Nova šola in naše vzgojno delo
S konference šolskih upraviteljev v Ptuju
Po konforenci porerjenikCTv za proeveto okrajnih ljudskiii odborov, ki se j« sredi meeeca decembra vr-šila v Ljubljani, je bila za 22. decem-bra skiicana konferenca šol3kih upraviteljev t Ptuju, da se pomeni-jo o »vojem delu ia o problemih, ki nastajajo na naiih oenovnih šo-lah. Konferenco je otvoril pomočaik poverjenika za prosveta, tor. Hri-bernlk, nakar je ofcrajni prosvetni instruktor tov. Sepec podal poroči-.!o o nekaterih opažanjih na posa-meznih Solah r okraju ter poudaril ražiie momente, ki jih je nujno tre-ba vključiti v vxgojr\o delo. Opozo-ril j^ na idejno-politično plat vzgo-j«, ki raora biti nujen sestavni del naaega šolskega dela. Razvijanj« te plati bo in mora izpodriniti ostanke zaatarelib. vzgojnih načel, ki niso r nobenem skladu z naJio dmžbeno stvarnostjo. Uvajanje teh momentov s« že lepo odraia na nckaterih io-lah, vendar pa ie vse premalo. Po leg zaveatne discipline je treba raz-vijati socialisti&ii patriotizem pri otrocili, vzporedno s tem pa treba graditi naie vzgojno delo na pravi znanstveni podlagi. Potrebnm je ne-nehna borba proti mračnjaštvu, dogmatizmu in miaticizmu v naših Solah, kar bo odpravilo vsako ne-dialektiftno gledanje na razvoj druž-benih dogodkov. Težišče vsgoje naj bo pozitivno in Logično zoanje, iz-ogibati pa se mora formalističnega. To težišče naj se odraža v marksisti6-noleninistični smeri naših vzgojnih prizadevanj. Stremeti moramo za tem, da otroku čim bolj pribliiamo znanstveno raalago prirodnih poja-vov, s čemer bomo zatrli praznover-je in izpodbili oenovo neznanstvene razlage. Učitelj naj iz ustvarjalnega poleta in naporor naših mtiožic pri izvedbi plana ter iz nafiih. velikih pri-rodnih bogastev črpa elemente za razvijaaije patriotične vzgoje in širi politično obzorj« otroku, ker bo. le na ta način vzgojil novega človeka. Ob koneu je poudaril, d& je treba neneb.no dvigati kvaliteto znanja, kar sta ie poudarila V. in n. par-tijski kongres.
GovoriJ je o pravllnl sestavl in uporabi tedenskega učnega načrta, kl ga je treba razdeliti na dneve. Na-6rt naj bo tesno poveian z našim družbenim dogajanjem in treba t njem nazmačiti perspektivo družbe-nega razvoja pri nas. Na5c delovne in goepodarske akcije naj bodo Ži-va px>dlaga predmetu računstva, kjcr je treba pred vsem paziti na pra-vilen metodicen postopek. Pri pou-ku sloveniskega jezika raoramo stre-meti isa Ramostojnoatjo učenca, po-sebno pri govornih vajah in pravil-
nem ustnem izražanju. Smer zgodo-vinskega pouka naj bo baziram na materialističnem pojmovaaju z?,odo-vina. Ravno tako se moramo boriti proti idealistični r&zlagi j>riro'lo-slovja, ki aneriogoča pravibio npr-znavanje razvojnega procesa druibe. Kvalitetno delo učitelja vooi h kra-litetailiB uspehom učencer.
V svojem poročilu je okra.jni pro-svetni instruktor tor. Stanič podČr-tal važnost in nujno potrebo po id^jno-politični vzgoji, ki je sestav-n: dei sociaiistične šole. Piji vpem naj naši učitelji posvečajo. vcliko pažnje pri odatranjevanju in uniče-vanju kvamih vplivov reakciinarnih eierntrtov na naio l<»lsko mladino. učitflji sami pa naj bc 6im I>olj oprimejo ideološkeg* *tudij*. Vae-stransko pomoe in skrb je tr-»bA nu-diti pionirski orgaaizaciji aa fioli, 1% se no bi dogajalo, da bi s« pionir-ska   org&nizacija   omalovaževala.
Po obeh referatih -*e tov. Hriber-nik govcril o nujnoeti borbe prrti kulaštvu. Borba bo tem uapcšnejša, Čim prej bomo obračunali z otJtanki stare miselnosti in razvili Še inten-zimejSo akcijo xa odpraTO misticiz-ma t lastnih rrstah. Dalje je govo-ril o vprašanju verouka m o borbi proti reakcionarni duhovSČini kot našemu idejncmu sovrai&iku. Ob koncu ie »rovoril o sodelovanTn pro-
svetnih delarcer v maoSISnili orga-nizacijah.
Član OK KPS tor. Mavser Ivan se je med ostalim dotaknil tudi politiž-nega dogajanja r »vetu, Bituacije r okraju in vpraŠanja verouka. Pri tcm je poudaril borbo proti razrednemu sovražniku aa rasi in lntensiven študij političn« in gospodarske pro-blematikc kraja. Povezava med po-verjeništvom za prosveto in učitelj-stvom pa bo t reliki meri pripomo-gla k temeljitejšemu in uspešnejia-mu reševanju v«ch probl«nor poli-Učno-prosvetiKega dela,. Imesel je tu-di TpraSanje materiala« preskrbe učiteljstva in otrok, ki bo pa v naj-krajiam iasu reSeno.
Refereot za Ijudsko prosreto OLO tov. Majectova j« govorila o pome-nii, orgaaisaciji in priprarah za No-volotno jelko. Miniatrstvo za kmetij-stvo in Izrrfaii odbor ljudske pro-svet© bosta ©rganizirala kmetijsko-inobrafevalne tečaje, kjer bodo po-leg splofaiih tajeti tudi predraeti iz poe&meznih kmetijskih  strok.
V diskusiji so tar. upravitelji iz-nalfili vpraSanja ideološke borbe proti siljenju raladine k rerouku, Tpraianjo n&grajcTanj in honorar-jev tcr vprašanjc pojavov pramo-verja, pooebno t Zavriu. Z zelo žl-vahno diskusijo »e je konferenca za.-kljužila.