Štev. 40.
PoStnlna plačana v gotovini. V Liubliani, dne 1. oktobra 1924.
Leto XXXVII.
Izhaia vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Oia - Posamezna itevilka t Din. — V mseratnetn delu vsaka drobna vrstica ali oie prostor 10 Din
6i>ASlbO 3. H. Z.
Spisi in dopisi se poiiljajo (JredniJtvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in in<erati pa Upravniitva Domoljuba, Ljubljana. Kopitarjeva ulica.
Hujskači na delu.
V bratskem objemu.
Slovenski svobodomiselci so bili zadnje čase med seboj do konca skregani. Sa-r.o-tojni kmetje in samostojni gospodje so so med s;boj obdelavah in drug drugemu predbacivali, kdo je kriv njihovih političnih polomij. Eni so vsega dolžili nesrečnega Žerjava, drugi so se znašali nad ubo-fim Pucljem. Sami so se že bali, da bo vso slovensko svcbodomiselstvo napravilo v teh prepirih žalosten konec. Zadnji čas pa mislijo, da jim je vendar zasijala zarja rešitve. SLS je stopila v vlado, da reši narod in državo pogina in da popravi strašne po-greške, ki so jih napravile prejšnje vlade, v katerih je sedel i&ogi Pucelj in katerih glavni zaščitnik je bil nesrečni Žerjav. ✓Sedaj smo pa na konjuc, sta vzkliknila moža in si zavihala rokave. >Kar se bo sedaj zgodilo, vsega bodo krivi klerikalci.^ Slovenski svet je moral to pesem poslušati že mnogo let. Če je liberalnega meščana ožulil čevelj, kdo je bil kriv? Gotovo kle-rikalizem. Če je liberalnemu kmetu pobila toča, kdo je bil kriv? Saj vemo, farovška gospoda. Danes pa so še prav posebno vsi liberalni listi od »Kmetijskega lista« in >Domoviner do »Slov. Naroda« in jutranje molitve svobodomiselnega meščana, ki ji pravimo »Jutrom, soglasno edini v tem, da so vsega krivi, da so bili in bodo, klerikalci in Slovenska ljudska stranka. Pri tem seveda nič ne moti teh poštenjakovičev, če se je treba na tudi na celo zlagati. Pripravljeni so svoje lastne grehe naprtiti drueim, da bi sami izgledali kakor nedolžna jagnjeta.
Saj vemo: »duhovniške plače«.
Da, da, duhovniške plače, te morajo priti prve na vrsto. Kakšen liberalec pa bi bil tisti, ki bi na »farško bisagot pozabil v teh časih, ko ima SLS štiri ministre! In res, ne 5 Jutro.- ne »Kmetijski list« ne njuni zvesti verniki svobodne misli niso iz-grcsili te rešilne bilke. Kmetsko in uradniško vprašanje bo po njih željah rešeno, če bodo vedno premišljevali to globoko resnico liberalnega katekizma!
>Kmetijski list se je v tej stvari že dvakrat sijajno nalagal. V. 35. štev. govori, da
plačuje Korošec razen plač katehetom še mastne nagrade. Katehetje na Slovenskem z veseljem odstopijo vse tiste mastno nagrade, ki so jih razen pošteno zasluženih plač dobili, če more to mesarsko debelo laž kdo dokazati. Pa kaj jim je do resnice! V štev. 41 z dne 24. septembra poje zopet isto pesem. Govori o povečanih plačah duhovnikom. Vsak človek na Slovenskem dobro ve, kako je danes plačana naša duhovščina. 12 dinarjev na dan, to je plača, ki jo žrtvuje država največ slovenskemu duhovniku. Mnogi niti tega ne dobe. Pa se zaletavajo bogataši, ki so zbirajo okrog »Kmetijskega lista« in drugih liberalnih listov, še v te beraške plače. Zraven pa morajo lagati, drugače ti hinavci niso zdravi. Niti vinarja ni dr. Korošec doslej priboljšal slovenski duhovščini. Odkrito povemo, da se bo tudi to moralo zgoditi, ker je vsakdo vreden svojega plačila, in da se niti naši ministri niti naše ljudstvo takrat ne bo ustrašilo psovanja ne kmetske ne mestne gospode. Doslej pa se ni zvišal še niti en vinar nobenemu slovenskemu duhovniku. Kdor čuti v srcu že količkaj pošteno, mora s studom odložiti list, ki tako laže samo z namenom, da bi ljudstvo nahujskal proti stranki, ki hoče napraviti red.
Kdo je vesel davčnega vijaka.
Kmet in obrtnik oba čutita, kako strašno je Slovenija obremenjena z davki. Zlasti dohodninski davek in nekatera določila o taksah tirajo našega kmeta v obup. Vsakemu je dobro znano, kako so se naši poslanci pri sestavi sedanjega proračuna borili za zmanjšanje teh strašnih davčnih bremen. Bili so takrat v manjšini in liberalno časopisje se nam jo takrat rogalo, češ, saj nič ne zmorete. Proračun in z njim davčno breme jo bil r.prejet. Pred dvema mesecema se je po dolgih borbah posrečilo vreči kruto Pašič-Pribičevičevo vlado. Toda proračun ta padle vlade velja do 1. aprila 1925. Davkov tedaj, ki so sprejeti, sedanja vlada ne more kratkomalo odpraviti. Liberalci pa si pri tem manejo roke. Nobena stvar jih bolj ne veseli, kakor solze in trpljenje našega ljudstva radi davčno postavodaje, ker mislijo, da jim bo sedaj zorela pšenica. Zato v svojih listih hujskajo in lažejo na vse pretege, češ zakaj SLS ne odpravi davkov, ki so jih oni (t. j. liberalci) vpeljali. Hi-
navci ! Lumparijo napraviti Je lahko, popraviti jo, to je težje.
Zadnjikrat poskušajo svojo moč.
Povdarjamo še enkrat: nobenega no« vega davka in nobenega davčnega predpisa ni izdala sedanja vlada, in vse, kar se danes vrši, se vrši na podlagi zakonov, ki so bili sklenjeni pod prejšnjo vlado. Mnogi uradniki, ki so navijali davčni vijak do skrajnosti in brez vsakega razumevanja potreb našega ljudstva, vedo, da jim bije zadnja ura. Preden odidejo v nezaslužen pokoj ali pa kam v Vojvodino, da tudi tam doli iztirjajo davke, ki že po pet let niso bili plačani, hočejo pokazati se vso svojo moč. Vse davčne predpise stare vlade so izvlekli na dan, da v nekaterih krajih do skrajnosti razburjajo ljudstvo. Še več! Iz-tirjavajo predvsem naše somišljenike, liberalne bogataše puščajo v miru! Tudi predpisovali eo osebno dohodnino v večji meri našim kot svojim pristašem. In zakaj? Četudi so Slovenci, nikdar niso čutili s svojim narodom. Prej so plazili na trebuhih pred Nemci, sedaj pred Belgradom. To jo izrodek slovenskega naroda. Še zadnje trenutke pred svojim odhodom hočejo škodovati s svojim delom svojemu narodu in stranki, ki ga zastopa. Toda SLS in z nje sedanja vlada bo skušala v okviru zakona to strašne krivice popraviti. Vsega ne bo
Da sem l^of rožica, lilija, 3a t>ečlno se smejem resela, to je zasluga najboljšega, slovečega mila —
..Gazela" i1
mogoče doseči sedaj, pride pa novo proračunsko leto in od takrat naprej se bo skušalo davke izravnati in pošteno razdeliti, uradništvo pa, ki no bo * ljudstvom, tudi Živelo ne bo od ljudskega kruha. Napake stare vlade pa bo nova popravila, ne da bi vprašala za to kakega liberalca.
Ali Še veste zgodbo o kuluku?
Ni še pol leta, kar je kuluk umrl. Koliko razburjenja je napravila ta pošast. Pa kdo je napravljal to razburjenje? Nekaj Pašieeva vlada, ki ga je hotela vpeljati, še vroče krvi pa je povzročilo hujskanje liberalnih agitatorjev, ki so hoteli iz tega kovati svoj poseben dobiček. Vpili so, da je tega kriva SLS in bili so prepričani, da je bo radi njih kričanja konec. Kuluk je zaspal večno spanje, Pašič-Pribičevicevn vlada je -sramotno poginila, Slovenska ljudska stranka pa je kljub vsem hujskariiam ostala trdna in močna. — Tudi danes bodo vsn hujskanja odletela ob vztrajnosti in odloe-]■ osti naših somišljenikov, ki vidijo, da Je i šitev slovenskega naroda, če se krepko oklepa misli, katere širi naša stranka. S prezirom vseh liberalnih zabavljanj in z zaupanjem na uspeli vztrajnega dela naših }>oslancev in ministrov pridemo gotovo do lepših časov. Liberalci in njih bevskanje pa bo minilo kakor ranjki kuluk.
23. septembra. Notranji minister Nastas Petrovič se je vrnil iz Zagreba, kjer je poročal, da je dosegel z Radijem popolen sporazum glede vstopa JTrvatov v vlado. Povdarii je, da se je s tem storil odločilni korak, da se doseže sporazum med vsemi tremi plemeni v državi, kar bo prineslo ogromno gospodarsko korist vsem slojem. Med radikali in liberalci vlada radi tega strašna po-bitost, ker vedo, da se z brzimi koraki bliža glavni napad na roparski centralizem, ki so ga uvedli radikali, liberalci in slovenski samostojneži. Slovenske milijarde, ki so jih prodali Kberalci in samostojneži radikalnim porodicam, bodo šele po zlomu centralizma rešene in mogle ostajati v Sloveniji.
V finančnem odboru so obravnavali zakon o dokladali vpokojencem, katerim prejšnja vlada ni pustila ne živeti ne umreti.
Poljedelski minister dr. Kulovec je odredil, da se v vsej državi otvori več živiiiozdravmšhih šol, v katerih bi se mogli kmet:-ki mladeniči izvežbati za ži-vinozdravniške pomočnike zlasti pri pomoči v sili. Tako je sedaj ugodeno tej stari želji naših kmetovalcev.
Prosvetni minister dr. Korošec je razveljavil odredbo prejšnje vlade, da naj profesorji in učenci vstopajo v so-kolska društva, prepoveduje se jim pa pristop v druge telovadne organizacije. S tem je hotel Pribičcvič uničiti Orla ter pomagati brezverskemu in surovemu Sokolu na noge.
