdatno zmanjšala premijska rezerva na škodo zavarovancev.
Predlagamo vsled tega, da se za dobo gospodarske fluktuacije in pred ustalenjem: našega celokupnega gospodarstva v bodoče ne zmanjšuje premijske rezerve z novimi investicijami v poslopja.
2.	Kakor smo doznali, naklada Pokojninski zavod svojo gotovino baje v obliki večjih posojil proti pu-p larno varnemu zavarovanju na obsežne objekte.
Kor pa cene nepremičnin padajo od dne do dne in se še danes ne more s sigurnostjo predvideti, na kaki višini se bode padec cen ustavil in se lahko zgodi, da se bodo cene nepremičninam; z gospodarsko konsolidacijo ustanovile morda tudi pod višino današnje pupilarne vrednosti nepremičnin, bi s tem bila 'ahkc ogrožena čez gotovi znesek danes šteta posojila, kc jih višina se ravna po današnji vrednosti nepremičnin z ozirom nai njihovo pupilarno varnost. Tudi pa vemo iz izkušnje, da se velike in obsežne objekte zelo težko proda za primerno vrednost iz proste roke, dočim se na javnih dražbah dosežejo že danes vsled pomanjkanja kupcev za obsežne objekte izkupički, ki za-
ostajajo že sedaj prav cesto pod' višino pupilarne varnosti nepremičnin.
Zato predlagamo, da se radi neogrožanja premijskih rezerv nalaga v bodoče gotovina v papilarno varnih zavodih, odnosno v pupilarno varnih vrednostnih papirjih in se posojila na obsežne nepremičnine sploh ne dajajio ali te k večjemu do največ ene četrtine sedanje pupilarne višine vrednosti nepremičnin.
3. Pokojninski zavod za privatne nameščence Ije postavil že nekoliko palač, ki so se postavile z denarjem, ki je namenjen naši: preskrbi.
Te hiše pa s tem, da se jih daje v najem, nikakor ne vrše tiste službe, ki bi jo lahko vršile, če bi se vporabljale talko, kakor to zahtevajo koristi našega članstva.
Imamo namreč ravno v našem stanu in med privatnimi nameščenci sploh nebroj bednih vdov in sirot ter onemoglih revežev, ki jim izplačane skromne rente od daleč ne zadostujejo za njihovo najskrom-nejše žit j e. Ti reveži ne morejo ne živeti ne: umreti. Da bi se tem revežem njihova zla usoda vsaj nekoliko izboljšala, bi bilo vsekakor na mestu, da bi dobili nekak priboljšek vsaj v obliki preskrbe z brezplačnimi stanovanji v zavodovih hišah.
Zato smo mi mnenja., da bi bilo upravičeno, da Pokojninski zavod osnuje vsaj v glavnih mestih nekaka svoja zavetišča za te najbednejše reveže, v katerih zavetiščih bi se jim nudila: brezplačna stanovanja.
Zato stavimo ta predlog s prošnjo, da si ga osvoji tudi občni zbor in stavi skupno tozadevno resolucijo na pristojnih mestih: odnosno na občnem zboru Pokojninskega zavoda.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN
Občni zbori.
Zadnja dva meseca sta potekla v znamenju občnih zborov strokovnih organizacij, ki so pokazali delavnost in ljubezen voditeljev ter sodelovanje in zanimanje članstva do lastnih institucij. Žal, da je tega koristnega delovanja deležen — in sicer skoro v vseh strokah privatnih nameščencev — le prav majhen del požrtvovalnih in neumornih delavcev. Vsi oni neorganizirani privatni nameščenci, kateri žde v nepojmljivem brezdelju ter opazujejo »križem rok« delovanje svojih z posli preobloženih tovarišev, nimajo na razmahu in uspehih organizacij prav mikakih zaslug. In vendar vživajo ti »paraziti« skoro vse od organizacij izvojevane dobrine na račun svojih kolegov, ki žrtvujejo v povzdigo stanu privatnega nameščenstva svoj prosti čas, svoje duševne moči in po največkrat tudi denar in mnogo neprespanih noči.
To opazujemo v vseh delavnih organizacijah in se je to dejstvo konstatiralo tudi na III. Zemaljski konferenci Federacije v Zagrebu dne 10. junija 1928, na zborovanju Federacije v Ljubljani dne 2. julija 1928, na VI. občnem zboru Pokojninskega zavoda v Ljubljani dne 3. julija 1928 ter nia naših občnih zborih v Mariboru dne 3. junija 1928 in v Ptuju dne 20. maja 1928.
Občni zbor našega osrednjega društva se je vršil dne 3. junija v Mariboru. Vsi zavedni člani in članice so prihiteli na to zborovanje, da pretresejo letno poročilo društvenega vodstva ter zadobijo vpogled v delovanje in v smernice, po katerih društvo deluje. Vendar pa smo opazili odsotnost onega nezavednega članstva, katero je sicer tačas še maloištevilno, ki hi pa najbolj rabilo pobude ter ‘bi moralo naravnost iskati vsake primerne prilike, dia izpopolni svojo strokovno' znanje, da se pouči o potrebnosti discipline in važnosti organizacije, ki edina daje vsakemu posamezniku in naši celoti pravo lice, ker tvorimo še le v skupnosti in solidarnosti priznani sloj med privatnim nameščenstvom.
Naš občni zbor pa je bil kljub temu dobro obiskan ter je vladalo med zborovalci prisrčno razpoloženje in veliko zanimanje za bogat dnevni red.
Iz Celja je došla od bratskega društva 4-članska depu-tacija, obstoječa iz predsednika g. Lovro Čremožnika in od-
bornikov gg. Magde Gradišnik, Maksa Peschitz in Josipa Uršič.
Iz Ptuja je došel naš delaven tajnik ptujske skupine g. Bogo Christof.
Pismeno pa je zborovanje pozdravila podružnica Saveza privatnega namještenika iz Zagreba po poslovodečemu podpredsedniku g. Alojzu Doležal iz Maribora ter tov. Franjo Stele, pis. ravnatelj iz Kostanjevice.
Zborovanje, ki je trajalo nad 3 ure, je vodil preds. Dragotin Gilčvert. Radi pomanjkanja prostora bodemo zapisnik toga nad vse lepo uspelega zborovanja, kakor tudi onega ptujske skupine dne 20. maja 1928 priobčili v prihodnji »Odvetniški pisarni«.
Poleg mariborskih funkcijonarjev so .podali svoje stvarne referate in predloge celjski delegati tov. Lovro Čremožnik in Josip Uršič, iz Ptuja pa tajnik I. naše skupine tov. Bogo Christof.
Vsled vsestranske zahteve in na soglasni sklep prečital )e tov. Alojzij Hrašovec odborov spis »Naša brezposelnost itd.«, kakor ga priobčujemo na uvodnem mestu.
Ker je to ena najbolj aktualnih točk za vse uradništvo po odvetniških in notarskih pisarnah, so tozadevna izvajanja napravila na vse navzoče najgloblji vtis in ni manjkalo pritrjevanj in ogorčenih vsklikov.
Predsednik Dragotin Gilčvert je reasumiral vso tozadevno predzgodovino, opozoril zborovalce na dejstvo, da je bila snov predelana in spis odobren na odborovi seji dne 1. junija 1928, na kar je podprl izvajanja in trditve z originalnimi listinami ter »tvoril debato, ki je bila temeljita in stvarna, a tudi odločna in neizprosna.
Deibate so se udeležili tov. Franjo Moškon, Štefan Medved, Martin Planinšek, Alojzij Hrašovec in še nekateri drugi iz Maribora ter tov. Lovro Čremožnik, Maks Peschitz in Josip Uršič iz Celja, kakor tudi tov, Bogo Christof iz Ptuja.
Na predlog preds. Dragotina Gilčverta se je soglasno sklenilo, da se ta spis objavi dobesedno v »Odvetniški pisarni« in naj bode to izraz solidarnega mnenja vseh treh organizacij in vsega članstva, ki nosi odgovornost za prečitano in predeba-tirano vsebino, kojo mora vsak posameznik ob vsaki priliki tudi sam zagovarjati.
Nadalje so bile soglasno sprejete resolucije, kakor jih sočasno objavljamo na drugem mestu.
Volitve: Na predlog tov. Martina Planinšek je bil soglasno izvoljen stari odbor z edino izpremembo, da je bila namesto obolelega tov. Cirila Jančar izvoljena v odbor gdč. Iva Lorber. Odbor se je takoj konstituiral takole:
Predsednik: Dragotin Gilčvert, podpredsednik:	Martin
Planinšek, blagajnik: Franjo Moškon, tajnik:	Štefan Medved;
odborniki: Karl Hoschitz, Alojzij Hrašovec in Iva Lorber. Namestniki: Anica Kotnik, Mici Rautar’ in Franjo Kežman. Nadzorstvo': Lija Mlakar in Milica Pušenjak.
Na novo se je ustanovil: Evidenčni in agitacijski odbor, v katerega se je imenovalo tov. Minko Zelnik, Lijo Lorber in Alojzija Hrašovec.
Popoldne je priredilo mariborsko društvo na čast celjski delegaciji izlet na Meljski hrib nad Mariborom. Raz te razgledne točke smo občudovali proti severu krasne vinorodne kraje, raztezajoče se po Slovenskih Goricah z razgledom tja do Sv. Lenarta in Marije Snežne ob Nemško-Avstrijski meji. Pred nami pa se je razprostirala vsa lepota mesta Maribora in okolice tja do zelenega Pohorja. Nam nasproti sta nas prijazno vabila Sv. Bolfenk in Razgledni stolp na Pohorju, da prihitimo po senci na romantično planinsko pot po grebenu od Razglednega stolpa mimo Ruške koče do Klopnega vrha. Žal, da so zaenkrat poletele tja le naše misli in želje.
Pestro sliko nam je nudil nadalje pogled na valovito Dravo, ki se preliva med bogatimi žitnimi polji po Dravski poljani mimo zgodovinskega gradu Vurberga in mesta Ptuja ter hiti dalje nasproti naši prestolici Beogradu. V daljavi nas je pozdravljal Boč in Donati in naši pogledi so se izgubljali v sinjo nižino preko Slovensko-Hrvatske meje.
Podpredsednik Martin Planinšek je na tej krasni izletni točki nagovoril celjske delegate v prisrčnih besedah, povdar-jajoč bratsko vez med obema društvoma ter zahvaljujoč se celjskim tovarišem za poset, ki je viden znak našega skupnega napredovanja in medsebojnega zbližanja.
Razšli smo se s prijetnim občutkom, da se naše besede tudi glede zbližanja pretvarjajo1 v dejanja ter želimo, da bi tudi vsak neorganiziranec uvidel potrebo po. skupni fronti. Naj bi iskreno vsak dejal: »Kar je bilo v moji moči, sem za organizacijo in za se storil. Imam pa tudi prijetno zavest in trdno zaupanje, da bode tudi društvo priskočilo meni na pomoč, kadar bodem v sili in potrebi.«
Izdajatelj in lastnik: Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, predstavnik in odgovorni urednik Dragotin Gilčvert, ravnatelj. — Tiskar: Ljudska tiskarna, predstavnik Josip Ošlak, ravnatelj. Vsi v Miariboru.
Poštnina plačana v gotovini!
ODVETNIŠKA PISARNA
Uredništvo in upravništvo Aleksandrova cesta št. 16. Dopisi morajo biti podpisani —.... in frankovani. =====
GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA ZA SLOVENIJO
= Izhaja vsak masec. = Naročnina stane za celo leto 48 dinarjev. — Posamezna številka 4 dinarje.
Štev. 7.-9.
V Mariboru, mesca decembra 1928.
Leto XV.
Vsebina: 1. Pokojnin siko zavarovanje zasebnih nameščencev. 2. Razdelitev snovi »Odvetniške pisarne«. 3. Občni zbor v Mariboru. 4. Dopisi (iz Celja, Maribora in Ptuja). 5. Raznoterosti.
Pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev.
i.
Razpredelnica
sedaj (od dne 1. septembra 1928 dalje) veljavnih plačnih razredov, zavarovalnih premij in rent.