24. septembra. Poljedelski minister dr. Kulovec zahteva kredit 7,a 50 milijonov dinarjev za novo kmetijske šole, ki 60 potrebne v državi.
2l
25.	septembra. Finančni odbor je nadaljeval sejo in sicer o povečanju kredita prometnemu ministru Sušniku za 140 milijonov dinarjev za popravo 12.000 vagonov, ki stoje in razpadajo po progah že več let (mi«limo na naravnost obupen pogled na postajo v Dravljah in to že ti let). Minister Sušnik je razložil, kako je delala prejšnja vlada. Dala jo popravljali vpgone v zasebne tovarne še enkrat dražje kot bi to storile državne tovarne. Če bi se tako delalo kot dosedaj, bi stala poprava 400 milijonov dinarjev. Sestavila pa se je komisija, ki naj prisili privatne tovarne na zmernejše cene (kdo je preje dobival podkupnino od tovaren, da so cene tako navile?) obenem pa se morajo državne delavnice opremiti z zato potrebnim materialom. Dalje je minister izjavil, da je prejšnja vlada pustila 500 milijonov dinarjev dolga samo v n.je-
i gnveni ministrstvu in se vsak dan oglašajo upniki. Radikalna večina v odboru je zavrgla Sušnikov predlog in tako bi vagoni naprej razpadali, če no bi bilo upanja, da bo razpadla v kratkem radikalna večina v finančnem odboru.
Dovoljeno je bilo dalje cn in pol milijona dinarjev za bolnice v Sloveniji.
V ministrskem svetu se je končno-veljavno pretresel invalidski zakon.
26.	septembra. Dr. Kulovec je odpotoval na otvoritev poljedelske razstave v Skopi ju.
Minister Sušnik je odredil, da se otvorijo po ccli državi prometne šole za izvežbanje dobrih železničarjev.
27.	septembra. Poljedelski minister dr. Kulovec ja izjavil napram nekemu hrvatskemu časopisu, da je delo v kmetijskem ministrstvu zelo težavno, ker je prejšnja .vlada silno zanemarila delo za Kmetijstvo in da je zapustila celo množico nerešenih vprašanj. Da se dobi točna jasnost o potrebah kmetskega stanu, bo skliceval v prihodnje več sestankov v raznih delih države. Posebno pozornost bo posvečal zadružništvu, kateremu se mora preskrbeti cenen kredit. V ta namen ]e že stopil v zvezo 8 čekovnim uradom.
Davčni vijak.
Radi silnega pritiska, ki ga zadnje tedne izvajajo davčni uradi na naše ljudstvo in tako poskušajo naši stranki škodovati, je v soboto dne 27. sept. šla k finančnemu delegatu Šavniku znova deputacija SLS: gg. poslanci Kremžar, Stanovnik, Škulj in prof. Jarc ter stavbenik Ogrin. Povedali so delegaciji najkrivičnejše slučaje in zahtevali takoj odpomoči. Delegat šavnik je delegaciji obljubil, da stori potrebne korake. — Če jih ne bo storil, se bo centralizem, ki so ga liberalci ustvarili, na njem in njegovih uradnikih kruto maščeval.
Sestanek poslancev SLS.
Poslanec Brodar je dne 29. t. m. sklical sestanek onih poslancev, ki v prvi vrsti zastopajo kmetske koristi, da obravnavajo najbolj pereča kmetska vprašanja. Storili so zelo važne in dalekosežne sklepe
zlasti glede davčnega predpisovanja (oso-bito glede osebne dohodnine), ki se je p0 zaslugi prejšnje vlade in nekaterih davčnih uradnikov, ki hočejo s čim večjim pritiskom ustvariti nerazpoloženje proti vladi in pa obremenjevati ljudstvo, silno poostrilo. Napravil se je enoten načrt s.a nastop proii takim uradnikom, ki bi davčni vijak takj navijali. — Dalje se je obravnavalo o spremembi taksnega zakona (prepisi posestev), ki prizadeva velike krivice ljudstvu, o ce^ stilih dokladali, ki jih ima po zakonu vrniti država cestnim odborom, o spremembi vojaškega zakona v smislu kmetskih potreb, glede soeeskinih skladov za vzdrževanje sosekinih javnih naprav (Belokranjska) in o več nujnih gospodarskih zadevah. Sestanek jc tra.°al dve uri.
Scmlšljeskikom!
Dognali smo, da je davčno uredništvo postopalo v mnogih slučajih ne samo kruto, ampak tudi pristransko. Naše pristef-v so nalašč pritisnili, nasprotnike pa, ki so navadno bogataši v primeri z našim koietom, pa neprimerno manj obdavčili. Tudi odlog plačila so mnogi nasprotniki dobili za dalje časa kakor naši. — Prosimo, da se slučaji neenakega obdavčenja naših in nasprotnih pri enakih razmerah sporoči tajništvu SLS, da vidimo točno, kateri uradniki so zreli — za Kacedonijo.
Popolnoma varno naložite svoj denar pr>
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani — r. z. z o. z.
ki se je PRESELILA iz hiše Uršulinskeja snmo-»lana na Kongresnem trgu pulvg nunske cerkve t lastno novo palačo na MIKLOŠIČEVI centi polcj hotela »UNION«. — Hranilne vloge >e obrestujejo
nafbolfše
z oziro.ti na višino zneslo in odpovedni čas
Varnost za hranilne vloge |e zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniike družbe hotela »Union« v Ljubljani. -» Vrhutegn je njena last nova lepa palača ob MiMo-iičevi cesti, več mestnih hiš, itavbišč in zemljiSi v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poitnih položnicah.	5381
Porotni prsta!!!
14 kar. ?Iato 6 kar. zlato amerik. dubld
vedno v zalogi
F. ČUDEN
Ljnbljana, Piežemova 1 Scleiiburcova 7
Kupim suhe GOBE
po NAJVIŠJI ccni in vsuko množino. - Ponudbe z navedbo ccnc i. vzorcem na 3S7- IVAN SEVER - VELENJE ^C
Novo laško brinje
dobite zopet pri FRAN POGAČNIK, Ljubljun* Dunajska cesta štev, 36.
W ^ ^
POSVETU
m_^_
Novi ruski car bres dežele. Bivši veliki knez Ciril Romanov, ki nemirno tava po svetu in z mnogimi drugimi ruskimi velikaSi zastonj pričakuje konca sovjetske- | ga rečma, se je te dni slovesno proglasil 1 za »car,a cele Pusije«. Seveda novi »car«, ki nima ne de-iele in ne vojske, sovjetski Rusiji ne bo nevaren, pač pa bo njegove maloštevilne pristaše sovjetska vlada vsled pustolovsiev siavohie^nega carista še bolj preganjala.
Mednarodni kongres proti trgovini 2 dekleti in prostituciji se je vršil pretekli teden v Gradcu. Kongresa so se udeležili tudi zastopniki naše države. Vsi udeležni-ki raznih narodov in drŽav so sklenili z vsemi sredstvi poostril boj proti nenrav-nosti, ki se je po vsem svetu zlasti po vojni razpasla.
Vc.top Nemčije v društvo narodov. Nemška vlada se jo odločila, da tudi Nemčija vslopi v drušivo narodov, ki šteje žo 54 dri.av. Vendar so ob tej priliki naslalo velike težkoče, ker Nemčija ne mara prositi za vstop in se podvreči vsem pogojem, ki so obvezni za vse člnne, ampak hoče ona staviti pogoje, ped katerimi bi bila pripravljena vstopiti v društvo. Seveda bo tako postopanje Nemčije zlasti pri Francozih naletelo na velik odpor. Upati pa je, da ta nasprolslva ne bodo nepreir.estijiva in, da bo tudi Nemčiji dana možnost sede-lovanja v tej važni organizaciji, katere glavni namen je vse spore med državami brez orožja poravnati in ta'„o vsemu svetu zagotoviti mir.
V	Italiji je razmerje med vladajočimi fašisti in opozicijo čimdalja bolj napelo. Mussolini se sicer prilizuje posameznim opozicialnim strankam in jih skuša pridobiti na svojo stran, a mu nihče več ne zaupa. Medtem ko vodja Mussolini potuje po deželi in oznanja mir, red in zakonitost, pa njegovi fašisti napadajo uredništva opo-zicijonalnih listov, vdirajo v društvene domove in razbijajo inventar. S posebnim srdom so se vrgli v boj proti katoliškim izobraževalnim krožkom. V Benetkah so razdejali dve mladeniški društvi, v Tolinju in Napoliju so vdrli v sedeže društev. Toda čim hujša nasilja počenjajo fašisti, tem večji je odpor proti njim. Pretekli teden so se sestali v Vidmu zastopniki opozicijo-nalnih strank furlanske dežele. Ustanovili so »deželni odbor združenih opozicij« in sklenili, da vse udeležene stranko pritni skupen boj proti fašistom.
Grožnje macedonskih revolucionarjev. Macedonski revolucionarji so objavili, da 6o njihovega vodjo Todora Aleksandrova ubili Srbi in so sklenili, da morajo za glavo Todora Aleksandrova pasti glave vodilnih naših državnikov v Eelgradu. Baje so določili ljudi, ki naj izvršijo atentate.
V	Franciji je v Avignonu nastala silna nevihta in je napravila na javnih napravah in privatnih poslopjih veliko škodo.
Na Kitajskem, je izbruhnila državljanska vojska. Republikanska vlada v Pekingu, glavnem mestu Kitajske je brez moči
in je zgolj orodje v rokah najmočnejšega generala, ki vladajo v posameznih provincah. Ti generali (tokuni) se sedaj bijejo med seboj za oblast.
Velike povodnji v Švici. Reka Maggia v Švici je silno narasla. Odtrgala je mnogo zemljo in zasula 20 hiš. Utonilo je nad 15 ljudi.
V Ljeningradu (Petrogradu) je Neva razstrgala bregove in poplavila skoro vse mesto.
Politične razmere na Slovaškem.
Že zadnjič siro poročali o velikih pripravah slovaškega naroda za proslavitev 60 letnega jubileja svojega političnega voditelja p. Andreja Hlinke. To nam daje povod, da seznanimo svoje čitatelje nekoliko pobliže s slovaškimi političnimi razmerami, ki so v marsičem zelo podobno našim slovenskim razmeram.
Z veliko radosljo in navdušenjem, kakor inore to samo zasužnjen narod, so Slovaki sprejeli dan svobode 28. oktobra 1918. Kakor da je vstalo vse od mrtvih, tako so se na Slovaškem razveselili novega svobodnega življenja. Dobro slovaško ljudstvo, katerega so kulturno, gospodarsko, socialno in politično zatirali Mažari, jo videlo v nastanku češkoslovaške države iz-polnjenle svojih želja po svobodi in samostojnosti. Ker so bile češkoslovaške legije prostovoljcev še v inozemstvu, Slovaško pa ie bilo treba očistiti Mažarov je podobno kot naš general Maister organiziral mladi in agilni urednik Jan Michalko »I. polk slovaške svobode--, katerega so sestavljali slovaški prostovoljci. Ž njim je zavzel vso severno Slovaško. Kolikšno veselje je vladalo na Slovaškem vsled osvobojenja priča takozvana Martinska deklaracija, katero je podal Slovaški narodni svet 31. oktobra 1918, s katero so se Slovaki izrekli za zedinjenje s Čehi v češkoslovaško državo. Sprva je bilo razmerje med Cehi in Slovaki najprisrčnejše, toda kmalu so se pojavili znala češkek vladohlepne politike. Čehi niso samo zasedli uradov izključno s svojimi ljudmi, marveč so z netaktnostjo užalili verska čuvstva ljudstva, kar je rodilo odpor. Čehi so tudi preveč podcenjevali Slovake; obnašali so se bolj bahato kot svojčas Mažari. Pod takimi okol-nostmi se je začelo na Slovaškem razvijati novo politično življenje. Stvorila sta se dva tabora: v enem so se zbrali avtonomisti, ki so zagovarjali slovaško narodno^ samostojnost, v drugem pa centralisti, ki so se postavili na stališče češkoslovaškega narodnega edinstva. S centralističnim programom je bila ustanovljena »Slovaška narodna in kmetska stranka", katero vodita dr. Hodža in dr. Šrobar. Zadnji je postal v praški vladi prvi minister za Slovaško. V marcu leta 1919 so se od te stranke odcepili evangeličani, ki so si osnovali »Slovaško narodno stranko« z avtonomističnim protičeškim programom. Voditelji te stranke so advokat dr. E Strela, evangel. škof Jur. Janoška in advokat dr. Bazovsky. L. 1922. se je dr. Hodžova stranka združila s češko agrarno stranko Švehlovo. Dr. Hodža je postal J, podpredsednik združene
agrarne stranke in minister za poljedelstvo. (Dr. Hodža se je udeležil zadnjič slovanskega kongresa agrarne mladine v Ljubljani.) Časopisje te stranke ca Slovaškem je popolnoma v čeških rokah. V Bratislavi izhajala dva dnevnika agiarne stranke »Slovensky Dennilu in »Slovenska Politika«, ki jih izdajajo »Českomoravska tiskarska podjetja — torej češki kapital. — »Slovenski Dennik« je najbolj goreči zagovornik in razširjevalec centralizma. Agrarna stranka ima v parlamentu 11 slovaških poslancev. Druga centralistična stranka je češkoslovaška socialno demokratska stranka, katero vodita na Slovaškem dr. Diirer in dr. Markovič; v parlamentu ima 23 slovaških poslancev. Tretja centralistična stranka so češkoslovaški narodni socialisti z 1 slovaškim mandatom. Iz odpadnikov Narodne stranke je 1. 1923. osnoval dr. Ivanko »Češkoslovaško narodno demokratsko stranko« (Kramar), ki je tudi centralistična. Značilno je, da imajo vse te stranke, ki si podobno kot pri na3 rade pridevljejo pridevek »državotvorne«, Čehe za svoje glavne tajnike.
Drugi tabor tvorijo avtonomisti. Najmočnejša avtonomistična stranka je »Slovaška ljudska stranka«, katero vodita pater H 1 i n k a in dr. T u k a, bivši vseučiliški profesor. Pri zadnjih volitvah je dobila ta stranka samo 12 poslancev, toda pri občinskih volitvah leta 1923. meseca septembra je dobila ze 70 odstotkov vseh slovaških glasov. Glasilo stranke je »Slovak« (v Bratislavi), katerega urejujejo mladi slovaški uredniki kot n. pr.: Koza Matejov, Sidor, Straka in dr. Hlinka je danes voditelj slovaškega naroda. On je spreten politik, odličen govornik ,kateremu je uspelo, da je popolnoma razbil na Slovaškem centralistični češkoslovaški tabor. Proti Pragi vodi Hlinka ostro in brezprestano opozicijo. Posrečilo se mu je tudi, da je pridobil za avtonomistično misel tudi slovaške evangeličane, zlasti največjega slovaškega pesnika Martina Razusa. Hlinka ima za seboj tudi vso slovaško emigracijo (izseljenstvo) v Ameriki, ki ni ravno maloštevilna. — Druga avtonomistična stranka je že omenjena »Slovaška narodna stranka«, katero vodita Razus, dr. Stodola ter drugi. To je stranka mlajše slovaške inteligence. Avtonomistični program zagovarja dalje »Slovaška neodvisna socialistična stranka«, ki pa ima zelo neznatno število pristašev na Slovaškem. V zadnjem času zagovarjajo čisto avtonomistično misel tudi komunisti.
Danes bijejo slovaški avtonomisti s centralistično usmerjenimi strankami Ijut boj. Glavno geslo avtonomistov je: pravo slovaškega jezika in okrepitev krščanske kulture napram češkemu liberalizmu. Da pomiri avtonomiste, je praška vlada razdelila Slovaško na okrožja (županije); s tem nadomestkom pa Slovaki niso zadovoljni. Slovaška ljudska stranka se je v preteklem letu obrnila na inozemsko javnost, češ da jo je češka javnost nalagala, ker je napravila Slovake za Čehoslovake, kar pa oni niso. Gre za dva naroda in ne za en narod. Po prihodnjih volitvah bo vsa Slovaška v avtonomističnem taboru, to je danes že čisto gotovo. (Po >Obzoru«, štev, 200 iz leta 1924.}
d Kmetje! Koledar našo Kmetske zve-re je izšel! Ne kupujte drugih žepnih kmet-6kih koledarjev. Vsak naš somišljenik mora imeti našegal Cena kakor lansko leto 10 Din. Naroča se na naslov: Tajništvo Kmetske zveze, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Vprašajte po koledarju pri naših predsednikih in tajnikih Kmetskih zvez.
d Zveza bivših vojakov svetovne vojne. Dne 31. avgusta izvoljeni odbor se jo v svoji seji dne 1. septembra konstituiral tako: predsednik M. Colarič, I. podpredsednik Jernej Hainer, II. podpredsednik Igu. Mihevc, tajnik Fr. Bonač, namestnik Matičič, blagajnik R. \Vagner, namestnik invalid Strle, odborniki: Juvan, Fauiin, Rado Šturm. Ta oJbor je prevzel cd sklicateljev sestanka 31. avgusta na Brezjah, ki so od prebitka darovali 1000 Din vojnim slepcem, 1000 Din pa Udruženju invalidov, nalogo izvršiti sklepe zborovalcev na Brezjah. Poslal je ministrskemu $vetu in narodni skupščini sledeči poziv: 31. avgusta 1924 se je zbralo nad 5000 bivših vojakov iz cele Slovenije na Brezjah (okraj Radovljica). Na tem zboru je bil soglasno sprejet tudi sledeči poziv: Državno vodstvo, kraljevo vlado in narodno skupščino slovesno poživljamo, naj kar najbolj pospešita resničnim potrebam tovarišev invalidov ter njihovih svojcev ustrezajoč zakon in pravično izvajanje tega zakona. Enako naj tudi poskrbita za dostojno oskrbo vseh vojnih grobov in pokopališč brez razlike v celi državi potom vojaške in civilne uprave v sporazumu s prebivalstvom in duhovščino. — Podpisani odbor, 31. avgusta od zborovalcev na Brezjah v to poverjen, sporoča ta poziv kr. vladi in narodni skupščini v trdnem zaupanju, da bo vsaj deseto leto, odkar so padle prve žrtve v svetovni vojni, državno vodstvo storilo, kar smo dolžni žrtvam vojne. — Pripravlja pravila za Zvezo bivših vojakov svetovne vojne in dostojno spominsko ploščo za svetišče na Brezjah. Skušal bo vse storiti, da se pravično poskrbi za tovariše invalide, za ubož-ne svojce padlih tovarišev, da vsaka župnija ali občina postavi vsaj skromen spomenik (ploščo) padlim rojakom, da se zbero kmalu zadostna sredstva za skupen velik spomenik vsem padlim slovenskim vojakom v središču Slovenije in se dostojno urede vsa vojna pokopališča v Sloveniji. V dosego teh namenov prosi vse rojake, da ee odzovejo z obilnimi darovi na naslov: Prosvetna zveza (za Zvezo bivših vojakov) Ljubljana, Miklošičeva c. 7 ali na upravo enega izmed s?ovenakih dnevnikov. Poživljamo vse organizacije, naj poskrbe za dostojno okrasitev vojnih grobov že za letošnje Verne duše in za osnovanje krajevnega odbora za spomenik padlim vojakom v vsaki župniji! — Odbor Zveze bivših vo-lakov iz svetovne vojne.
d Najuspešnejša pot. Minister Sušnik je tožil Pribičevičev list >Reč« radi obrekovanj, ki jih je ponatisnilo tudi >Jutro<.
M,*
Gre za neke laži o nabavi železniških tračnic. Te laži so razširili uradniki, ki jih je Sušnik pognal iz ministrstva.