Letni	Miseioa Nameščencu Če bi bilo zavarovanje
Plačni
razred
službeni prejemki od Din do
zavaro- zavaro- se sme vani	valna	odtegniti
p»e-	premija na mesec
jemki
Din
izvedeno ves čas v istem plačnem razredu, bi znašala letna renta z drag. doklado po 120	po 480
mes. za-	mes. za-
varovanja (starostna renta) Din
po 60 mes. zavarovanja varovanja Din Din
I.	150	6000	5400	54	—	3000	3420	7326
II.	6001	8640	7200	72	3	3240	3960	9108
III.	8641	12000	10800	108	21	3960	5040	12672
IV.	12001	17230	14400	144	41	4680	6120	16236
v.	17231	20400	16200	162	53	5040	6660	18018
VI.	20401	27000	18000	180	65	5400	7200	19800
VII.	27001	30000	21000	210	85	6000	8400	23100
VIII.	30001	33000	24000	240	105	6600	9600	26400
IX.	33001	36000	27000	270	125	7200	10800	29700
X.	36001	39000	30000	300	145	7800	12000	33000
XI.	39001	in več 33000		330	165	8400	13200	36300
II.
Praktičen primer,
kako se računajo rente (skupaj z dravinjskimi dokladami) .
Zavarovanec je bil zavarovan od	do	Torej prispev- nih mesecev	Z mesečno premijo J!n	Vso'a n to dobo de-jioilro vplačanih premij Din	Kot mesečo! premija se rečiroa po valoriiaciji Din	Kot »šota it to dobo vpla-taoih premij se računi po velorimiji Din
1. I. 1909—31. XII. 1909	12	1.50	18	126	1512
1. I. 1910—31. XII. 1910	12	2.25	27	126	1512
1. I. 1911—31. XII. 1911	12	3	36	126	1512
1. I. 1912—31. XII. 1912	12	4.50	54	126	1512
1. I. 1913—31. XII. 1913	12	6	72	126	1512
1. I. 1914—31. VII. 1914	7	7.50	52.50 126		882
1. VIII. 1914—31. XII. 1918				*	
pri vojakih, nezavarovan. 1. I. 1919—30. VI. 1921	30	7.50 225		126	3780
1. VII. 1921—30. VI. 1922	12	45	540	126	1512
1. VII. 1922—31. XII. 1923 18		90	1620	126	2286
1. I. 1924—30. VI. 1926	30	180	5400	180	5400
1. VII. 1926—31. VIII. 1928 26		240	6240	240	6240
1. IX. 1928—31. XII. 1928	4	330	1320	330	1320
Skupaj	187	15.604.50			28.962
Invalidska renta:
Po §-u 3. »Pravilnika o draglnjskih dokladah« sestoji letna računska invalidska renta, t. j. renta z dravinjsko doklado:
1.	iz osnovr e ga zneska;
2.	iz 10-kratne povprečne valorizirane premije;
3.	iz V« vsote vplačanih valoriziranih premij.
1.	Osnovni znesek znaša v našem primeru le 1800. —Din brez dodatka, ker hi prišel dodatek po
30.	— Din za1 vsakih polnih 360.— Din v poštev le od zneska, ki bi v zadnjih 120 prispevnih mesecih prese-zal znesek 21.600 Din, t. j. mesečno premijo 180.— Din za dobo 10 let, dočim je zavarovanec vplačal zadnjih 120 mesecev zavarovanja, t. j. od dne 1. J. 1919 do
31.	XII. 1928, dejansko le 15.345___Din, ob vpošte-
vanju valorizacije premij do konca leta 1923 na premije po 126.— pa tudi le 20.520.— Din, torej manj nego 21.600.— Din.
2.	Zavarovanec je v 187 mesecih zavarovanja vplačal dejansko 15.604.50 Din, v 1 mesecu torej povprečno 'po 83.45 Din. Desetkratna povprečna premija se pa ne računa od dejansko vplačane povprečne premije, temveč od valorizirane povprečne premije, tako da se računajo premije, vplačane do konca leta 1923, s povprečno premijo, vplačano od dne 1. I. 1924 dalje, a največ s 126.— Din. Od dne 1. I. 1924 do dne 31. XII. 1928, torej v 60 mesecih, je bilo za zavarovanca vplačanih 12.960.— Din, torej na mesec povprečno po 216.— Din. »Pravilnik« pa ne valorizira premij do konca leta 1923 kratkomalo s povprečno premijo od leta 1924 dalje, temveč največ s 126.— Din, ker Pokojninski zavod za nameščence za sedaj višje obremenitve ne bi prenesel. Kot valorizirana premija do konca leta 1923 se torej ne računa 216.— Din, temveč le 126.— Din, torej od dne 1. I. 1909 do dne 30. VI. 1914 in od dne 1. I. 1919 do dne 31. XII. 1923 za 127 mesecev po 126.— Din, tako da znaša vsota valoriziranih premij do konca leta 1923 16.002,— Din (namesto dejansko vplačanih 2644.50 Din). Ker je bilo od dne 1. I. 1924 do dne 31. XII. 1928 vplačanih 12.960.— Din (premije, vplačane od leta 1924 dalje, se ne valorizirajo več), znaša vsota vplačanih' premij — z vpo-števanjem valorizacije — za vseh 187 mesecev zavarovanja 28.962,— Din (namesto dejansko vplačanih 15,604,50 Din), na mesec torej povprečno po 154.88 Din. Desetkratna povprečna premija znaša torej 1548.80 Din.
3.	Vsota vseh vplačanih premij z vpoštevanjem valorizacije znaša 28.962,— Din, 1/6 te vsote torej 4827,— Din,
Letna invalidska renta z dravinjsko doklado znaša torej Din 1800+ 1548.80 + 4827 = 8175.80 Din, z ozirom na mesečno rento, zaokroženo po zadnjem odstavku §^a 8. p. z. na 681.30 Din, pa 8175.60 Din, Zavarovanec bi dobil potemtakem v dveh letih že več rente nego je bilo zanj vsega skupaj vplačanega v 187 mesecih, t. j. v 15 letih in 7 mesecih.
Starostna renta:
Če je zavarovanec izpolnil obenem še pcgoje za starostno rento (glej § 11. p. z.), se mu ta renta zviša za 10 odstotkov, torej na 8993.38 Din na leto, z ozirom na zaokroženo mesečno rento 749.40 Din pa na 8992.80 Din.
Zvišanje rente:
Če bi zavarovanec nadaljeval zavarovanje še 8 mesecev, torej od 1. I. 1929 do 31. VIII. 1929 z mesečno premijo 330.— Din, bi prišel k osnovnemu znesku 1800.— Din v poštev dodatek in tudi ostala sestavna dela rente bi se zvišala po naslednjem računu:
1.	V zadnjih 120 mesecih zavarovanja, torej od dne 1. IX. 1919 do dne 31. Vlil. 1929, bi bilo dejansko vplačanih 17.925.— Din, ob vpoštevanju valorizacije pa 22.152.— Din, torej za 552.— Din nad zneskom 21.600.— Din, t. j. nad desetletno premijo po 180.— Din. Ker gre 360.— Din v 552.— Din enkrat, se dodaje osnovnemu znesku 1800.— Din enkrat po 30.— Din, tako da znaša osnovni znesek 1830.— Din.
2.	Vseh premij je bilo vplačanih v 195 mesecih 31.602.— Din (po valorizaciji). Povprečna enomesečna premija znaša torej 163.09 Din, desetkratna povprečna premija pa 1630.90 Din.
3.	Vsota vplačanih premij (po valorizaciji) znaša 31.602 Din, 1/6 te vsote, torej 5267.— Din.
Letna invalidska renta z draginj,sko doklado znaša torej 8727.90 Din, z ozirom na zaokroženo mesečno rento 727.30 Din pa 8727.60 Dm, starostna renta pa ; a 10"/,, več, torej 9600.69 Din na leto, z ozirom na Zi okrcženo mesečno rento 800.10 Din pa 9601.20 Din.
Valorizacija premij do konca leta 1923 z nižjim znerkom nego s 126.— Din pride le redkokdaj v poštev, ker znašajo vse premije od dne 1. I. 1924 dalje pa1 do zavarovančeve vpokojitve ali smrti le tedaj manj nego povprečno po 126.— Din na mesec, če zavarovančevi službeni prejemki od dne 1. I. 1924 pa do vpokojitve ali smrti niso bili povprečno višji nego po 12.000.— Din na leto. V takem Izjemnem primeru se premije do konca leta 1923 valorizirajo z nižjo povprečnino premij, vplačanih od 1. I. 1924 do vpokojitve ali smrti.	*	,
Do rent in draginjskih doklad, izračunanih po §-u
3.	»Pravilnika o draginjskb dokladah«, imajo pravico vsi zavarovanci brez ozira na gmotne razmere. Od gmotnih razmer je odvisna le posebna mesečna podpora, ki jo dobivajo lahko po §-u 6. »Pravilnika« v izrednih primerih vdove z otroki in dvojne sirote poleg rent in draginjskih doklad.
Evidenčni listi:
Če zavarovanec nima več vseh zavarovalnih odlokov ali sicer ne ve, koliko mesecev in s kolikimi premijami je zavarovan, se lahko obrne na Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Miklošičeva cesta, s prošnjo, da mu ta pošlje prepis »evidenčnega
lista«, iz katerega razvidi ves potek zavarovanja, tako da si potem po gornjih podatkih vsak čas lahko sam izračuna rento.
VII. Redni občni zbor Pokojninskega zavoda.
Dne 20. decembra 1928 se je vršil v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani VII. redni občni zbor dne 29. oktobra; 1928 novo izvoljenih delegatov Pokojninskega zavoda.
Zborovanje je otvoril predsednik g. Vekoslav Vrtovec, ki je v svojem uvodnem govoru na kratko orisal velike zasluge svojega prednika, bivšega predsednika, dvornega svetnika g. dr. Vedernjaka, kateremu gre glavna zasluga, da se je zavod razvil v eno prvih naših socijal. institucij. Dalje je poročal, da je potekla funkcijska doba prve zavodove uprave in da so b le zato razpisane nove volitve, ki pa so odpadle, ker je bila vložena samo po ena kandidatna lista iz vsake volilne skupine. Kandidati na teh listah so bili zato izvoljeni brez volitev. S tem so vsi član' pokojninskega zavoda dokumentirali, da se zavedajo velikega stvarnega pomena zavoda in svojih dolžnosti do njega.
Volitve članov načelstva.
Na dnevnem redu so bile volitve 12 članov načelstva in enakega števila namestnikov. Od delodajalcev so bili izvoljeni:
Za prvo skupino (denarni zavodi in zavarovalnice) dr. Mirko Božič, ravnatelj Kranjske hranilnice v Ljubljani; namestnik dr. Franc Kržan, ravnatelj Ljudske posojilnice v Ljubljani;
za: drugo skupino (trgovina in špedicija) Josip Kavčič, šef frme Rossmann in Čurn v Ljubljani; namestnik Ferdo Pintar, solastnik firme Pintar in Le-nard v Mariboru;
za tretjo skupino (rudarji in kovinarji) inž. August Heinrih, ravnatelj TPD v Ljubljani; namestnik g. Rihard Skubec, generalni ravnatelj TPD;
za četrto skupino (ostala industrija in obrt) dr. Ernest Rekar, industrijalec in lastnik firme Belca na Dovjem z bivališčem na Jesenicah; namestnik Fran Bonač, tovarnar v Ljubljani, ter Adolf Ribnikar, podpredsednik Delniške tiskarne v Ljubljani; namestnik Anton Krejči, ravnatelj tvornice vžigalic v Rušah;
za peto skupino (ostali poklici) dr, Josip Jerič, odvetnik v Ljubljani, namestnik Fr. Jerič, ravnatelj Hotelske družbe v Celju.