<1 Korit ni več. Hrvatski liberalni Pri-
bičevičovi časopisi drug za drugim pogi-njajo. Denarca iz državnih kas je zmanjkalo.
d Velik ropot proti ministru dr. Ku-lovcu so vzdignili liberalni časopisi, ker neče uveljaviti nove carinske tarife, radi katere da zelo trpi naša industrija. To je res. Res pa je tudi, da so to novo carinsko tarifo sestavile same banke brez sodelovanja kmetov in zadružništva. Sestavljena pa je carinska tarifa tako, da bi banke ogromno zaslužile, kmetje pa bi svoje potrebščine morali plačevati se veliko dražje kot danes. Tako bi se samo manufakturno blago podražilo za 20—30 odstotkov, enako poljedelski stroji. Zato pa g. minister nekoliko štrajka, da se naredi nova pravičnejša carinska tarifa. Če pa bi g. minister liberalcem ustregel, bi si njihove banke zadovoljno roke mele, liberalni časopisi pa bi kričali: dr. Kulovec je draginjo naredil, kmetje, križajte ga!
d Bo Sel. Zloglasni orožniški polkovnik Hurkijevič, ki je bil pokoren sluga dr. Žerjava in vihtil bič nad slovenskimi orožniki, bo šel. Dobro! Polagoma pridejo vsi na vrsto, ki so mislili, da bodo z razbojniško Or-juno strahovali naše ljudstvo. Šli bedo tudi tisti davčni uradniki, ki so najbolj pritiskali naše ljudi. Šli bodo v Vojvodino, kjer bodo svojo zmožnosti zelo hvalevredno mogli razviti. Zakaj Vojvodina, kakor znano, do sedaj le malo davka plačuje.
d Pozor na cigane. V zadnjem času so se zopet pojavili v raznih krajih na Kranjskem predrzni cigani in ciganke, ki se potikajo po deželi in uganjajo razne sleparije. Ciganke igrajo s kartami in prerokujejo praznovernim ženicam in dekletom srečo in bogastvo, cigani pa motijo ženske in moške z igro na citre in vijoiine. Po igri poberejo mile darove za igro in prerokovanje, ko pa odidejo, opazijo lahkoverni domačini da jim manjka razno blago, obleka, živila in denar, kar so si vzeli podjetni cigani sami. Takrat pa je že prepozno, ker cigani ne znajo lahkovernežev samo ociganiti, marveč znajo ukradeno blago tudi dobro skriti, tako da sta ciganska sreča in zabava večkrat prav občutno dragi.
d Zbirka prispevkov za Šmarnogorske zvonove se pričenja z rožnovenskim mesecem oktobrom. Preberite natančno današnji oklic in ne zavrzite priložene položnice! Vsak najmanjši dar vam bo obilo poplačala Šmarnogorska kraljica sv. Rožnega venca!
d Nasvet davkoplačevalcem. V zadnjem času se je v časopisih mnogo pisalo o davkih, med drugim smo tudi čitali mnenje, da ne bo mogoče popraviti vse pomote in krivice, ki so se zgodile pri odmeri dohodnine 1. 1923., ker se, odkar so odpravljeni plačilni nalogi, prelahko zgodi, da davkoplačevalec ne vloži pravočasno priziva. V pomir-jenje davkoplačevalcev lahko objavimo, da
se tega nikakor ni bati, ker prizivni rok glede dohodnine za leto 1923. sploh še ni začel teči v nobenem primeru, kar hočemo v naslednjem dokazati. Po členu 204 lin. zakona za leto 1924-25 morajo predpisni izkazi v vsaki občini biti razgrajeni 6koz dobo 14 dni, a od zadnjega dneva razgrnitve naprej teče potem 15 dnevni prizivni rok. Letos pa je delegacija ministrstva fi-nanc vsem davčnim oblastvom naročila, da morajo razgrnitev predpisnih seznamov pri občinah opustili in izkaze razgrniti samo v uradnih prostorih davčnih oblastev in davčnih uradov. Ta odredba je seveda protizakonita, ker nasprotuje jasnemu besedilu gori navedenega člena finančnega zakona za leto 1921-25. Radi tega prizivni rok še ni začel teči v nobenem primeru, in v?ak priziv, kadarkoli vložen, se mora smatrati kot pravočasen. Davkoplačevalci, ki bi jim torej davčna oblastva proti vsakemu pričakovanju priziv zavrnila vsled prekoračenja prizivnega roka, naj takoj vložijo nadaljni priziv proti detični odločbi pri onem davčnem oblastvu, katero je odločbo izdalo. V pritožbi naj se zahteva, da se že vloženemu prizivu proti dohodnini za leto 1923 prizna pravočasnost.
d Davčni vijak v Sloveniji je bil od leta do leta hujši. Tako je Ljubljana 1. 1922. plačala okroglo 31 milijonov osebnodohod-ninskega davka, 1. 1923. pa že okroglo 53 milijonov. Koliko pa znesejo še drugi davki? Kakor pa smo ugotovili, je slovenska uemokratarija skrbela za to, da se je vijak pri odmeri davkov začel še hujše navijati. Po ukrepih, ki so jih napravili radi-tega pri finančnem ministru poslanci Jugoslovanskega kluba, je odšla tudi k finančnemu delegatu g. dr. Šavniku deputacija SLS glede davčnih olajšav. G. delegat je z velikim razumevanjem vzel predloge depu-tacije na znanje.
d Sveto leto. Osrednji rimski priprav« ljalni odbor poroča, da bo italijanska železniška uprava vožnjo znatno znižala, tako za skupino kakor za posameznike. Zato odbor opozarja, naj se mu kolikor mogoče pravočasno naznani, koliko bo ljudi in kdaj mislijo priti, da izbere pripravni čas in poskrbi za stanovanje. Za mesec april, maj in september so vsa razpoložljiva stanovanja že oddana in odbor za te meseca ne sprejema nobenih prijav več. Kdor pridd torej v teh mesecih v Rim, si mora sam poiskati prenočišče, prav tako, če pridejo velike skupine. Kdor se je že prijavil in se z odborom dogovoril, ne more dogovora nič več preklicati, ker 6e mora odbor ozirati na druge romarske vlake. Dosedaj se je prijavilo že nad milijon romarjev; ker računajo s štirimi milijoni, jih zelo skrbi, kam bodo spravili vso to ogromno množico.
d Svojo odvetniško pisarno je otvoril v Ljubljani na Miklošičevi cesti v hiši Vzajemne posojilnice gospod dr. Ivan Stanovnik.
NAŠIM RODBINAM priporočamo našo domačo Kolicsko cikorijo, izvrstni pridatek za kavo.
ledno noiiiovejle
volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni Už
d Visoko odlikovanj«. Delavnega predsednika pripravljalnega odbora V. katoliškega shoda vseuč. profesorja dr. Matija glaviča je Sv. oče imenoval za hišnega pre-lata. Iskreno čestitamo!
d » Vrtca* in »Angelčkat, naših najstarejših mladinskih listov, sta izšli 9,—10. Številka. Prosimo vas, krščanske matere, ki vam je mar krščanska vzgoja otrok, da seznanite svoje otroke s tema listoma in jim pomagate, da ju naroce.
d Poročil se je 21. t. m. na Brezjah g. Fr. Mulej, posestnik z Dobrega polja z gdčno Marijo Bohinc z Misač. Našemu vrlemu somišljeniku iskreno čestitamo!
d Zeta smr^-cnevarno obstrclil. Franceta Zaletelja, posestnika iz Klečet, obe. Žužemberk, je 21. t m. v prepiru vsled družinskih zadev oče njegove žene Franc Glavič s samokresom ustrelil v trebuh. Rana jo smrtnonevarna. Obstreljenega so takoj prepeljali v bolnico v Kandiji.
d Z oreha je padla žena Marija Skobo, vas Kžiše, župnija Vače. Živela je še eno uro in so ni nič več zavedla. Za družino, katere skrbna gospodinja in mati je bila, je to hud udarec. N. v n>. p.!
d Stroj io ;<s zmečkal. 7odnik Jožefa, stara 14 let, iz Ročensa, delavka na žagi dr. Karla bar. Borna v Pristavi pri Tržiču, jo bila dne 21). sept. 1924 zaposlena pri stroju za rezanje zarez v doge. — Dognano še ni, kako se je nesreča pripetila. Domneva pa se, da jo je stroj, ki je bil v zelo počasnem teku, polagoma privlekel v ustroj in Vodnik v zadnjem trenutku ni mogla več poklicati na pomoč. — Sodelavci so jo zagledali šele, ko se je stroj ustavil in je Vodnik ležala že v zadnjih zdihih pod strojem, kateri jo jo zmečkal po celem telesu. Vodnik je čez pol ure po nesreči izdihnila radi otrpnenja možgan in izlcrvavenja.
d Sod ga jo stisnil. Pred par meseci je prevzela gestiiničarka Jerica Podržaj na Bregu pri Celju več sodov vina. Prosila je 44 letnega čevljarja Martina Jošta, naj ji pomaga spraviti vino v klet. Jošt je hotel spraviti sod z 200 litri vsebine v klet, ne da bi počakal na varnostno vrv. Ko je bil v sredini stopnic, se mu je zdrsnilo in sod se je zvalil preko njegovega telesa. Stisnilo mu je prsa; nesrečni mož je umrl pol ure po tem dogodku.
d Težka avtomobilska nesreča se jo dogodila pri Veliki Gorici na Hrvatskem na cesti Velika Gorica—Zagreb. Z avtom so se vozili zagrebški kavarnar Horvatovič, soproga davčnega oficijala v Zagrebu Terezija Cubelič in njena hčerka Olga. Blizu vasi Velika Mlaka se je šofer hotel izogniti težko obloženemu kmečkemu vozu, toda izognil se je tako nesrečno, da se je avto
prevrnil in popotnike pokopal pod seboj. Slučajno se je po cesti pripeljal drug avtomobil, čegar potniki so ponesrečence izkopali izpod prevrnjenega avtomobila in jih prepeljali v bolnico v Veliko Gorico. Ka-, varnar Horvatovič je na poškodbah umrl, | obe ženski pa sta bili več ali manj ranjeni. I Obe so prepeljali v Zagreb.
DOLENJSKE NOVICE.
d Instalacija novega prošta v Novem : mestu g. Karela Č e r i n a bo prihodnjo ne-! deljo dne 5. oktobra. Instalacijo, to je na-meščenje v službo župnika in dekana, združeno s častjo prošta, bo izvršil prevz. škof sam. Začetek slovesnosti bo o pol 10. uri dopoi<Jue. Po instalaciji bo imel g. prošt prvo pontifikalno sv. mašo. Novi g. prošt je bil rojen v Toplicah, žup. Zagorje ob Savi, 1. 1877. 22. dec., kjer je bil oče nadučitelj. Starši njegovi, ki so žo umrli, so bili globoko verni. V mašrika je bil g. prošt posvečen 1. 1S00, nak.^r jr služboval kot kaplan dve leti v Zagorju, tri leti v Kostanjevici, eno leto v Škofji Loki. L. 1906. 1. septembra je bil imenovan za škofijskega tajnika. L. 1910. 11. nov. je bil nastavljen za župnika na Boh. Beli, 1. 1914. 1. sept. pa je nastopil službo špirituala (duhovnega voditelja) pri uršulinkah v Škofji Loki, kjer je vsestransko deloval na vzgojnem polju in kot vesten katehet na ženskem učiteljišču. Po svojem dosedanjem službenem delovanju je g. Karel čerin res vsestransko pripravljen, da bo mogel vestno in dobro vršiti svojo novo službo kot župnik novomeško prestolice, dekan in prošt starodavnega kapitlja. Dr. Čerin, kapelnik godbe dravske divizije v Ljubljani je njegov brat in bo pri instalaciji sodeloval s svoji morkestrom pri slovesni sv. maši.
V	Novem mestu je 18. t. m. umrl trgovec Mihael Mramor, star 80 let. Bolehal je na srcu; ko je šel po kosilu malo spat, so ga našii mrtvega.
V	Prečni si je postavila požarna hramba gasilni dom. V nedeljo dne 9. septembra ga je blagoslovil domači g. župnik Šmidov-nik. Pri veselici je sodelovala novomeška godba. — In v sredo 25. sept. dopoldne je pogorel v isti vasi zopet kozolec, last Neže Penca. Menijo pa, da so je zažgalo slučajno po iskri od ognja v bližnji hiši.
V	Ločni pod Trško goro je v noči po trškogorskem žegnanju 8. sept. zažgal do-sedaj neznan storilec kozolec posestniku Francu Jermanu. Škode ima čez 10.000 dinarjev. Isti dan lansko lete je pogorel gra-sčaku Germu na Bajnofu velik kozoJer poln sena. Pijančevanje o priliki žegnanja ima gotovo glavno vlogo pri teh nesrečah.
V	Šmarjeti je 21. t. m. zvečer posestnikov sin Janez Rodič 23 let starega fanta Ja-
neza Macedcnija temeljito namahal s kolom in nožem po glavi tako, da so ga morali odpeljati v bolnišnico v Kandiji. jiace-doni se je pajdašil v splošno pohujšanje z mačeho Rodičevo vdovo Terezij Rodič, ter bil sploh delamržen pohajalec, ki se je skrbno izogibal cerkve. Vsa zgodba .=e je izvršila v bližini gostilne Kariovškove kjer so omenjeni pili na krancelnu. Tudi Rodičevo so fantje namahali.
d Roparski napad na župnišče. Dne 25. t. m. ob pol 1 zjutraj sta nenadoma stopila v sebo g. župnika Al. Volca v Soteski pri Toplicah dva roparja z električno svetilko in zastrtimi obrazi in namerila na g. župnika puško, revolver in bajonet ter zahtevala denar. Prodno sta odšla, sta g. župnika zvezala. Vzela sta denar iz blagajna in uro z verižico, drugega ničesar. Ker so bili vsi župnilcovi celi dan v vinogradu, se je najbrže eden roparjev prikradel čez dan v župnišče, da je odprl tovarišu; rekla sta, da jih čaka zunaj £e šest in da gredo še v grad.
MED BRATI IN SESTRAMI.
V Podjami na Koroškem je umrl gosp. župnik Anion Kaplan v 52 letu starosti. Pokojni je bil rodom Čeh, a je vedno stal odločno na strani Slovencev in se boril za njih pravice na cerkvenem polju, vsled česar so ga koroške oblasti neprestano preganjale. Vsled slovenske pisave matrik je bil dvakrat kaznovan, pa se ni uklonil, ker je vedel, da je pravica na njegovi strani. Veliko gorje mu jo prizadejal tudi Volkswehr, ki ga je izropal in pred katerim je moral bežati. Slovensko ljudstvo žaluje za njim, on pa je našel mir in počitek, ki ga jo bil tako potreben.
Na Sv. Gori pri Gorici so za to leto ustavili zidanje cerkve, ker primanjkuje klesanega kamna. Na Mali šmaren so to znamenito božjo pot obiskale velike množice romarjev. Slovencev je prišlo do devet tisoč in nekaj sto Furlanov. Ker je začasna kapela premajhna, sta bili imenovani praznik dve sv. maši in dve pridigi na prostoru stare cerkve.
VOJAŠKE ZADEVE.
Invalidski zakon. Vlada bo v prihodnjem zasedanju predložila parlamentu načrt invalidskega zakona, ki je že izdelan. S tem zakonom bo znatno olajšana beda invalidov, kakor tudi njihovih družin. Pravico do podpore bodo imeli tako vojni, kakor tudi »civilnk invalidi, to so tisti, ki so bili poškodovani od bomb iz letal itd. in njihovi rodbinski člani t. j. zakonski otroci, zakonske žene, priznani nezakonski otroci, rejenci in pastorki. Podpore bodo sledeče: zdravljenje, dobava protez, etro-
Schicht
Pravo
Scftichiovo-miio ziiKo, Jelen
je bilo, je iu bo vedno ostalo najboljše.
Pri nakupu pazite na ime SCMCM" in ua znamko .JClCK"!
kovni pouk, posredovanje služb, podporo in posojila, dosmrtna preskrba v invalidskih domovih in razna dovoljenja in prednosti (pri oddaji trafik itd.). Invalidnina bo znašal za 20 odstotne in\alide 1C00 dinarjev letno. Ivalidnina se povečava za vsakih nadaljnih 10 odstotkov za 540 Din letno, tako, da bo prejemal 100 odstotni invalid letno 5430 Din, nad 103 odstotni invalid pa 9000 Din letno. Kaplari dobivajo 5 odstotno višjo invalidnino. 60 letni invalidi imajo brezpogojno pravico na 100-odstotno invalidnino. — Podrobneje bomo pisali, ko bo ta načrt uzakonjen.
Vprašanje: Imam rejenca, ki so mu starši pomrli in je pri meni že od tretjega leta slarosti. Vzel sem ga sicer za svojega, vendar nimam prepisanega na svoje ime. Svojih otrok nimam. Rejenec je bil potrjen na polni rok in že služi 8 mesecev. Ali ima pravico do skrajšanega roka če že ne do oprostitve? Jaz sem služil polni rok.
M. J. M
Odgovor: Ker rejenca niste posino-vili, se pravno ne prišteva k vaši družini in torej z ozirom na razmere vaše družine ne more biti oproščen in ne služiti skrajšanega roka.
Vprašanje: Letos sem bil potrjen na polni rok. Oče je 6tar 50 let. Starejši brat je odslužil 4 leta v vojski in nato 3 leta pri žandarmeriji in je že 10 let od doma. Doma sva ostala sama z očetom. Ali imam pravico do oprostitve ali vsaj do skrajšanega roka. V. Ž. L.
Odgovor: Ako je o5e odslužil aktivno vojaško služba (3 oziroma 2 leti) ln brat spada med letnike, ki so od 1914. leta dalje prišli pod vojaško obveznost, tedaj imate pravico do skrajšanega roka, ker sta že 2 člana vaše družine služila polni rok. Pravice do oprostitve pa nimate, ker se vas pač ne bo smatralo za edinega hranilca nesposobnih -zf.drugarjev«.
Vprašanje: Ali je še ras vložiti prošnjo za sprejem v konjiško podčastniško šolo v Subotici? F. N. L.
Odgovor: Rok za vlaganje prošenj je potekel že 20. septembra t. 1. Vsi prijavljeni kandidatje se morajo že 1. oktobra osebno javiti komandantu omenjene šolo v Subotici.
V/n ašanje: Svojega sina, ki jt bil letos potrjen, bi dal rad v zimski tečaj kmetijske šole na Grmu. Ali bi bilo mogoče, da bi 6e mu nastop vojaške službe preložil do dovršitve zimskega tečaja? Kam je treba vložiti tozadevno prošnjo? A. B. V.
Odgovor: Gojenci kmetijske šole na Grmu nimajo pravice do preložitve nastopa vojaške službe in bi bila tozadevna prošnja brezuspešna. — Ponovno pa sporočamo, da je vsako podobno prošnjo vložiti pri poveljstvu pristojnega vojnega okrožja.
Preselitev trgovine.
Slav. občinstvu vljudno poročam, da SEM PRESELIL SVOJO TRGOVINO z mešanim blagom v LUKO-VICl v LASTNE PROSTORE nasproti sejmišča. -Cenj. odjemalcem se najtopleje zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in zaupanje, ter prosim, da mi isto ohranite tudi naprej. — Preskrbljen sem v veliki izbiri z zimskim blagom za moške in ženske, kakor tudi z vsakovrstnim usnjem. Prepričajte s^ torej v lastnem interesu o dobrem blagu, izdatno znižanih cenah in točni postrežbi. . F. BLATNJK, Lukovica.