Od nameščencev so bili izvoljeni v načelstvo:
Za prvo skupino (denarni zavodi in zavarovalnice) Peter Bergant, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani; namestnik dr. Anton Milavec, uradn.k Zadružne zveze v Ljubljani;
za drugo skupino (trgovina in špedicija) Evgen Lovšin, pooblaščenec firme Rude in kovine v Ljubljani; namestnik Ciril Likar, uradnik spedicijske firme R. Ranzinger v Ljubljani;
za tretjo skupino (rudarji in kovinarji) dr. Makso Obersnel, pooblaščenec Kranjske industrijske družbe na Jesenicah; namestnik Franc Stepišnik, poduradnik TPD v Zagorju;
za četrto skupmo (ostala industrija in obrt) Avgust Bercijeri, pooblaščenec firme Kajfež v Kočevju; namestnik Gustav Piterle, disponent firme Glanz-mann in Gassner v Tržiču; in Franc Svetek, uradnik tvrdke Nova jugometalija v Ljubljani; namestnik Hubert Pelikan, knjigovodja Ljudske tiskarne v Mariboru;
za peto skupino (vsi ostali poklici) Janko Bukovec, uradnik Samostojne kmečke stranke v Ljubljani; namestnik Dragotin Gilčvert, pisarniški ravnatelj v Mariboru,
Volitve v razsodišče:
Pri volitvah v razsodišče zavoda so bili izvoljeni: za delodajalce dr, Dermastia in dr, Novak z namestnikoma dr, Fettichom in dr, Basajem; za nameščence pa dr. A, Stele in Fr, Skaza z namestnikoma Antonom Arkom in dr. Trilerjem,
Razdelitev snovi Odvetniške pisarne.
Na Silvestrovo 1928.
Večkrat smo ustmeno in pismeno apelirali na uradništvo, na gg. šefe in koncipijente ter jih vabili k sodelovanju.
Odziv je bil dosedaj malenkosten. Vsled tega tudi naš list ni na oni višini, ki smo si jo zamislili ob ustanovitvi, bodisi glede števila naročnikov, bodisi vsebine, oz. rednega izhajanja.
Temu pa ni kriv urednik in tudi ne društveno vodstvo Mariborske organizacije. Društveno vodstvo v Mar boru in uredništvo Odvetniške pisarne se je od pričetka izhajanja društvenega glasila od leta 1921 mnogo trudilo, da se list razširi po vseh odvetniških in notarskih pisarnah v Sloveniji, da postane zanimiv, poučen in slednjič, da ne preneha kar naenkrat izhajati, kakor se je to raznim sorodnim listom v teh 9 letih večkrat pripetilo,
Mnogo snovi smo obdelali v teh 9 letih. Nekatere izdaje Odvetniške pisarne so bile prav zanimive in raznovrstne. Tu in tam je bila snov prikrojena tudi v bojevitem duhu, ker so razmere tako zahtevale.
Članstvo je bilo za to hvaležno, kar se je pokazalo na sestankih in občnih zborih. Tudi sorodne organizacije so z zanimanjem zasledovale naš pokret in razplet dogodljajev glede našega stanu v našem strokovnem listu. To se je dokumentiralo tudi pri razdelitvi mandatov v Delavsko zbornico, pri volitvah v Pokojninski zavod, v razna druga zastopstva, kakor v Borzo dela, Zvezo društev privatnih nameščencev, Federacijo itd. V teh institucijah zastopan je tudi naš stan, ker smo se potom našega glasila in z osebnim sodelovanjem s sorodnimi organizacijami spoznali ter stopili med nje kot sobojevniki za zboljšanje položaja privatnih nameščencev na sploh.
Tudi bratska uredništva raznovrstnih strokovnih glasil, kakor Organizator v Ljubljani, Organisation na Dunaju, Privatni Nameštenik v Zagrebu in druga so izrazila svoje priznanje glede »Odvetniške pisarne«.
Naše glasilo pa bi lahko postalo prvovrsten strokovni list, ako bi bila uslišana prošnja uredništva, naj si list naroči vsak odvetniški in notarski nameščenec, vsak šef in kcncipijent ter naj vsak po svoji moči in zmožnosti prispeva s članki. Z aktivnim sodelovanjem nas vseh bodemo list razširili, snov spraivili v pravo smer, tako, da bode postalo naše glasilo strokovno in raznovrstno. Vsak član bi moral občutiti ne le dolžnost, temveč potrebo po stanovskem glasilu.
Kar želi v listu čitati, naj sam zasnuje ali pa poda vsaj tozadevno in'eijativo. Lahko bi bilo v tem
slučaju uredniku snov razdeliti, jo eventuelno popraviti in list pravočasno izdati.
V zadnjih 9 letih' imelo se je uredništvo boriti ne samo s pridobivanjem naročnikov, temveč tudi v izbiranju snovi. Izdelovanje in snovanje posameznih člankov ne sme bremeniti le na ramah urednika, temveč delo se mora porazdeliti med vse ono članstvo, ki je v to sposobno in mu je razmah našega po-kreta pri srcu.
Ta želja je naše društvo prešinjala koj ob ustanovitvi našega glasila, za to so si maloštevilni sotrud-nik’ vso to dobo prizadevali, da se list obdrži. Dosegli smo vsaj to, da je list ostal pri življenju. Veseli pa sme, da je list vplival pri stalnih naročnikih tudi vzgojno, da jim je postal potreba. To dokazuje razveseljivo dejstvo, da štejemo danes lepo število onih zvestih naročnikov iz vrst rednih in podpornih članov, ki list dobivajo in ga tudi plačujejo nepretrgano že od leta 1921 do danes.
Za bodoče leto si namerava uredništvo razdeliti snov v glavnem na teh-le 6 rubrik.
1.	Uvodniki: Pod to rubriko se bode na uvodnem mestu objavljalo uvodnike: t. j. strokovne članke, razmetrivanje sccijalnih vprašanj v ožjem ali širšem pomenu, občne zbore, podlistke itd.
2.	Dopise: Iz Celja, Maribora, Ptuja, Murske Scbcte in drugod. Pod to točko lahko priobčuje vsak naš naročnik dopise prav raznovrstne vsebine, kakor: mezdno gibanje, delavni čas, nasvete, obvestila o porokah, premestitvah, smrtne slučaje, brezposelnost itd.
3.	Iz pisarniške prakse: Pod tem naslovom smo že dosedaj objavili nekatere važnejše razsodbe, katerih v Slovenskem Pravniku ne čitamo. Ker se vedno bolj množijo izvršilne zadeve in je ta referat v najožjem stiku z našo službo, potrebno je tej točki posvetiti posebno pozornost. Zlasti v izvršilnih zadevah' je glede kolekovanja in glede sodnega postopanja sploh, zlasti pa glede odmeritve stroškov, različna praksa. Niti odločbe rekurznih sedišč v sličnih slučajih niso enotne. Potrebno in koristno je torej, da se medsebojno potom našega lista obveščamo vsaj o najvažnejših odločbah in tudi v tem pogledu utrdimo našo prakso ter razširimo naše znanje in obzorje. Kdor ne utegne izdelati za tisk sposobne snovi, naj nam pošlje prepis dotičnih sklepov in odločb ter na kratko omeni predzgodovino.
Uredništvo bode iz tega materijala priobčilo glavno vsebino z navedbo opravilne številke dotič-nega akta, kar bode v mnogih slučajih uporabno za vložitev ali opustitev rekurzov, za utemeljitev posameznih vlog itd.
4.	Vprašalna skrinjica:	Pod to rubriko bode
uredništvo odgovarjalo na razna vprašanja, odnosno podajalo nasvete. Ta kotiček naj bi bila naša posvetovalnica.
Ker se pa tovariši večkrat ne upajo z imeni na dan in bi v kočljivih slučajih tudi uredništvo lahko prišlo v nepotrebno zamero oz. v navskrižje s strogim tiskovnim zakonom in slednjič, ker bi .se lahko prizadetim osebam z objavo delikatnih zadev škodilo, ne bodemo pod to rubriko navajali imen in krajev, temveč operirali s številkami. Vsakdo naj se posluži poljubnih številk od 1 do 100. Dopis podpiše s polnim imenom in naslovom, pod katerega pristavi številko. Dopis gre v arhiv, odgovor pa bodemo priobči1! pod označeno številko. Anonimni dopisi gredo
v koš in se na nje ne odgovarja. Na podpisane dopise, označene s številke, pa bode sledil odgovor z isto številko. N. pr. Vprašanje št, 8: Posredovanje služb: Ali je še prosto mesto strojepiske pri Dr. N. N. in kaki so pogoji?
Odgovor na štev, 8: Mesto še ni zasedeno. Zahteva se perfektnost v strojepisju in praktično znanje stenografije, ker dotični šef ne diktira v stroj, temveč v stenogram, kojega je treba pretipkati. Plača mesečno 1800 Din in šef plača vsa socijalna bremena za Vas. Požurite se, ker je več prosilk, Ali: Vprašanje štev. 40, tičoče se uradnih ur.
Odgovor na štev. 40: V odvetniških in notarskih pisarnah je že pred vojno bilo uvedeno 7-urno uradovanje. Navadno se uraduje od 8.—12. in od
3.—6. ure. V teh urah morate točno zahajati v urad in jih izpolniti z vestno službo, potem Vaš šef ne bode imel povoda uvajati 8-urnik, proti kateremu bi v danem slučaju nastopila naša organizacija z vsemi zakonitimi sredstvi.
5.	Posredovalnica: V ta oddelek spadajo vesti glede prazn h mest, števila kompetentov, odnosno onih šefov, ki iščejo uradništvo. Brezposelni naj se takoj javijo. Pa tudi oni, ki nameravajo službo pre-meniti, naj se oglašajo radi evidence in uspešnega posredovanja.
6.	Raznoterosti: Kar ne bode spadalo v eno gornjih rubrik, bodemo priobčili pod tem naslovom.
Upamo, da bodemo s to razvrstitvijo snovi ustregli željam in potrebam čitateljev našega lista.
Od Vašega sodelovanja pa je odvisno, da se list v vseh oddelkih pravočasno napolni in da bode uredništvo v prijetnem položaju, snov urediti in Odvetniško pisarno v pomnoženem številu pravočasno izdati.
V	tem pričakovanju se zahvaljujemo vsem sodelavcem in naročnikom za dosedanje prispevke ter Vas prosimo, da nam ostanete naklonjeni tudi v bodočem letu.
Socijalne potrebe, razplet dogodkov v pokretu zasebnih nameščencev in bližajoča se desetletnica obstoja našega društva, vse to bode dalo dovolj gradiva in povoda, da bode lahko naše glasilo v bodočem letu na vsebini bogato in nam vsem potrebno.
Z željo, da Vam bodemo zamogli danes leto podati boljšo bilanco, želi vsem naročnikom in našim prijateljem
VESELO IN SREČNO NOVO LETO!
Uredništvo.
Illllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!lll!lllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllll
Občni zbor v Mariboru.
V	»Odvetniški pisarni« za mesec julij 1928 smo donesli resolucije, sprejete na občnem zboru osrednjega društva v Mariboru dne 3. junija 1928. Tudi izid volitev je že bil objavljen.
Danes sledi obljubljeno poročilo o tem skupnem zborovanju.
Iz Celja došla je 4-članska deputacija, obstoječa iz predsednika g. Lovro Čremožnik in odbornikov gg. Magde Gradišnik, Maksa Peschitz in Josipa Uršič. Ptujsko skupino je zastopal tajnik g. Bogo Christof.
Iz Mariboru se je članstvo v lepem številu zbralo. Društveni odbor bil je polnoštevilno navzoč. Zborovanje se je vršilo v klubovi sobi hotela »Mariborski dvor« v palači Pokojninskega zavoda v Mariboru.
Predsednik Dragotin Gilčvert
otvoril je ob 10. uri VIII. redni občni zbor, pozdravil navzoče ter izrekel prisrčno dobrodošlico osebno navzoči delegaciji iz Celja in Ptuja.
V imenu društva in v lastnem imenu se je ponovno zahvalil predsedniku celjskega društva tov. Čremožniku za nad vse ljubezniv sprejem mariborske delegacije na skupnem zborovanju v Celju dne 22. januarja 1928.