-^ w
POLITlCni • ZAPISKI
m*_&&_
p Tat kriči: Tat, tat, primite ga. Samo-stojneži so sokrivci, da je zavladal nad Slovenijo centralizem, ki nam je Slovencem ugrabil že na milijone premoženja. Centralizem je bil gnezdo, iz katerega se je kotila najgrša korupcija v milijardne — ne samo milijonske — škode davkoplačevalcem. Centralizem je zlegel orjunske razbojnike, ki so streljali na ljudi in jih pretepali. Pa eamostojneži so še danes za centralizem. Sedaj, ko je prišla nova vlada in kida ta ogromni gnoj iz centralističnega hleva, ki so ga tudi samostojneži pridno zidali, so zavpili samostojneži: klerikalci samo varajo in nič ne delajo, dasi so že tri mesece na vladi. Prvič so klerikalci šele dva meseca na vladi, drugič so klerikalci in drugi možje v vladi pripravili že celo množico koristnih in potrebnih zakonov, ki jih bo sprejela skupščina, tretjič 6e je napravil v državi red, vpeljala osebna varnost, da je človek vsaj varen svojega življenja, četrtič se korupcija, ki je požrla državi milijardne svote, tako temeljito preganja, da zelo /i-6okim gospodom sapa pohaja. Nobena kmetija pa, ki jo je gospodar uničeval in zapravljal 6 let, 6e ne da popraviti v dveh mesecih, pa tudi v enem letu ne, pa tudi davki, ki jih je naložil samostojni centralizem in s katerimi del uradništva dere naše ljudi, ee ne dajo v dveh mesecih izravnati. Finančni minister sedanje vlade pa i j prvi, ki je vzel izenačenje davkov resno v roke in se ta zakon že pripravlja. Iz sedanjega davčnega pritiska, ki ga je še prejšnja vlada našravfala se za 30 odstotkov, pa je razvidno, da je bil namen prejšnje vlade Slovenijo gosj>odarsko popolnoma uničiti, pa je hvala Bogu ob pravem času mogla skočiti vmes SI.S, ki bo kmalu iz te slovenske gospodarske razvaline zopet polagomi začela zidati. Samostojneži pa, ki so so-krivi vseh teh groznih razvalin, naj lepo molče in si trkajo 6pokorno na prsa.
p Tudi na Hrvaškem nagajajo. Radi-čevci so imeii v nedeljo sejo, v kateri 60 ugotovili, da liberalno Pribičevičevo uredništvo štrajka proti ministrskim odredbam, ki hočejo privesti red in poštenje v državno upravo. Sklenilo 6e je, da gre v Belgrad odposlanstvo in da se odstrani vse nepo-korno in strankarsko uradništvo iz službe. Pametno! Tudi pri nae se bo s tem začelo.
p Kdaj bodo volitve v narodno skupščino? Vlada je mnenja, da ni nobene potrebe po novih volitvah, ker ima vlada močno večino v skupščini in ker je po toliko mesecih lenuharjenja treba rešiti celo vrsto najnujnejših zakonor. Radič pa pravi, da se bo še preje dosegel sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci in se bodo nove volitve vršile kot vprašanje na narod, če ta sporazum potrdi ali ne. Zlasti bo to vprašanje na srbski naroo, ki danes po svojih zastopnikih sporazum odklanja in hoče imeti centralizem.
p Cisto i7. sebe so liberalci, ko je finančni delegat uradno ugotovil, da je prejšnja vlada povišala dohodninske davke za
(Dalje glej v naslednjem stolpcu spodaj.)
mznmm
iti__m*
n Izredni občni ibor Okrajne Kmetske zveze Krško-Kostanjevica se je vršil v nedeljo dne 28. sept. t. 1. v Sv. Križu pri Kostanjevici. Z navdušenjem sta bila zopet izvoljena Ivan Kuntarič za predsednika in Matej Tomazin za tajnika. Dogodek pri vo-litvi župana v Krškem so vzeli navzoči z največjim obžalovanjem na znanje kot oškodovanje kmetskih koristi in kršen-e discipline. Politično poročilo je podal tajnik SLS .F. Gabrovšek.
n Olcroije kmetskih zvez v Novem mestu vabt na svoj I. redni občni zbor, ki bo v torek, dne 21. oktobra 1924 ob pol 9. uri dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Na osnovi okrožnega pravilnika, § 7 se morajo občnega zbora udeležiti vsi odborniki okrajnih kmetskih zvez v področju okrožja, vabljeni so pa tudi odborniki in člani krajevnih kmetskih zvez.
n Vabilo na obrni ibor Prosvetne svcie, ki se bo vršil v sredo 8. oktobra t. 1. v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5 (poleg Uniona) v Ljubljani. Začetek točno ob pol desetih I — Spored: 1. čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročila odbora, prosvetnih okrajev in preglednikov, 3. predlogi odbora in društev, 4. volitve novega odbora, 5. slučajnosti. — Dostop imajo zastopniki društev in okrajev b pismenim pooblastilom in zastopniki vabljenili organizacij. Vsako včlanjeno društvo naj skrbi, da bo zastopano. Pismeni predlogi društev se ujtoStevajo le, ako jih prejme zveza M dni pred občnim zborom. Želeti je, da se izrijiijo društva zlasti glede novega poslovnika. Društva, ki še niso izvršila Bklepov zadnjega obi-
eno tretjino in da sedanja vlada ni dala nobenega naloga, da naj se pobiranje davkov poostri. Sedaj ne vedo, kako bi naiprej lagali. Dobro pa je, da 6e je to vprašanje sprožilo, ker bodo tisti uradniki, ki mislijo, da so najprej liberalci in potem šele nepristranski uradniki, temeljito poučeni o svoji zmoti.
p Proti korupciji. Obtožnica proti bivšemu ministru dr. Markoviču je že tiskana in bo še te dni poslancem razdeljena. Isto-tako je izročil poslanec Žebot z nekaterimi drugimi poslanci predsedniku skupščina obtožnico proti dr. Velizarju Jankoviču, bivšemu železniškemu ministru. Podatki proti bivšemu ministru Janiču se zbirajo.
p Šolski nadzornik E. GangI, starosta Sokolov, je odstavljen radi ogromnih pri-stranosti, ki so ee godile pod njegovo vlado v imenovanju učiteljev in šolskih nadzornikov. Metla pometa, počasi sicer, ker ja smeti za cele koše, toda gotovo.
p »Radikalski glasnik« je nehal izhajati. Ali je g. Grafenauer pameten postal?
p Občinske volitve v Celju so se vršile' v nedeljo. Dobil je Narodni blok (liberalci, radikali in narodni socialisti) 600 glasov, socialno-gospodaraki blok (komunisti, Nemci in nekaj SLS) pa 485 glasov. Velika večina SLS se volitev ni udeležila, ker ni marala iti z liberalci, z Nemci pa tudi ne.
p Občinske volitve, ki so se ponovno vršile v Radomljah, so končale še z večjim liberalnim porazom. Preje so dobili naši 4, liberalci pa 3 odbornike, sedaj pa naši 5, liberalci pa 2.
p Občinske volitve v Tuhinju: SLS 93 glasov (7 odbornikov), 'Go^p. napredna glasov (2 odbornika).
noga zbora, naj to takoj gtoro. Tudi naj Iz vrte vas
dolžnosti do zveze (članarina, Vestnik, poslovne knjige, članske izkaznice itd.). Storimo vse, da bo občni zl>or v čast in korist naši prosvetni organizaciji! — Ljubljana, 23. septembra 1024. — Jernej Hafner 1. r., tajnik. I)r. Jakob Mohorič 1. r., predsednik. — Op. Dovoljena bo polovična vožnja po železnici. Kupite doma cel listek do Ljubljane, na domači postaji nnj ga vam uradnik žigosa s po-R.-ajnim žigom, v Ljubljani listka ne oddajte; s potrdilom, ki ga bosto dobili na občnem zboru, boste so nazaj mogli vozili brezplačno.
u V lfadovljiei bo v nedeljo 5. oktobra ob 3. uri popoldne sestanek zaupnikov SLO. Zaupniki pridite gotovo!
n Kai. prosvetno društvo v Preddvoru nad Kranjem priredi v nedeljo dne 5. oktobra in ponovi na žefrnansko nedeljo 19. okt. obakrat ob 3. uri pop. v društveni dvorani volezabavno igro »Charlejeva teta* v treh dejanjih. Uljudno vabimo.
n Poselska zveza. »i'oselska zvezac priredi v nedeljo dne 5 oktobra 1924 ob 4. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Unionc tombolo (srečolov) s 3(X) lepimi dobitki. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo iposelskega d um rt v Ljubljani. P. n. občinstvo so vljudno naproša, da prireditev polno-čtevilno obišče in sedeže po srečkah, ki so samo po 1 Din. — Tajništvo.
ti Oglas! V času od 13. do 15. oktobra t. 1. se bodo vršila na državnih trtnih nasadih, in sicer: 1 v Pekrah, p. Limbuš pri Mariboru; 2. v Gornji Kndgoni; 3. v Šmarju pri Jelšah in 4. v Dramljah (Sv. Jršula) pri Celju, če se prijavi za to dovoljno Število udeležencev, teoretična predavanja in, v kolikor to dopuščajo obstoječo priprave, tudi prak-t čnn rnzkazovanja o vseh k vinski trgatvi in spravljanju vinskega mošta spadajočih opravilih in manipulacijah, kakor: pripravljanju in čiščenju posode za trgatev; o branju, pecljnnju (repkanju) in mamSenju grozdja; o določitvi sladkorja in vinske kisline v moštu; o ravnanju r. vinskim moštom iz gnilega ali nepopolno dozorelega grozdja; o zboljšanju vinskega mošta; uporabi žvepla pri spravljanju moštr; o pogojih pravilnega kipenja (vrenja), času pretakanja, glavnih boleznih vinskega nioSta in vina itd. Dostop je prost vsem vinogradnikom, viničarjem in drugim interesentom, ki prijavijo svojo udeležbo do najkasneje 10. oktobra t. 1. vodstvu dotičnega unspdn. To se naznanja vsem okrajnim zp.stopom, občinskim nradom, risarskim društvom in kmetijskim podružnicam mariborske oblasti, da skrbe za čim številnejši obisk teh r srrlio povzdige kvalitete naših vin slutečih predavanj.
n Kamniški podružnica sadjarskega In vrtnarskega društva 7j Slovonijo p-;redi dne 5., 6. in 7. oktoba t. 1. v Kamniku sadno razstavo, združeno s sadnim sejmom. Namen rnzslave je dvigniti sadjarstvo, to lepo panogo kmetijstva, ki bi lahko z malim trudpm prinaSala kmetovalcem obilo dohodkov. Ob otvoritvi (dne 5. oktobra ob tričetrt na 10. dop.) bo predavanje sadjarskega strokovnjaka Iz Ljubljane, ki nam bo povedal, kako moramo ravneti s sadnim drevjem, da bomo imeli od njega čim več dobička, in katerih sadnih vrst se bomo morali oprijeti, da bomo sadje lahko in drago prodali. Skušali bomo privabiti trgovce s sadjem, ia blago, ki ga imate na prodaj, po kolikor mogoče visoki ceni vnovčit!. Vabimo vse okoliške sadjarje, da se gotovo udeleže razstave. Od vsake vrste jabolk, hrušk, orehov prinesite 2 do 5 kg v trgovino g. A. Stergarjn (Mumika) ali v »Kmetijsko nabav-Ijnlno zadrugo< Na listek napišite svoj nnslov, in za vsako vrsto sadja množino, ki jo imate na prodaj. Tiste pa, ki ne boste razstavili, vabimo, da si jo ogledate in pridete poslušat predavanje. Vstop bo brezplačen. Dostavljamo, da se kupci za kanadske Se oglašajo.
n Išče so 14 do 15 letna deklica v službo boljšo krščanske kmetske hiše v kamniškem okraju. Deklica bi se navadila vsega kmetskega in gospodinjskega dela. VpraSanja na uredništvo Domoljuba.	.... ., n Izgubila se je denarnica z denarjem v Višnji gori na semnju. Pošten najditelj so naproša, da jo vrne. proli nagradi v župnišče ali na orozmaki postaji v Višnji gori.