Celjsko društvo izrazilo je na dotičnem zborovanju v Celju svoje priznanje do našega društva tudi s tem, da je iz srede našega društva imenovalo' mene In tov. Moškona častnim članom Celjskega društva. Četudi sem osebno vesel, da ste me uvrstili med častne člane enih zaslužnih mož, ki imajo nepozabne zasluge za 30-letni razvoj Celjskega bratskega društva, velja vendar v prvi vrsti to odlikovanje našemu društvu. Brez sopomoči od Vas članov in članic ter Vaše zavednosti ih vztrajnosti, bi jaz kot predsednik ne mogel kazati na uspehe v razvoju našega sloja, Ker pa smo v Mariboru skozi celih 9 let v medsebojneni zaupanju in v izpolnjevanju naših društvenih dolžnosti neumorno delovali za zboljšanje življenskih predpogojev, za stalnost in ugled odvetniškega in notarskega uradništva, zamogel sem v imenu nas vseh ponesti kot predsednik na razna zborovanja ugodna poročila o našem pclkretu. Pokličite si v spomin burne debate na naših zborovanjih ter mnogovrstno in koristno snov, katero smo obelodanili tekom teh 9 let v našem glasilu »Odvetniška pisarna«. Zato smatramo celjsko odlikovanje za izraz vidne zahvale našemu društvu, vsled česar naj tov. Čremožnik sprejme za Celjsko društvo tozadevno zahvalo od vseh naših članic in članov.
Jaz mislim, da bode temu pritrdil tudi tov. Mo-škon. On kot društveni blagajnik našega društva je zbiral celih 9 let članske prispevke ter najbolj pozna naše vrle članice in vztrajne člane, ki so po večini z veseljem in ljubeznijo' do' društva redno plačevali razmeroma visoke mesečne prispevke. Ob tej priliki moram povdariti posebno naklonjenost in pravilno umevanje delovanja našega društva od strani naših čislanih podpornih članov. Skoro vse odvetnike, notarje in koncipijente šteje naše društvo med svoje zveste podporne člane. So to naši pravi prijatelji, ki redno plačujejo mesečno podpornino in naročnino za naše glasilo, za katerega vsebino se tudi zanimajo.
Daši smo v teh 9 letih izplačali velike vsote na pogrebninah, na brezposelnih podporah, za tisk »Odvetniške pisarne« itd., Vam bode tov. blagajnik vkljub vsem tem izdatkom lahko poročal, da iznaša danes čisto premoženje našega društva iz vseh fondov 51.235.51 Din.
Te številke označujejo disciplino in društveno ljubezen našega celokupnega članstva, kojemu izrekam prav toplo društveno zahvalo.
Blagajniku Moškonu kot čuvarju našega imetja pa naj velja za njegov 9-letni trud in požrtvovalnost naša prisrčna zahvala in častno odlikovanje bratskega Celjskega društva. Ako kdo, zaslužil je tov. Moškon častno članstvo naše najstarejše organizacije v Celju, katero je pomagal pred 30 leti ustanavljati. Tudi on je ostal zvest ciljem, katere smo si leta 1896 v Celju zamislili. Služil je zvesto društvenim namenom kot odbornik, blagajnik in mnogo let kot urednik našega glasila v Celju, Gorici in sedaj v Mariboru,
Predsednik Gilčvert se na to zahvali tov. Minki Zelnik, Milici Pušenjak in Štefanu Kamenšek, ki so
ga v deputaciji spremljali dne 22. januarja 1928 v Celje na skupno zborovanje.
Nadalje tov. Marici Rauter, Minki Zelnik in Ivi Lorber, ki so ga v deputaciji spremljale na občni zbor naše I. skupine v Ptuj dne 20. maja 1928. Obžaluje, da se teh zborovanj, zlasti v bližnji Ptuj, ni udeležilo večje število članstva iz Maribora. Prosi, da se v bodoče sličnih prireditev udeležijo poleg članic, zlasti starejši tovariši, ki razpolagajo gmnotno z večjimi sredstvi in zamorejo vsled svojega službenega položaja in življenskih izkustev v marsikaterem oziru na takih zborovanjih mnogo koristiti društvenim ciljem ter dati mlajšim novih smernic in pobude.
Na to prečita poročilo
ravnatelja Ludvika Cvetko
kot predsednika II. skupine v Murski Soboti, ki pošilja zborovalcem pismene pozdrave. Pismeno je pozdravil občni zbor tudi pis. ravnatelj g. Franjo Stele iz Kostanjevice.
Ob prečitanju pisma
g. Alojza Doležal,
poslovodečega podpredsednika Saveza priv. namje-štenika Jugoslavije, podružnica Maribor, so zborovalci glasno pritrjevali. Pismo Saveza z dne 3. junija 1928 se glasi:
Tovariški občni zbor!
Podružnica Saveza privatnih nameščencev v Mariboru iskreno pozdravlja današnji občni zbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov, želeč tovariški organizaciji čim več uspehov v borbi za stanovske pravice.
Z veseljem ugotavljamo, da se skupna stanovska fronta privatnih nameščencev jači, ter da bo prišel skoraj čas, ko bomo v že se snujoči Federaciji znali z večjim uspehom ščititi in izvojevati privatnim nameščencem v socijalnem in kulturnem oziru čim največ dobrin.
Letos nas čaka prva preizkušnja pri enotnem nastopu volitev delegatov v Pokojninski zavod. Verujemo, da bomo združeni izvojevali sijajno zmago. Dolžnost nas vseh je, da se zavedamo, kako važna je ta institucija za slehernega nameščenca.
Žal, da se že vsled svcječasno določenega izleta na Pohorje nisem mogel v imenu naše organizacije osebno udeležiti tovariškega zbora. Na Pohorje pridejo namreč tudi tovariši iz Zagreba.
Izjavljam, da smo z Vašim neumornim predsednikom, ravnateljem Dragotinom Gilčvertom, edini v vseh važnih stanovskih vprašanjih. V mariborski med-strokovni organizaciji složno nastopamo za interese nameščencev.
S klicem »Naj živi in procvita Vaša stanovska organizacija v korist članov in skupnih ciljev privatnega nameščenstva!« Vas tovariško pozdravljamo!
Na to je dobil besedo
predsednik Lovro Čremožnik,
ki je bil od navzočih živahno pozdravljen ter je izvajal v imenu Celjske delegacije:
Cenjeni zborovalci!
V	imenu bratskega celjskega društva Vam prinašam najprisrčnejše pozdrave iz naše zelene metropole ob bistrih valovih Savinje.
Prav radi smo se odzvali Vašemu povabilu ter prihajamo z veseljem v Vašo sredino. Ne le, da smo Vam tak protiobisk že itak dolžni za Vašo udeležbo na našem izrednem občnem zboru v mesecu januarja tl., smatramo na drugi strani potrebnim, da pokažemo z našo udeležbo na zunaj strnjenost naših vrst ter pripravljenost in resno voljo do skupnega in enotnega sodelovanja pri reševanju vprašanj, ki se tičejo našega stanu.
Uvidevamo vsled sedanjih razmer diktiranega položaja potrebo vsestranskega skupnega in enotnega nastopanja. V svesti smo si, da posamezniki svojih visokih načrtov in idealnih teženj nikakor ne bi mogli uveljavljati, če bi bili v svojih stremljenjih osamljeni, temveč vemo iz britkih izkušenj dobro, da je treba za uresničenje vsakih teženj čimvečjega povdarka.
Tudi naša društva, kcjih prva dolžnost je, skrbeti za dobrobit svojih članov, se morajo zavedati in se tudi zavedajo, da je treba našim voditeljem složne, močne armade, ki jih v njihovem upravičenem boju podpira, če nam hočejo- izvojevati zmago.
Iz tega vidika smo smatrali za svojo dolžnost, da smo prišli v Vašo sredino in tako solidarno podpremo s svojo navzočnostjo Vaše težnje in Vaša stremljenja, ki so obenem tudi naša in celega našega stanu.
Srečni smo, da smemo tudi mi pokazati javno, da znamo ceniti koristi naših članov in pokazati to z našo udeležbo pri Vašem občnem zboru, kateremu s tem želimo najobilnejših uspehov.
V	tem znamenju kličem Vašemu občnemu zboru: »Beg daj obilo sreče!«
Kot odposlanec I. skupine v Ptuju se je oglasil k besedi
tajnik Bogo Christof,
ki je podal naslednji referat:
Cenjeni tovariši in tovarišice!
Ker se je še le pred kratkim, t. j. 20. maja 1928 vršil naš VI. redni občni zbor v Ptuju in ker so bila poročila naših funkcijonarjev o delovanju naše skupine na dotičnem občnem zboru že podrobno podana, ki jih bodete itak čitali v prihodnji številki našega glasila, se radi tega moje poročilo omeji le na najvažnejše točke.
Predvsem poročam, da se je morala naša skupina, tako, kakor osrednje društvo, boriti proti nastavljanju državnih penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah. Obrnili smo se radi tega večkrat na Osrednje društvo, da stori vse potrebne korake, da se to prepreči. Priznamo, da je Osrednje društvo po našem agilnem predsedniku tov, Giilčvertu storilo vse potrebno in na merodajnih mestih interveniralo, da se I to prepreči. Prejmite našo prisrčno zahvalo; posebna hvala pa gre predsedniku tov. Gilčvertu.
Drugo, kar je zelo žalostno, je to, da se naši še neorganizirani tovariši, ker nas je že itak pičlo število, ne zavedajo svoje tovariške dolžnosti in se nikakor nočejo pridružiti naši organizaciji. Teh neor-ganizirancev imamo še sedem v Ptuju, ki so vsi po večini notarski uradniki, oz. da se boljše izrazim, organiziran ni niti eden notarski uradkiik.
Še pred našim občnim zborom smo vse te še enkrat vabili pismenim potom k pristopu. Prvega t. m., ko je šla naša inkasantinja pobirat članarino, žal niti eden od teh ni plačal članarine, ker smatrajo, da je stanovska organizacija nepotrebna. Smatram, da ti ljudje niso vredni, da jih imenujemo naše tovariše in predlagam, da jih pri vsaki priliki ignoriramo.
Naš predsednik tov. Gilčvert nam je na našem zadnjem občnem zboru poročal med drugim tudi, da se, in to največkrat, oglašajo pri društvenem blagajniku za podpore taki ljudje, ki sploh niso bili pri nobenem društvu včlanjeni. Kljub temo pa se jim je izplačala — izjemoma — skoraj v vseh slučajih, primerna podpora. Mislim, da take podpore v bodoče lahko izostanejo. »Ako nas takrat nisi poznal, nas tudi sedaj ni treba iskati,« naj bode geslo za v bodoče. Zakaj bi se takim neorganizirancem dajale podpore, naj se raje potrebnejšemu našemu članu, ko pride v stisko, priskoči z višjim zneskom na pomoč! Prosim, da danes izvoljeni odbor Osrednjega društva to za v bodoče upošteva.
Glede članstva bi poročal, da smo med letom pridobili 1 rednega in 1 podpornega člana, tako, da skupina šteje 24 članov.
Premoženja ima naša skupina s stanjem z dne 15. maja 1928 Din 2593.19, ki je naložen v hranilnici.
Na koncu mojega poročila izrekam v imenu naše skupine najprisrčnejšo zahvalo Osrednjemu odboru, posebno pa našemu marljivemu predsedniku tov. Gilčvertu, kateri nam je dajal direktive in našim željam vedno rade volje ustregel.
Želimo, da ostanemo še v bodoče v tako dobrih medsebojnih odnošajih, posebno pa še želim in kar je moja najiskrenejša želja, da se konečno vendar enkrat najdemo vsi odvetniški in notarski uradniki v eni močni in ugledni organizaciji!
Tov. Gilčvert se zahvali predgovorniku, apelira na tovariše v Celju, da ostanejo zvesti sklepom, katere smo dne 22, januarja 1928 soglasno sprejeli v Celju in ki naj bodo obvezni za vse odvetniško in notarsko uradništvo po Mariborski oblasti. Z veseljem pcvdarja, da se Ptujska skupina trdno drži. Kar se je članstva strnilo v skupino, smo v zadnjih letih obdržali. Izjemo dela uradništvo po obeh notarskih pisarnah, česar so pa krivi v glavnem izvestni šefi in državni penziijonisti, ki so se ugnezdili tudi v Ptuju v nekatere pisarne. Organizirano uradništvo naše ptujske skupine bodemo ob vsaki priliki ščitili. Ptujska skupina daje z rednim poslovanjem in točnim pobiranjem prispevkov lep vzgled, kako se naj disciplina med člani vzdržuje.
Kot delegata te vzorne skupine, tov. Chdistofa, prav prisrčno pozdravljamo v naši sredi.
Tov. Gilčvert poda na to v glavnih obrisih društveno poročilo osrednjega društva.
Razvoj društva v društvenem letu 1927 bil je normalen. Število članstva ostalo je na oni višini kot lani. Blagajniško stanje pa je naraslo, To je razveseljivo dejstvo. Kajti točno pobiranje in redno plačevanje društvenih prispevkov je prvi in glavni predpogoj za obstoj in procvit vsake organizacije. Tudi naša I. skupina v Ptuju se lepo razvija. Članstvo — razun enega — redno plačuje in blagajničarka redno vsak mesec odpošlje osrednjemu društvu ono kvoto, ki je v pravilih označena. Tudi odborniška poročila so vsestransko dobra in točna.
Poročilo II. skupine v Murski Soboti z dne 29. maja 1928 sem Vam že uvodoma prečital. Kakor je razvidno iz poročila, je ondotni blagajnik tov. Filip Pczvek zanemarjal svoje blagajniške dolžnosti, da ni vsak mesec sproti pobral članarine in drugih društvenih prispevkov. Nekaj krivde pa zadene tudi članstvo v Murski Soboti, ker se premalo zanima za lastne stanovske zadeve.
Društveni list »Odvetniška pisarna«, kakor tudi Zvezin list »Organizator« je članstvo v Murski Soboti prejemalo. Ta stanovska glasila je treba od konca do kraja pazno prečitati. V teh listih so bile opeto-vanokrat številčno objavljene dolžnosti, katere mora točno izpolnjevati vsak član napram skupini, skupina napram Osrednjemu društvu, slednje nasproti Zvezi in ista nasproti Federaciji.
So to točno določene dolžnosti, na katerih temelji društveni obstoj in življenje vSake organizacije. Članstvo lahko primerjamo dolgi verigi. Ako bi se v verigi potrgali ali izmaknili posamezni členi, bi postala veriga nerabna, ako je ne dobi kovač v popravilo. Isto je s članstvom. Organizirane člane mora blagajnik vedno imeti v evidenci ter jih vsak mesec obiskati. Kdor se nam je odtujil in noče več plačevati, tega se naj takoj javi centralnemu društvu, katero ga bede še enkrat opominjalo, potem pa iz članstva črtalo. Ostale člane je zopet mesečno spojiti v društveno verigo in nastale vrzeli takoj popolniti s pridobivanjem novih članov.
Tovariš Ludvik Cvetko kot predsednik II, skupine v Murski Soboti je s svojimi sredstvi rešil čast te naše skupine. Razun od blagajnika nabranih par sto dinarjev, je vse zastale prispevke članstva v Murski Soboti do 31. maja 1928 iz svojega založil ter poslal centrali znesek 1463 Din, Izrekam mu našo skupno zahvalo za ta neobičajen čin društvene požrtvovalnosti.
S tem, kakor tudi s svojim trudom, da bi ustvaril trdno in delujočo skupino v Murski Soboti, je dokazal, da smo se obrnili na pravega tovariša, ki ima voljo1 in puvoljno socijalno stališče, da se zavzame za razširjenje naše organizacije.
Žal, da tovariše in koleginje v Murski Soboti še ni prešinila zadostna stanovska zavest, da bi znali prav ceniti važnost in koristi organizacije.
Mi želimo, da se tovariši in koleginje tudi v Murski Soboti prcorijentirajo ter popravijo zamujeno, da postanejo v bodoče naši pravi tovariši v skupnosti in slogi s kolegi v Mariboru, Ptuju in Celju. Le tako zamorejo v slučaju premembe službe ali v drugih potrebah računati na našo kolegijalnost in pomoč od strani naših organizacij in drugih stanovskih institucij.
V ostalem se nanašam na društvena priobčila v »Odvetniški pisarni« in »Organizatorju«. Kdor je obe glasili vsakokrat sproti pazno prečital, ta je prilično informiran o društvenem delovanju in o splošnem po-kretu zasebnega uradništva po Sloveniji,
Društvo je zastopano v Delavski zbornici in Narodnem klubu (Gilčvert in Čremožnik), pri Borzi dela (Gilčvert), pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani (Christof,. Čremožnik in Gilčvert), pri Zvezi društev privatnih nameščencev v Ljubljani (Čremožnik, Gerdina iz Celja, Christof iz Ptuja in Gilčvert iz Maribora).
Zvezi načeluje g. dr. Makso Obersnel, blagajno vodi g. Evgen Lovšin; šteje 24 društev in skupin z nad 1500 člani.
Zveza je pristopila k Federaciji za Jugoslavijo, ki zboruje na Zemaljski konferenci v Zagrebu dne 10. VI. 1928 in bode za Slovenijo v imenu Zveze referi-ral tov. Evg. Lovšin. Na ta način bode na tej važni konferenci zastopano tudi naše društvo, ki je poslalo na Zemaljsko konferenco pismene predloge in pozdrave ter naprosilo g. Lovšina, da na tej konferenci tudi osebno povdari pokret in potrebe odvetniškega in notarskega uradništva po. Sloveniji,
Medstrokovni odbor v Mariboru pridno in složno deluje. Vzdržujemo na sejah in v medsebojnem občevanju nadstrankarsko stališče in kolegijalne medsebojne odnešaje. Tako pripravljamo v Mariboru — lokalno — pot za zjedinjenje z drugimi sorodnimi organizacijami ter pospešujemo cilje organizacij v združitev v Federaciji za celo Jugoslavijo. Medstrokovni odbor tvorijo predsedniki in tajniki mariborskih podružnic Saveza privat. namještenika in Saveza bankarskih činovnika ter našega društva.
Sledi poročilo o važnejših sklepih Delavske zbornice v Ljubljani ter o sejah ekspoziture Delavske zbornice in predsednik zlasti opozarja na čitalnico, ki je v Ekspozituri Delavske zbornice v Pokojninski palači v Mariboru založena z dnevnim časopisjem, z revijami ter bogato knjižnico, kjer si lahko vsak član izposodi vsakovrstne knjige.
Poreča tudi o Pokojninskem zavodu, zlasti o zanimivem občnem zboru dne 16. aprila 1928, na katerem je bil sprejet Načrt spremembe sedanjega pokojninskega zakona.
Poročilo o občnem zboru I. skupine v Ptuju 20. maja 1928 prinašamo na drugem mestu. Obširno predsednikovo poročilo se odobrilno vzame na znanje.
Na to dobi besedo
tajnik Štefan Medved,
ki izvaja: Ker je tov. Gilčvert v svojem poročilu podal skoro celi referat in ker smo važnejše dogodljaje itak že čitali v »Odvetniški pisarni«, mi ne ostaja mnogo za povedat. Omenim na kratko le, da so se v odborovih sejah obravnavala vsa za naš stan važna vprašanja, kakor brezposelnost, pokojninsko zavarovanje, posebno pa naše stališče napram nastavljanju državnih penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah. Storili so se mnogi koraki za odpravo tega za našo eksistenco škodljivega pojava, Vsled društvenega nastopa in posredovanj vplivnejših tovarišev ter sodelovanja nekaterih nam naklonjenih odvetnikov, se je sprejemanje penzijonistov omejilo v Mariboru na dve pisarni. Želimo, da bi tudi ti dve pisarni v Mariboru ne delali izjeme ter bi tudi tozadevno pokazali svojo solidarnost z drugimi odvetniki in notarji.
Tajniško poročilo se odobri, na kar dobi besedo blagajnik g. Franjo Moškon.
Blagajniške poročilo za čas od 31. decembra 1926 do 31. decembra 1927, oz. 3. junija 1928.
A. Dohodki:	Din
Stanje blagajne 31. decembra 1926 .	.	29.08
članarine rednih članov		5.043.26
članarina podpornih članov		1.965.—
naročnina za list		 .	4.952.—
tiskovni fond			200,—
dvig v Posojilnici .				10.000,—
dvig v poštni hranilnici		1.083.10
prispevek za Zvezo kot članarina .	.	.	.	174.—
Zveza je prispevala za kulturne namene	750,—
Skupaj				24.196.44
B. Izdatki:	Din
Pcilog v Posojilnico		5.100.—
polog v poštno hranilnico		1.998.—
pogrebni sklad 			10.000,-
podpore članom			350,—
prispevek Zvezi za redne člane ....	560,—
stroški tiska Odvetniške pisarne .	.	.	. upravni stroški, papir, kuverte, čeki, foto-	4.015.—
grafije, potovalni stroški itd.	.	.	.	945.10
poštnine, koleki in brzojavi		397.60
Skupaj		 Po odbitku stroškov od' prejemkov iznaša	23.365.96
stanje blagajne dne 3. junija 1928	.	750.48
C, Društveno glasilo:	
A. Dohodki:	Din
Stanje tiskovnega sklada z dnem 31.i de-	
cembra 1926			2.475.35
naročnina za list		4.952,—
tiskovni fond		200,—
Skupaj	7.627.35
B. Izdatki:	
Stroški tiska »Odvet. pisarne« št. 1 do 12	4.015.—
poštnine, gumi, sukanec itd		110.60
Skupaj		 Po odbitku stroškov od dohodkov znaša	4.125.o0
stanje tiskov, sklada dne 3. junija 1928	3.501.75
C. Premoženjsko stanje:	Din
Blagajna dne 3. junija 1928			750.48
v posojilnici naložena glavnica ....	38.842.43
v poštni hranilnici naložena glavnica .	.	1.579.04
Skupaj			38.171.95
D. Pogrebni sklad:
Din
Naložena glavnica........................ 10.000.—
Celokupno premoženje z dnem 31. decembra 1927 znaša Din 48,171.95, Če se pa še upošteva dohodke in izdatke od 31. decembra 1927 do danes, pa znaša celokupno imetje s pogrebnim skladom vred 51 tisoč 235.51 dinarjev.
Tov, Moškon nadaljuje: Bratsko Celjsko društvo me je na skupnem zborovanju dne 22. januarja 1928 ob jednem s tov. Gilčvertom imenovalo za častnega člana. Res sem bil med soustanovitelji celjskega društva in član, odnosno odbornik, dokler nisem odšel v Gorico. Tam sva s tov. Gilčvertom nadaljevala v Celju započeto društveno delo. Iz Gorice pa nas je vojna vrgla v Maribor in po prevratu se zopet znajdemo po pisarnah v Mariboru. Delam to, kar mora vsak organiziran član storiti. Ne vem, zakaj bi imel pri tem posebne zasluge. Ker ste me pa Celjani imenovali za častnega člana, se Vam tem potom osebno zahvaljujem. Obljubljam Vam, da bodem po svojih močeh deloval za društvene interese tudi v bodoče, ter hodil ista pota, kot dosedaj. Vse prisotne tovariše in koleginje pa poživljam, da delamo vsi za enega, eden pa za vse. (Pritrjevanje.)
Tov. Gilčvert se zahvali tov. Moškonu za njegov trud in pozdravlja razveseljivo blagajniško poročilo.
Kakor sem že opetovanokrat naglašal na naših zborovanjih in v društvenem glasilu, Vas tudi danes prosim, da bodite vsi vztrajni in točni pri plačevanju društvenih prispevkov.
Ako tudi je za nami neka tajna sila (t. j. tov. Mo-škon), ki nas mesečno obišče ali pa po svoji namestnici tov. Zupančič »obere«, ne sme biti pri nikomur zlovolje ob takih obiskih. Vsak bi moral biti teh obiskov vesel, ker je to viden dokaz, da blagajnik točno vrši svoj neplačani in nehvaležni posel. Najgrše je, ako se ob takih prilikah spozabi kateri tovariš ali ko-leginja, da se hoče plačila prispevkov s tem odtegniti, da proti blagajniku ali njegovi namestnici »zabavlja« ali sicer pokaže neko oblastno vedenje ali pa nevoljo.