V večjem mestu se sprejme pod zelo ugodnimi pogoji s 1. novembrom samski m vnet ORGAN1ST, ki zna tudi dobro voditi godbo na pihala in lok. Naslove je poslati do 15. oktobra upravi »Domoljuba« 5tey. 5927,
MIRNA.
Pred nedavnim časom pod bivšim Pašič-Pri-bičevičevim režimom so uprizorili mirnski orjunci časopisno gonjo proti mirnskemu g. župniku. Upali so si trdili, da je on pri neki občinski seji laz-žalil kraljico in prestolonaslednika. Namen jo bil prozere*. Očrniti so hoteli duhovščino, da jeproii-držarna in protidinastična. Nobeno sredstvo jim ni bilo preuinazano, da so se ga posluževal i.BTirnski g. župnik ni niti občinski odbornik, niti ni bil pri dotični seji, ki se je vršila 27. januarja 1924. Pač ra so miraski orjunci ovidili zaradi žaljenja kraljico in prestolonaslednik dolgoletnega odbornika in prinaša SLS Anton- iostarja iz Škriančev. >a podlagi te ovadbo so bilo nvedene obširne poizved-be proti Most&rjn, ki so se tlelde do sedaj. Vložena je bila tudi že obtožba zoper Mostarja. Mo-star jo predlagal nato celo vrsto prič, da so trditve orjaccev, da je hotel Šaliti kraljico in prestolonaslednika, gola sumničenja. Zaslišale so so to priče in državno pravdništvo jo postopanje zoper Mostarja ustavilo. X<jluini mož je s tem dobil zadoščenje.
SV. EUPERT V SLOVENSKIH GORICAH.
(Orlovska prireditev.)
V nedelja, 14 septembra je bil za nas izvsn-rodno vesel dan. Vse, sfaro in mlado, kar leze ino grm se jo zbralo po slovesnih večernicah na (ravniku g. župnika Pajtlerja. Imeli srno javna orlovsko telovadbo. Poselili so nas pri tej priliki sosednji Orli in Orlice. Prihod Orlov in Orlic od Sv. Lenarta pa jo na vse Ruperčane mogočno vplival, ko so zaslišali milo glasove vrle lenarške godbe. Pri vhodu, kjer je bil slavolok z napisom: »Pozdravljeni nr.ro bratje mili in sestre v. naši sredini. Bog sivi!« jo br. Perilo Pohra.šky pozdravil niše gosto ter g krepkimi besedami nalival Orlo in Orlice »ilato mladino« slovenskih goric. Na telovadišču se je razvila telovadba, ki se je — «asl našim Orlom m Orlicam prav sijajno obnesla. Vmes) so nastopih nc-i mladi govorniki in govornice: Mirko Goralic od br. Bo-nedikta jo govoril o potrebi orsanizaioričaega dela: »Nič nam ne koristi svetna Hobranba brez srčne kultnre. Cista duša v vzorno razvitem telesu je cilj orlovsko vz,~oje.c Alojz Kožv.liar pa je prav živahno prednašal Gregorčičevo pesem: »V pepelnifni nočuc Pranja Vročko, naielnica od Sv. Petra pri Mariboru je povdarjala prav odločno: Bili Orel ali Orlica pomeni čast in ponos Tilka K»vič, predsednica be-nedi:!ii!i Orlic, nam j j krasi.* .»oJala misel: >..«J narod potrebujs zglednih deklet in zen.c Lojzka Cafova pa nam jo povedala, »kako koristne bo orlovsko prireditve. Ob takih prilikah si »bistrimo duha in obHžimo sr.c.« Cela prireditev se je končala s krasnim petjem, ta katero »e »rav mnogo trudi domači g župnik Pajtler. P^d njegovim vodstvom je pevski zbor zap?l več narodnih pesmL Tako se je torej voselo začela in veselo končala n»5a prva orlovska prireditev pri Sv. Runertu. Ljudje so šli navdnšeni domov. Stare ženice pa so govorile med seboj: »0, kako lepo jjo danes bilo pri nas; zdnj pa vemo, da so naši Orli m Orlice nčijo samo lepe ročic Iskrena hvala vsem, ki ste nas obiskali! Bog živil
IZ GitCSUPLJA.
(Sokolska prireditev.)
Kor so naši liberalci izgubili ves vpliv in zaupanje pri ljudstvu, si niso mogli drugače polagali, da so si iimislili nekaj, kar bi jih nt. gnilo rešiti. In res, posvetov-« so se s tovarnarjem A. Šinkovcem, kateri ima delavce pod svojo komando. Knsov ata »o pa tudi kmalu imeli nekaj takih do-brovoljčkov, kateri vedno vidijo v kozarcu dno. Rečeno - storjeno. Dogovorili so se, da bo v nedeljo 14. t m. ustanovna Blavnost sokolskega društva pri bratu Ivanu Eusu. V soboto so postavili mlaje, izobesili zastave (slovenske ni bilo med njimi . ogradili dvorišče, pripravili plesisce tdjo, da ie bile vse slovesno. V nedeljo so otvonli slovesnost ie ob 7. zjutraj pri sprejemu gostov na postali Tn so izstopili 4 sokoli Po sprejemu so ime občni zbor društva. Za službo božjo seveda, da se U ljudje ne brigajo, zato se niso udeležili sv. mafie,
kstera je v Grosupljem običajno ob 8. Ob 10. pa zopet ra postajo, kjer sta izstopila dva sokola in godba Dravske divizije. Sedaj so z godbo na čelu še bolj ponosno korakali skozi vas na grobišče pokojnega nadnčitelja Joškota Bergp.nta Tam je govornik povedal, kako iskren sokol i« bil on, kakor tudi pokojni Alojzij Koprivee, katera j'a nista do-čakr.la današnjo slavcostl — Popoldanski sprejem c,b d. na poslaji je bil v največje veselje naših liberalcev; izstopilo je precej gospode, katera simpa-tuira z našimi »magnatarjic Z največjim ponosom in upanjem so šli v sprevodu skozi vas in naiaj ter neprenehoma kričali »zdravot, na kar pa od straui gledalcev niso dobili odzdrnva. ltusov ata m.,nda so niso bili nikoli tako veseli, ker so videli tako voličasten sprevod, samo tega se niso spomnili da so sami tujci, ki so prišli od vseh strani, domačini pa so bili na prstih sešteti Po končanem sprevodu pa v telovadne in veselične prostore, potem pa ljudska zabava, ples itd. itd. Pri večernih vlakih rie je pa zopet gnetlo precej vinjenih gostov, kateri so vstopili največ v vlak proti Ljubljani ter kričali sami sebi neprenehoma »zdravoc. Ostali M še pili plssali in »plavšalic pozno čez polnoč. Veselica jo potekla v največje veselje in upanje že vsekakor obupanih gostilničarjev in trgovcev. Mi vam pa povemo, da so tudi ta zadnji poizkus vam no bo obnesel, ker vas naši občinarji predobro poznajo. Zato poživljamo vse zavedne lante in dekleta, naj se ogibljcjo takih brezverskih društev. Tovarniškim delavcem pa svetujemo, naj se čim prej organizirajo v svojo strokovno organizacije, da ne bodo v strahu pred svojim deledajuleem.
STRUGH.
(Občinske volitve.)
Občinske volitve so kenčane, nasprotniki g« doživeli poraz tudi pri nas. 8LS je dobila 1(8 glfc-seva in 5 odbornikov, gospodarski odbor Strug« 45 glasov in 3 odbornike, gospodarska stranka vasi Kaplo je dobila 26 glasov in 1 odbornika. Vendar pa jo večina teh glasov tndi od pristašev SLS, Jd so se dali nahnjskatl Proti SLS so nasprotniki delali z vsemi močmi. Nobeno sredstvo jim ni bil* proslabo: laž, goljuiija, zvijača in podkupovanjo, vse je bilo dobro. Toda tudi mi nismo mirovali, vendar pa smo delali pošteno in tndi imagali. Tndi okrajno glavarstvo je nasprotnikom pomagal«. Moralo bi obe listi nasprotnikom razveljaviti, ker sta bili polni napak, pa jih ni, ampak najraje bi bilo taiveljavilo našo, ki je bila v najlepšem redu. Nasprotniki se kar sami podpisali brez kakega določnega dovoljenja več kandidatov. Ml smo zahtevali, da okrajno glavarstvo listo razveljavi, toda ne. Nasprotniki so napravili neko pismo, na katero so podpisali kandidato, ki no znajo ne pisati no brati in to nesli na glavarstvo. Zadostovalo je. Da pri nasprotnikih glavarstvo nI zahtevalo nič prič, j« proti naši listi zahtevolo, da mora priti naš kandidat in priča z njim gotovo v Kočevje, sicer listo razveljavijo. Torej, kjer je Slo za korist samostoj-nežov, ni bile tTcba dokazov, nobenih potov, in nobcDe priče. Ko je pa šlo ia aas. gmo morali do glavarstva in še pričo vzeti eeboj. To jo dvojna mera katero mi odklanjamo In so bomo pritožili in zadevo i7ročili Jng. klubu, če tudi nekaterim gospodom pri glavarstvu ni všcS.
fiT. JliRNEJ NA DOLENJSKEM.
(Orlovska prireditev.)
Ncdelia, 14. september, nam ostane v prijetnem spominu. Vršila se je okrožna orlovska prireditev Od vseh strani n«5e lepe doline so pnhueli Orli, Orlice — is Bako tudi obojni naraščaj, da ma-niiostira za orlovska načela, se poraivesele «i enako mislečimi brati in sestrami in se navdušijo ia nadaljno delovanjo pri orlovski organizaciji. Ob pol 10. se je začel pomikati spretod (4 konjeniki,
I.
se imenuje fina nijava kotenina. Izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A- & E, SKABERNE » Ljubljana, Mastni trg 10.