Taki zabavljači bi edino pravilno ravnali, da bi svoj pogum in svoje pritožbe iznesli danes na občnem zboru, da bi jih vsi slišali. Hibe je treba odpraviti, neopravičeno »mrmranje« pa zavrniti. Toda danes manjka onih, ki so sicer tako »glasni«, ki pa na drugi strani često zahtevajo in pričakujejo podpor in zaščite od strani društva.
Enkrat za vselej naj bode povdarjeno društveno načelo, da naj vsak član svoje pritožbe utemeljeno pismeno sporoči odboru, istotako vsak pristop ali izstop. Le na ta način bode imel odbor možnost, da na odborovih sejah o tem sklepa in zavzame v imenu društva svoje stališče ali pa podvzame remeduro.
Dolžnost vsakega pisarnovodje pa je, da skrbi za to, da bode vsaka uradnica ali uradnik dotične pisarne organiziran.
Neorganizirano uradništvo, ki ne pozna stanovske discipline, je navadno malomarno in uporno tudi v pisarni. Na mestu takih »nekvalificirancev« bi lahko sedela vestna in zavedna uradnica, ki bi bila v večjo korist pisarne in v ponos društva.
Vsak pisarnovodja pokaže svojo slabo stran in nezmožnost s tem, ako nima toliko energije in ugleda v pisarni, da bi vzdrževal disciplino v lastni pisarni tudi v tem pogledu, da mora biti vsaka uradnica v društvu organizirana.
Kjer ne zaležejo prijazne besede, tam naj zavlada odločnost in strogost in eventuelne spremembe vsled upornosti.
Društveno premoženje 51.000 Din se je v teh 9 letih nabralo le vsled zavednosti in discipline našega članstva.
Društvenih pridobitev, kakor višjih plač, 7-urni-ka, nedeljskega počitka, pričakovane pokojnine itd., pa so žal deležni tudi neorganiziranci, ki niso ne duševno, ne denarno prav ničesar prispevali k tem pridobitvam.
Dolžnost nas vseh je, da z vsemi sredstvi delujemo na to, da neorganizirano uradništvo pristopi k našemu društvu ali pa naj naredi prostor številnim prosilkam in brezposelnim, ki bodo srečni, ako se jih zaposli in bodo s hvaležnostjo postali naši društveni tovariši,
Na gg. odvetnike in notarje pa naslovim društveno prošnjo, da se prepričajo, ali plačuje uradništvo njih pisarn društvene prispevke, ker je to tudi vzgojnega pomena.
Ako je dotični šef sam podpornik našega društva in naročnik »Odvetniške pisarne«, naj to zahteva tudi od svojega uradništva, kateremu je društveni trud in vsebina lista namenjena.
Med nami sedijo tovariši, ki že nad 30 let plačujejo članske prispevke in naročnino. Mnogo so v teh
30 letih žrtvovali gmotno in tudi z duševnim sodelovanjem, pa nikdar se še niso obrnili na naše društvo, oz. prejšnje organizacije radi kake podpore.
Pcnosni so, da zamorejo s prispevki in drugače sodelovati na povzdigi našega stanu. Ponosni so, da za naš stan obstoji lastna organizacija, ki nas opozarja na naše potrebe in ščiti naše interese.
Mnogo je drugovrstnega privatnega uradništva, ki še ni prispelo do lastne strokovne organizacije.
Pa se dobijo v naših vrstah uradnice, ki pravijo: Kaj imam od društva? Meni ni treba, da pristopim, saj me moj šef k temu ne sili.
Ali ni sram dotične uradnice ali uradnika, ki tako govori? V našem listu smo že objavili sklepe naših občnih zborov, iz katerih je razvidno, da je sedaj naše društvo že v položaju, da daje svojim članom tudi gmotne podpore. Tu sem spadajo brezposelne podpore od društva, potom Zveze, Borz dela, Delav. zbornice, pogrebnine itd. Moralna podpora pa navadno več zaleže, kot gmotna. Sem spadajo društvena priporočila, posredovanje služb, predstavke Pokojninskemu zavodu radi odpravnin, invalidskih in starostnih rent itd.
Mislim pa, da nekaj velja tudi zavest, da je do-tičniik član stanovske organizacije, da je naš tovariš, oz. koleginja v pravem pomenu besede, da z nami vred deluje na pokretu odvetniškega in notarskega uradništva, da isto obdrži to, kar so nam naši predniki izvojevali in da zgradimo trdna tla za boljšo bodočnost našim naslednikom.
Ako se bojujemo proti nastavljanju državnih pen-zijcnistov po odvetniških in notarskih pisarnah, je to v prvi vrsti v prid uradnicam. Društvo pobija s tem brezposelnost poklicnega odvetniškega in notarskega uradništva, utrjuje stalnost in kvalifikacijo istega ter spodbuja šefe in uradništvo k vzdrževanju dosedaj uvedenega pisarniškega reda. S tem pa vzdržujemo temelje, na podlagi katerih se poklicnemu uradništvu izplačujejo tačasne plače.
Ker moškega naraščaja danes nimamo, pridejo v tem pogledu na vrsto uradnice. Za Vaš obstoj gre v glavnem tozadevni boj. Niso v nevarnosti v toliki meri interesi nas starejših uradnikov, kakor interesi Vas mlajših, zlasti uradnic. Nas starejših je malo število. Z našo dolgoletno prakso, s pomočjo naše »življenske učiteljice«, predvsem pa z neumornim delom v pisarni, znali bodemo vztrajati, dokler smo zdravi. Poskuse državnih penzijonistov, ustaliti se po odvetniških in notarskih pisarnah, bodemo poskušali uspešno in z vsemi pripomočki odbijati. Toda, ko nas zapustijo življenske moči in stopimo v skromen pokoj ali pa se preselimo v večno domovanje na »Pobrežju«, potem bode zlomljen naš odpor. Zasesti bodete morale naša mesta Vi kolegimje. To bode pa možno le, ako se že sedaj izvežbate v pisarniških in društvenih poslih. Le v tem slučaju bodete obdržale naše postojanke in naš stan na onem višku, ki se tačas nahajai.
V to svrho pa je treba, da se polnoštevilno udeležite naših občnih zborov, naših društvenih sestankov, da pazno prečitate »Odvetniško pisarno«, ki je pisana za Vas z veliko ljubeznijo in brezplačno ob prostem času, da čitate tudi »Organizatorja«, »Privatnega Namještenika« itd. in se s tem poglobite v delovanje vseh onih organizacij in sodelavcev, ki žrtvujejo denar in duševno moč za povzdig privatnega na-meščenstva.
Ne sme biti med nami brezbrižnežev, ki še 14 dni po izidu strokovnega lista ne znajo za vsebino.
Izgovori: »Nisem še imel časa, da bi prečita!,« ne drži. Mi smo 7 ur zaposleni v pisarni, 17 ur pa imamo dnevno na razpolago za svojo osebo. Vsaj 1 ura dnevno naj bode določena za naše društvo, za strokovno izobrazbo in našim! stanovskim ciljem.
Naša organizacija mora biti močna po številu članov, kakor tudi po disciplini in zavesti posameznih članov, Le tako bodemo kaj veljali pri Delavski zbornici, Pokojninskemu zavodu, Zvezi in drugih stanovskih organizacijah.
Čim več držav, penzijonistov bode vstopilo v odvetniške in notarske pisarne, tem manjši vpliv bode imel naš sloj pri teh ustanovah. Kajti državni penzi-jonisti ne plačujejo nikakih prispevkov v naš Pokojninski zavod, ne plačujejo nikakih drugih prispevkov v naše institucije, ker niso in ne morejo biti organizirani v naših strokovnih organizacijah,
Potom našega glasila zvedo naši šefi za naše želje in hotenje. Naši redni člani pa morajo poleg »Odvetniške pisarne« pazno čitati tudi »Organizatorja«, ki ga potom Zveze dobiva vsak naš član, da bodemo poučeni o važnejših uredbah, ki se na nas nanašajo in da se seznanimo s pokretom vsega privatnega na-meščenstva.
Poročilo nadzorstva:
Tov. Milica Pušenjak poroča: S tov. Lijo Mlakar
sva pregledali društvene knjige, blagajniške račune in dotična potrdila ter našle vse v najboljšem redu. Predlaga absolutorij blagajniku in dosedanjemu odboru.
Predsednik da ta predlog na glasovanje. Soglasno sprejeto.
Tov. Alojzij Hrašovec prečita na to spomenico
»Naša brezposelnost in pogubne posledice nastavljanja državnih penzijonistov po odvetniških in notarskih pisarnah,«
ki je bila na odborovi seji dne 1. junija 1928 obravnavana in odobrena. (Spomenica je bila dobesedno objavljena v julijski 1928. številki »Odvetniške pisarne«.)
Spis, ki je bil soglasno sprejet, je tvoril snov za živahno debato, v kojo so posegli razni tovariši. (Glej »Odvetniško pisarno« meseca julija 1928.)
Tov. Gilčvert je prečital vlogo z dne 15. novembra 1927, s katero so se obrnili mariborski odvetniki na naše društvo radi pobijanja zakotnega pisaštva. Tudi o tem se je razvila debata.
Na to so bile soglasno sprejete
RESOLUCIJE
ter izvršene
VOLITVE,
kakor so objavljene v julijski številki. Pri
SLUČAJNOSTIH
sta govorila predsednik Čremožnik in Gilčvert v glavnem o pokojninskem zavarovanju. Slednji je zlasti poročal o poteku izrednega zasedanja 16. aprila 1928 v Ljubljani, ko je bil sprejet osnutek novega zakona za pokojninsko zavarovanje.
Tov. Gilčvert omenja dalje 25-letni jubilej obstoja odvetniške pisarne g, dr, Oskarja Orosel, odvetnika v Mariboru, o katerem je pisala »Odvetniška pisarna« meseca aprila 1928.
Na to je došel na društvo dopis z dne 14. maja 1928 sledeče vsebine:
»Društvu odvetniškega in notarskega uradmištva za Slovenijo v Mariboru! Vrnivši se od' bolniškega do-
pusta, sem našel v Vašem cenjenem listu »Odvetniška pisarna« od meseca aprila 1928 članek, ki se tiče 25-letnega obstoja moje-pisarne.
Priznalne besede v tem članku so me jako razveselile in si usojam tem potom za iste izreči mojo zahvalo. Samo ob sebi umevno je, da čutim s svojim uradništvom, katerega sem vedno smatral kot sodelavce.
Ko se bodem preselil v Falo in ko bode vreme ugodnejše, bodem povabil svoje uradništvo! k sebi in si bodem tudi usojal, povabiti gg. ravnatelje Gilčverta, Moškona in Medveda.
Sprejmite izraz mojega odličnega spoštovanja.
Dr. Oskar Orosel, 1. r.«
V imenu društva izreče predsednik g. dr. Oroslu in njegovi pisarni ponovne čestitke in zahvalo za dosedanjo naklonjenost. (Živahno odobravanje.)
Podpredsednik Martin Planinšek
izreče v imenu društva tov. Gilčvert-u prisrčno zahvalo za njegovo delovanje.
Tov. Christo! stavi predlog, naj se glede članarine ustanovi še IV. razred s 3 Din članarine, ker se nahajajo v Ptuju tudi take uradnice, ki ne dobivajo mesečno 1000 Din.
Sprejeto: da plačajo člani z manj nego 1000 Din mesečnimi prejemki, članarino le 3 Din, vsi ostali prispevki pa ostanejo v veljavi, kakor desedaj.
Tov. Pivko predlaga, da se članom izdajo lične članske izkaznice. Sprejeto.
Tov. Uršič predlaga, da se stopi v stik z ljubljanskim uradništvom po odvetniških in notarskih pisarnah, da vstopi v organizacijo.
Tov. Gilčvert pojasni tozadevni položaj v Ljubljani in povdari, da se mu je s pomočjo Zveze posrečilo, da se je tako društvo ustanovilo in je nekaj časa tudi delovalo, zadnja leta pa je popolnoma zaspalo, ker nima več sej, niti občnih zborov. ’Zato pa so v Ljubljani naše koleginje najslabše plačane in hodijo vsaka svojo pot. Naše društvo je opetovanokrat Zvezo naprosilo, da oživi tozadevno društvo v Ljubljani, :a desedaj se to še ni posrečilo. Delo se bode nadaljevalo.
Kadar organiziramo vse uradništvo po odvetniških in notarskih pisarnah v mariborski in ljubljanski oblasti, lahko bodo naše organizacije štele čez 500 članov in »Odvetniška pisarna« do 700 naročnikov. Potem bi naš trud bil poplačan in naš stan bi bil povsod bolj upoštevan.
S tem je bil občni zbor zaključen.
Maribor, 3. junija 1928.
Blagajnik:	Predsednik:	Tajnik.
Franjo Moškon, Dragotin Gilčvert. Štefan Medved:
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||III!M
• Iz Celja.
Utrdimo z dejanji solidarnost. Leto se nagiblje k zatonu. Na Silvestrovo bodemo delali letne račune. Vsak naš tovariš naj ta dan zaključi tudi letno bilanco glede društvenega delovanja. Premotri naj aktiva in pasiva. Kdor je bili pasiven v duševnem oziru, ta naj to popravi v bodočem letu. Kdor pa najde v bilanci pasiva v neplačanih prispevkih, ta naj takoj z novim letom poravna zaostanke v prispevkih pri blagajniku oz. zaostalo naročnino tudi direktno pri upravi »Odvetniške pisarne«. Na skupnem zborovanju v Celju letos dne
22. januarja 1928 smo glede prispevkov soglasno sklenili, da se isti izjednačijo za celo mariborsko oblast in da plačujejo tudi člani celjskega društva enake prispevke, kakor Mariborčani in Ptujčani. Po tem sklepu veljajo za vsakogar ti-le priskevki (objavljeni v »Odvetniški pisarni« za mesec april 1928) in sicer z mesečno plačo:
a)	do 1250 Din znesek............................11.— Din
b)	od 1250 Din do 2000 Din......................14.— »
c)	nad 2000 Din.................................16.— »
č) podporni člani plačajo naročnino in članarino mesečno 10 Din,
d)	redni člani plačajo ob Novem letu še poseben pri-
spevek 10 Din za pogrebni fond.
Kakor smo se informirali in kakor izkazujejo objavljena letna blagajniška poročila, plačujejo člani mariborskega društva s skupino v Ptuju že leta in leta te prispevke. Za to pa je naraslo društveno premoženje mariborskega društva že nad 50.000 Din, čeravno je isto v teh letih izplačalo lepe vsote za pogrebnine, brezposelne podpore, zlasti pa za tisk lista..
Vse to smo slišali na skupnih zborovanjih dne 22. januarja 1928 v Celju in dne 3. junija 1928 v Mariboru.
Želimo, da se čimpreje vrši občni zbor tudi v Celju, da se nam sporoči, ali so člani celjskega društva storili svojo dolžnost in izpolnili obljubo in skupen sklep na gornjih zborovanjih.
Naj ne ostanejo lepe besede g. dr. Vekoslava Vcršiča in predsednika g. Lovro Čremožnik samo r.a papirju ali pa med štirimi stenami klubove sobe v hotelu Evropa. Tudi bodrilna izvajanja predsednika tov. Dragotina GUčverta v Celju, Ptuju in Mariboru naj ožive v naših srcih. Z dejanji pa bodemo dokazali, da nismo »sedeli« na ušesih, da nismo le mehanično enodušno glasovali za skrbno pripravljene resolucije, temveč, da hočemo z našo pomočjo te sklepe tudi u-veljavljati. Nočemo.biti manj vredni in manj zavedni ter požrtvovalni, ket so naši tovariši v Mariboru in Ptuju.
S točnostjo in vestnim izpolnjevanjem službenih društvenih dolžnosti bodemo to dokazali.
Odvetniški izpit sta napravila dne 15. junija 1928 pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani znani slovenski pisatelj dr, Anton Novačan in dr. Kircshbaumer iz Celja, Čestitamo.
Smrtna kosa. V Celju je dne 15. maja 1928 po kratki bolezni umrl tov. Miha Vrečko, brat g. dr. Josipa Vrečko, odvetnika v Celju, Bil je nad 30 let v pisarni svojega brata marljiv in zanesljiv pisarniški uradnik. Kc so leta 1896 ustanovili celjski tovariši Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju, bil je pokojnik v vrstah ustanoviteljev ter dolčo vrsto let član tega prvega stanovskega društva v Sloveniji, Tovariš Vrečko je bil ljubezniv in dober tovariš. Bil je samec ter je dosegel visoko; starost 77 let. Na prijaznem gričku okoliškega pokopališča v Celju je položen k večnemu počitku. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal v prijetnem spominu. Preostalim naše sožalje.
IIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
Iz Maribora.
Dr. Oskar Orosel umrl. V petek, dne 15. junija 1928 ob 4. uri zjutraj umrl je, zadet od srčne kapi, gospod dr. Oskar Orosel, 57 let star odvetnik v Mariboru,
Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 17. junija 1928 iz hiše žalosti, Aleksandrova cesta št. 20. Truplo; ?e bilo slovesno blagoslovljeno ter prepeljano v rodbinsko grobnico na pobreškem pokopališču ‘k večnemu počitku. Ker je bil g. dr. Orosel rezervni oficir, bil je pokopan z vojaškimi častmi.
Sprevoda se je udeležila velika množica mariborskega odličnega občinstva. Odvetnike in notarje, sodnike in sodno uradništvo ter razne korporacije smo videli v žalnem sprevodu. Tudi člani Društva odvetniških in notarskih' uradnikov so stopali za krsto in društveni odbor je bil skoro polnoštevilno udeležen.
Veličasten sprevod je pokazal, da je pokojnik vži-val vsestranski ugled, da se je od nas ločila vplivna in močna osebnost.
Dr. Orosel se je rodil leta 1871 v Šmarju pri Jelšah ter je izhajal iz stare mariborske odvetniške rodbine. Njegov oče je bil odvetnik v Mariboru.
Kot koncipijent je deloval tudi v Celju ter dne 1. februarja 1903 otvoril svojo odvetniško pisarno v Mariboru. Bil je izboren pravnik ter dober šef svojemu številnemu uradništvu. Udejstvoval se je odlično na gospodarskem polju ter bil med prvaki mariborskega nemškega življa pred vojno. Razna dobrodelna društva so ga prištevala med prve podpornike. Bil je zadnji predsednik nemškega gledališča, v Mariboru. Kot dolgoletni član občinskega odbora v Mariboru se je koristno udejstvoval ter pokazal svoje izredne sposobnosti kot gospodar in pravnik. Velike zasluge si je iztekel za otvoritev mestne plinarne in klavnice. Ko je falska elektrarna pričela obratovati, posrečilo se mu je skleniti ugodno pogodbo med mestom in elektrarno na Fali.
Nimamo na razpolago potrebnih pripomočkov, da bi podali svojim čitateljem natančnejšo sliko njegovega delovanja. Curiculum vitae in zasluge pokojnika 'bode pisalo bolj spretno in vešče pero.
Nam pa ostane pokojnik ne glede na narodnost in strankarsko pripadnost v blagem spominu.
Bil je delaven, velikopotezen, pri tem pa osebno ljubezniv in konciljanten.
Društvo izgubi z g. dr. Oroslom svojega priljubljenega prijatelja, ki je bil naš odličen podporni član od ustanovitve društva leta 1919 ter naročnik »Odvetniške pisarne« od prvega dneva izdanja, to je od 1. novembra 1921 do smrti.
Pridno je zasledoval naše cilje. S posameznimi odborniki se je večkrat razgoVarjal o društvenem hotenju. Ko so ga naša pojasnila zadovoljila, ostal nam je prijateljsko naklonjen.
Kadar so bili naši člani v stiski ter smo z nabi-| ralno polo stopili tudi pred gg. šefe, bil je g. dr. Orosel vedno z večjo vsoto med prvimi, ki so podprli našo akcijo za brezposelnost ali smrtne slučaje naših članov.
Na našem občnem zboru dne 3. junija 1928 pač nismo slutili, da bode že v 12 dneh ugrabila neizprosna smrt iz naše srede tako odličnega in prikupnega člana.
Takrat smo sklenili, da se z njegovim dopisom 14. maja 1928 povabljeni odborniki, z uradništvom njegove pisarne vred1, podajo na njegovo posestvo na Fali, da mu tam v imenu društva osebno čestitajo k letošnjemu ,25-letnemu jubileju obstoja njegove odvetniške pisarne.
Mesto vesele poti na Falo, korakali smo dne 17. | junija 1928 v žalnem sprevodu, spremljajoči ga k zad-njemu počitku na Pobrežje.
Ea est natura hominum.
Društveno vodstvo.
Himen. Dne 12. novembra 1928 sta se v Frančiškanski cerkvi v Mariboru poročila tov. Marica Planinšek, hčerka Martina in Cilike Planinšek, društvenega podpredsednika in pisarniškega ravnatelja pri g. dr. Rudolfu Ravniku, odvetniku v Mariboru z gospodom Dragotinom Penava, konjiškim podporočnikom v Subotici. Kot priči sta fungirala njen bivši šef g. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru, in njen oče Martin Planinšek. Poročil ju je vojni kurat g. Zavadlal. Ob zvoku vojaške godbe ter prisotnosti številnih njenih tovarišic in drugega odličnega občinstva podala sta si novoporcčenca roki v zakonsko vez.
Vstop v zakonski stan je izmed najvažnejših trenutkov v človeškem življenju, v katerih je odločitev za celo vrsto let življenja, ki nam je usojeno na tem svetu. Zato je naravno in hvalevredno, da se ob takih prilikah izrekajo čestitke in najboljše želje za bodočnost novoporočencema.
Gosp. Marica Planinšek je bila že leta 1919 med ustanovitelji našega društva in do njenega odhoda v Skoplje naša zvesta članica. Nekaj' let je bila tudi pridna odbornica našega društva. Vedno je bila lju-beznjva, marljiva in simpatična uradnica ter dobra koleginja.
Vsled tega in ker sedaj ona definitivno zapušča naše društvo in odhaja iz Maribora, imel je društveni odbor našega društva kratko sejo, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da se g. Marici Planinšek ob ločitvi od našega stanu izreče zahvala za zvestobo do društva, prisrčne čestitke k poroki ter se ji izroči primerno darilo v spomin na naše društvo, kar se je na dan poroke po predsedniku in blagajniku tudi zgodilo.
Gospa Marica Penava se je koj drugi dan poi poroki razveseljena, osebno zahvalila društvenemu predsedniku za izkazano društveno ljubav ter odhajajoča iz Maribora v Subotico pošilja tem potom vsem članicam in članom našega društva zahvalo za izkazano pozornost in prav srčne pozdrave. Tudi uredništvo se pridružuje čestitkam ter želi mlademu paru vso srečo in zadovoljnost v zakonskem življenju.
Dve smrti: Neizprosna smrt je posegla ta mesec dvakrat v naše vrste ter iztrgala soprogi dvema našima kolegoma.
Dne 12. decembra 1928 smo položili v prerani grob gospo Ljudmilo Hrašovec, soporogo gospoda Hrašovec, pisarncvodje pri g. dr. Karolu Škainu v Mariboru.
Dne 30. decembra 1928 pa smo stali ob odprtem grobu preminule gospe Mimi Hoschitz, soproge gospoda Karola Hoschitz, pis. ravnatelja pri dr. Blanke & dr. Brandstatter, odvetnika v Mariboru.
Društvo se je obeh pogrebov udeležilo po številni deputaciji ter položilo na krsti vence s svežimi na-geljčki.
Obeh pogrebov so se udeležili tudi gg. šefi dr. Škapin, dr. Blanke, dr. Brandstatter ter mnogo sorodnikov in prijateljev, ki so počastili spomin preminulih s svojo pri otnostjo in z lepimi venci.
S pieteto in sočutjem smo stali ob gr obeh, ko sta se pogreznili trupli pokojnic v zadnje bivališče.
Grobovi so pokriti z venci in svežimi rožami, ki naj značijo našo ljubav in zadnje pozdrave pokojnicam.
Obema soprogoma — ki sta člana in odbornika našega društva — ter nju sorodnikom izrekamo naše sožalje in tolažilne besede.
Društveno predsedstvo.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
Iz Ptuja.
Dve poroki, V Ptuju sta se dne 23. sept. 1928 poročila naša člana in tovariša gdčna Milka Bohak z ospodom Čabrijan ter g. Karl Mir z gospodično Pold-o Mehle. Obema paroma iskreno čestitamo ter jima želimo obilo sreče!
Družabni večer je priredila I. skupina v Ptuju v soboto, dne 10. nov. 1928, na predvečer Martina v Narodnem domu. Ta prireditev je bila dobro obiskana ter je potekla v prisrčnem razpoloženju.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH
Raznoterosti.
Nov predsednik Pokojninskega zaveda. Na
mesto dosedanjega in prvega predsednika Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, g. dvornega svetnika dr. Vedernjaka, bil je imenovan gospod Vekoslav Vrtovec. — Nov predsednik je že prevzel ursdne posle in je tudi vodil VII. redni občni zbor Pokojninskega zaveda, dne 20. dec. 1928, na katerem je povdarjal, da bede zastavil vse svoje sile v pro-speh tega za naš stan važnega zavoda. Ker poznamo g. Vrtovca kot zelo agilnega strokovnjaka, ki se je tudi dosedaj v vodstvu zavoda odlično udejstvoval in mu je vsled tega ustroj te institucije pozne n, želimo m pričakujemo, da se bode pod njegovim spretnim vodstvom zavod ugodno razvijal. — Novega predsednika teplo pozdravljamo na tem odgovornem mestu ter mu pošiljamo naše čestitke.
Pisarnovodja promoviral. Bivši pisarnovodja pri g. dr. Josipu Rapocu, odvetniku v Mariboru ter član našega društva gospcd Elko Justin, je promoviral dne 15. dec. 1928 na graški univerzi doktorjem prava. Našemu tovarišu prav srčno čestitamo in želimo, da bi njegova bolehnost prenehala ter bi kmalu pričel izvrševati svoj poklic, ki mu naj donese c bil c sadu v poplačanje njegovega truda. G. dr. Elko Justin se nahaja tačas v rekonvalescenci v Gleisdorf, Mvihl-gasse št. 1 pri Gradcu.
Nov odvetnik v Litiji. G. dr. Ivan Šlibar je otvo-ril lastno odvetniško pisarno v Litiji. Omenjeni je bil poprej koncipijent pri g. dr. Miillerju, odvetniku v Mariboru in podporni član našega društva. Novemu odvetniku želimo obilo sreče v prijazni Litiji ob Savi.
Prva avstrijska odvetnica. Na Dunaju je ctvorila pred nekaj meseci svojo odvetniško pisarno prva avstrijska advoikatinja dr. Marijana Reth-ova. Bila je hči znanega odvetnika. Že v prvi mladosti se je zanimala za pravna vprašanja. Najprvo je študirala filozofijo in si pridobila tu doktorat. Ko so bile ženske pripuščene k pravnemu študiju, se je takoj vpisala na pravno fakulteto. Postala je prva avstrijska doktorica prava, bila je prva odvetniška koncipi-jentka ter je sedaj postala prva odvetnica. V privatnem življenju se dr. Rethova ponaša s tem, da je dobra gospodinja. Je mati dveh otrok. Pomaga tudi
svojemu možu, znanemu verskemu filozofu in vse-učiliščnemu profesorju dr. Karolu Rethu pni njegovem delu. Zna izvrstno več jezikov in je vpisana tudi kot sodni tolmač za angleščino. (Torej vsestranska ženska, ki jo lahko zavida premnogo moških. V Avstriji se sedaj pripravlja kakih 10 žensk na odvetniški poklic in nekatere tudi za sodnijsko stroko,
Kratki lasje — dolga brada. (Dobro mu je odgovorila.) On: Od nekdaj ,so veljali dolgi lasje kot ženski kras. Ne razumem, kako se more dati ženska oropati tega znamenja svojega dostojanstva? Ona:	Prav
imate. Meni je iste tako nerazumljivo, kako se morejo moški briti in hoditi okrog brez brk in brade, ko so vendar naraven moški kras in znatnenje moškega dostojanstva?
Zajedavci. Poznamo zajedavce in zajedalke, zoprne, prazne ljudi, ki ne morejo živeti na svoji lastni korenini, temveč morajo sedeti na tujem drevesu ter sesati sok iz sadja, ki ga niso pomagali sami pridelati.
Odvetniki v Sloveniji. Po objavi Odvetniške zbornice v Ljubljani, je bilo z dnem 31. dec. 1928 vpisanih v imenik 213 odvetnikov. Ti se razdelijo po posameznih mestih in trgih Slovenije tako-le: Ljubljana 75, Miaribor 39, Celje 18, Ptuj 9, Murska Sobota 9, Novo mesto 7, Kranj 5, Brežice 4, Slovenjgradec 4, Konjice 4, Doljna Lendava 3, Kamnik 3, Kočevje 3, Laško 3, Litija 3, Ljutomer 3, Radovljica 3, Slovenska Bistrica 3, Šmarje pri Jelšah 2, Ormož 2, Lenart v Slov. gor. 2, Krško 2, Gor. Radgona 2; po en odvetnik je v Cerknici pri Rakeku, v Črnomlju, Gornjem gradu, Kozjem, Metliki, Sevnici, Škofjiloki in Šoštanju.
Odvetniki na Koroškem. Odvetniška zbornica za Koroško v Celovcu je objavila število odvetnikov, ki so vpisani z dnem 31. dec. 1928 v imenik. Po tem izkazu je na Koroškem vseh odvetnikov 85. Od teh odpade na Celovec 42, na Beljak 14, na Spital ob Dravi 6, ter 23 na ostalih 10 mest oz. trgov na Koroškem. Ker šteje Koroška dežela 370.817 prebivalcev, pride na 4362 prebivalcev po 1 odvetnik.
Bodi točen in vesten. S točnostjo in vestnim izpolnjevanjem službenih dolžnosti krepimo temelje naši eksistenci, utrjujemo službeno stalnost, povzdignemo našo zavest ter pripravljamo trdna tla za dosego onega upoštevanja in ugleda, katerega bi organizirano uradništvo po odvetniških in notarskih pisarnah moralo vživati. Dueunt volentem fata, nolen-tem trahunt. (Den Willigen fiihrt das Gesčhick, den Stčrrischen zieht es mit.)
Iz upravništva. V Mariboru in Ptuju se redno mesečno potom društvene pole pobirajo vsi društveni prispevki. Ostali redni in podporni člani pošiljajo prispevke po čeku in po poštnih nakaznicah. Vsak naj tudi sam vodi evidenco nad odposlanimi prispevki. Ako ni dobil čeka ali ga je založil, naj se ne obrača s posebnimi pismi na društvo po čeke, ker s tem povzroča sebi in društvu nepotrebne izdatke za pošto in zamudo za brezpotrebno korespondenco. Mesto tega naj pregleda zadnje odpošiljatve in ako ni na jasnem, koliko znašajo zanj prispevki (članarina, prispevek za Zvezo in Organizatorja, za brezposelno podporo, za pogrebni fond in naročnino za »Odvetniško pisarno«), naj pregleda tozadevne številke našega lista (katerega je shraniti in po letnikih uvrstiti)
ter naj nakaže svoj dolg po nakaznici. Komur dela to težave, bodemo na vprašanje seveda drage volje odgovorili. — Podporni člani vršijo s tem koristno soci-jalho delo; redni člani pa s tem vršijo svojo društveno dolžnost, da se ne oropajo svojih pravic do društvenih podpor in drugih ugodnosti, kakor posredovanja služb itd., o čemur smo že dovolj pisali. — Uredništvom sorodnih stanovskih listov pošiljamo »Odvetniško pisarno« v zameno in prosimo, da nam dotična uredništva svoja glasila tudi v bodeče pošiljajo v zameno, za kar se jim zahvaljujemo, — List pošiljamo brezplačno tudi stanovskim organizacijam, zlasti onim, ki so v Zvezi včlanjena. Od istih ne zahtevamo naročnine, vendar bodemo hvaležno sprejeli kak prispevek za tiskovni fond, zlasti od onih organizacij, ki so finančno močne, ker s tem ojačijo našo akcijo, da zamoremo objaviti tudi take članke, ki zanimajo zasebno nameščenstvo na sploh. — Delegatom Pokojninskega zavoda in Delavske zbornice ter nekaterim drugovrstnim korporacijam pa list pošiljamo gratis, da se potom našega glasila seznanijo z našim pokretom ter ga podprejo na pristojnih mestih, kadar je v to prilika podana, za kar jih tem potom posebno prosimo.
Opravičba urednika. Vse je bilo pripravljeno, da »Odvetniška pisarna« izide za Božič. Dne 11. dec. 1928 pa je naš urednik hipoma — vsled nezgode — obolel, da se je le s težavo udeležil sej Pokojninskega zavoda in Zveze v Ljubljani, dne 19. in 20. dec. 1928. Iz tega razloga je bila snov izročena tiskarni šele koncem leta. Vsled tega nepredvidljivega slučaja prosimo, da nam gg. naročniki zakasnitev oprostijo.
Prošnja na vse člane o priliki desetletnice.
Nocoj o polnoči prestopimo prag v novo leto 1929 in s tem v jubilej desetletnice obstoja našega društva.
Naj bi poteklo prihodnje leto za naše društvo in za vsa-cega posameznega člana srečno in plodonosno. Zlasti pa skrbimo že koj ob pričetku za to, da bode desetletnica našega društva potekla nad vse častno.
Vsak član in članica naj se tega društvenega jubileja pravočasno spomni ter pokaže to dejanski tudi s tem, da pošlje društvu prispevke za naš list.
Želimo izdati leta 1929 jubilejno številko »Odvetniške pisarne«. Prosimo, da se našemu vabilu 'pravočasno odzovete ter nam pošljete daljše itn krajše spise, v katerih lahko kažete na reminiscence v preteklosti, ali pa usmerite Vaše želje in poglede v bodočnost.
Tozadevno snov — prav različne vsebine — pričakujemo od tovariškega društva v Celju, od' naše skupine v Ptuju in od vseh tovarišev in koleginj iz mesta in dežele, ki imajo kaj smisla za oirganiizatorično delo. Tudi gg. šefe in koncipijemte naprošamo, da ob tej priliki povedo svoje mnenje. Pokažimo v jubilejnem letu, da 10-letni trud' društvenega delovanja nil bil zaman, da se zavedamo moči in potrebe organizacije. Naj nas tudi po 10 letih prešinja ona ljubezen do našega stanu, kakor leta 1919, ko si je majhno krdelce stanovskih sodrugov zamislilo lastno organizacijo, ki se je v tem času lepo razširila in utrdila ter že donaša nekaj sadu.
Na letošnjih občnih zborih smo ustanovili in izvolili »Evidenčne in agitacijske odbore.« Tudi na nje se obračamo s prošnjo, da podvojijo svoje delo ter v društvo dovedejo vse one, ki so dosedaj ob strani gledali naše ustvarjanje.
Jubilejno leto naj objame vse odvetniško in notarsko uradništvo — vsaj po mariborski oblasti — 'strnjeno1 v slogi in disciplini po naših organizacijah.
Pokažimo' dejansko moč gesla:
Vsi za enega, eden za vse.
S tem zaključujemo letošnje leto.
V Mariboru na Silvestrovo 1928.
Društveno predsedstvo.
Izdajatelj in lastnik: Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, predstavnik in odgovorni urednik Dragotin Gilčvert, ravnatelj. — Tiskar: Ljudska tiskarna, predstavnik Josip Ošlak, ravnatelj. Vsi v Mariboru.