Z1
orlovska godba iz Št Jerneja, 50 Orlov, 31 Orličev, 48 Orlic, 11 mladenk ter 27 Orličlr) po vasi k sr. maJL Pri sv. maši bo peli pevski zbori iz Št Jerneja, Kako in škorjana in igrala godba iz št Jerneja. Cerkveni govor jo imel g. župnik Žust iz Cerkelj; pri zborovanju, ki ga j« vodil g. kapi. Božnar, pa so govorili dr. Cesnik iz Novega mesta. Zoran Ivan iz šinarjete, Vido iz Št. Jerneja, Rora Matohova is Šmjliela. — Telovadba po litanijab je prav zadovoljivo izpadla. Posebno so želi polivalo •rodni telovadci in skupina Račanov. — Vsem, ki to na katerikoli način pripomogli, da se je slovesnost tako lepo izvršila, bodi izrečena najlepša zahvala. Bog živi!
DOBROVA PRI LJUBLJANI.
(Orlovska prireditev.)
Da orlovska misel Se živi na Dobrovi, nam priča lepo uspela celodnevna prireditev ob priliki proslave l&letnice Dobrovskega Orla 14. t. m. — Sprevod, »v. maša, javna telovadba s pomembnim govorom, vse jo poteklo mimo nas t znamenju iskrenega bratskega prijateljstva in prepričani smo. da je pnstila ta prireditev tudi pri nas kal večjega zanimanja in navdušenja za poštene orlovske ideje. — Hvala vsem, ki so z udeležbo ali drugače pomagali, da se je mogla cela prireditev tako lepo izpeljati. — Hvala tudi g. dr. J. Kotniku za njegov navdušen govor. Upamo, da se bodo nase želje po društvenem domc, ki nam ga je on poseb-polagal na srce, kmalu uresničile.
MIRNA PKC.
(Po občinskih volitvah.)
Pravijo, da bo zadeva naših občinskih volitev rešena v korist SLS; saj drugače ne more biti. Našim »naprednim kmetomc pa to ne gre v glavo in se no morejo viiveti v položaj, ki pride. Delajo načrte, kujejo naklepe; ngibajo, kako bi katerega izmed naših odbornikov na ta ali oni način pregovorili, da bi volil župana iz stranke, ki je sokriva centralizma. Seveda, delajo račun breg krčmarja! Saj se je še Pašič umaknil s pozorišča, pa 6e ne bi mirnopeški I samostojneži! Ali ima samostojna stranka patent na županstvo v Mirni Peči? To pot bodo videli, da zna tudi župan SLS voditi občino, še bolje kot SKS. Na-iim pa bodi povedano tole: Osebnosti v stran, veljajo naj načela! Zupan naj bo res kmet; če ni gostilničar še boljše. Zdaj znajo hoditi okoli nas in se nam prilizovati, ceŠ, ikaj bo i* župan, kic itd. Lepo je tudi, če dobi občina župana, ki daje občanom lep agled tudi v tem, da redno hodi k službi božji, na to je treba tudi misliti, ko pride tisti las. Vedite, če bi imeli samostojni večino v odboru, ne bi za nobeno J eeno volili našega župana; razume se, da tudi ml ae bomo njim ponujali župana. Volilci, vzemite si sa zgled Šmihel-Stopiče, kako znajo ti voliti župana!
Kar se tiče ceste iz Globodolo. smo (vedeli, da je minister za kmetijstvo g. dr. Kulovee ta zadevo če izročil gradbeni direkciji v Ljabljani, ki bo storil« aadnljno svoj« nalog«. — Mimopcčan.
MENGEŠ.
(Izid ponovnih občinskih volitev.)
Ponovne občinske volitve dne 21. 0. so izpadle t obojestransko zadovoljnost. Z izidom je zadovo-Jen Anton Vahtar, ki se je zoper prve pritožil, ker je sedaj izvoljen. Pa no smete misliti, da je njegova skrinjica ujela več krogljic, kakor zadnjič, dobila Jik je tel« manj, a Vahtar je bil tolik« previden, da m je na kandidatni listi pomaknil sa en klin višje. Zadovoljeni s« pristaši 8L8, ker imajo enega odbornika vet Pri prvih jih je dobila SLS 11, sedaj pa I 2. Malo manj so pa sadovoljni liberalci. Ti so na-sodo vali «d zadnjih volitev za 22 glasov in tako it-
Kbili 1 odbornika. Udeležba j« bila obakrat ista. 1 liberalcih ai bilo pravega razpoloženja, ker ni bil« sedaj volivnega fonda in ne volivne pijače. Naši MmiSljeniki s« se dabr« držali in se vesele image.
8T. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Odgovor aa laži nasprotnikov.) Ker se je v sadnjem »Krnet. lista« zopet oglasil nepodpisani dopisnik is št. Jerneja in ae skril ■a hrbet odgovornega urednika Parijo, ga pozivam, naj se drugič podpUe s polnim imenom. V kolikor sem v dopisa prizadet tndi jaz, mu odgovarjam in ga zopet smatram ta lažnivca — kakor dopisnika umazane »Domovine« — dokler no dokaže, kar je napisal. Koga smatrate g. dopisnik za »nesramnega klerikalnega črnuba, ki laže in kmeta prav pošteno skubic? Ce mene, Vas javno ime-
nujem lažnika. $>
Nadalje pravite, da Bva z g. Martinom napisala pritožbo zoper volitve, da jo v pritožbi kaplan lagal v korist klerikalne stranke ln da sva navedla še drugih laži. Zopet rojna laži Prvič, jaz nisem pritožbe niti pisal, niti videl napisane, niti vedel, kdaj se je odposlala, ker sem bil takrat doma na birmi. Drugič se lažete, ko pravite, da je kaplan lagal v korist klerikalno stranke, ko je trdil, da je Urogljico našel na cesti v bližini posle. Res jo je tam našel, in če drugače trdile, lažc!e. Tretja laž pa je, ko Rdite, da sva navedla še druge laži. Povejte, kafere so tiste laži? Ali morda niste na dan volitev napajali volivcev s vinom? In še precej so ga popili. Prav je, da se jo g. Vale pritožil, bo vsaj spravno sodišče razsojalo. Morda g. Vale ni vedel, da je določena za točenje alkoholnih pijač na dan volitov kazen od 15 dni do (i mesecev in v denarju do 5(10 Din? Ce bi bil to vedel, se gotovo no bi bil pritožil.
Za prihodnjič pa to: Izzival jaz ne boml Ce pa me ne boste pustili pri miru, bom reagiral, in vem, da Vam ne bo prav. — Kovačič Anton, kapi.
BUŠINJA VAS.
(Obsojen samostojnež.)
Pri nas imamo moža po imenu Franc Tome. Je precej hud pristaš SKS in star pravdar. Vedno 6e je bahal, da njega ne bo nihče ugnal v kozji rog, da je znan z vsemi sodniki in da ne izgubi nobene pravde. Pred nekaj meseci pa je bil kaznovan zaradi telesno poškodbe posestnika Ivana Žlogaria. Pred kratkim jo je pa skupil v pravdi z gostilničarjem Jeleničcm, kjer j« na velikansko je-ico pogorel. Upamo, da bomo vendar počasi prišli do miru pred tem samostojnim junakom.
IZ SOBICE NAD ŽELEZNIKI.
(Političen shod.)
Na kvatorno nedeljo, 21. septembra je pri Sol poslanec Brodar k nam, da nom poroča o delovanju jugoslovanskega kluba v Belgradu. Kar je doma fantov in mož, je prišlo poslušat poslanca, tudi precej Davčarjev se jo udeležilo shoda. So-glasuo se je Izrekla klubu zaupnica, ker je gospod poslanec povedal, da sedan-a vlada ni kriva, da razmejitvena komisija zdaj stavi mejo, ki teži občino Senco ampak prejšnja Pašiicva, ki jc odobrila tako pogodbo c Italijo. Mesto prejšnje stare meje med Kranjsko in Goriško ,ki je bila ob enem razvodnica med Savo in Sočo, bo nova meja prerezala soriško planino in pa poresensko, da bodo po večini Soričsni in obmejni Davčarji dvolastniki, trije posestniki is torožna pripadejo Jugoslaviji, tri hiše v Poreznu pa ostanejo Lahom, dasi ima največji kmet tri ietrtinc zemlje pri nas. Naši posestniki iz Poresna pa nimajo nobene vozne poti, ker Pctrsvo brdo obdrže Lahu Ljudje so prosili za mnoga pojasnila, «b enem pa priporočili poslancu svoje prošnje. Bog psvrni gospodu poslancu, da se je potrudil k nam!
GUSTANJ.
(Sadjarska in vrtnarska razstava.)
Sadjarsko in vrtnarsko razstavo priredi podružnica Sad. in vrtn. društva dne 18. in 19. oktobra (na Lukežev«) v tukajšnji šoli. Na razstavi bodo sledeči oddelki: sadje (žlahtno in moštovno), relenjad, škodljivci, orodje, sadne konzerve, boj alkohola. Kmetovolci-sadjarji, udeležite se raz rta v o s svojim sadjem, da pokažemo, kakšno sadjo rodi mežiška dolina in da se bodo sadni trgovci tudi sa nas sačeli bolje sanimati. Razstavne predmete je •ddati najpozneje 16. oktobra v šoli.
8V. KUIŽ P BI KOSTANJEVICI.
(Smrt vzorne matere.)
Dne 9. septembra je amrla v fiutnl, župnija s?. Km pri Kostanjevici Marija Darbič. Na Malo Gospo je bila že pri sv. maši in pri sv. spovedi In sv. obhajila. Popoldne je bila v drHžbi svojih treh sinov in sinah prav dobre volj«. 9. septembra pa je že mira« v Gospoda zaspala. Bila je vsorna mati, ki je skrbela sa dobro vigoj« svojih otrok. Od 11 otrok je že sedem pri življenju. Eden, najstarejši je v Povirju pri Sežani v Julijski Benečiji župnik, eden sodnljski kancelist v Novem mestn in drugi 8 sinovi in 2 hčeri so poročeni. Bila je globoko-verna žena, katera je svojo vero kazala tudi v de-anju. Po smrti svojega moža Je začela bolehati, in ni zamudila nobeno nedeljo in praznik sr. mašo in sv. obhajila. Prisrčno je ljubila vse svoje otroko z enako ljubeznijo in skrbela za njih dušni in telesni blagor. Pa tudi njeni otroci so ji ljubezen povra-
čevali, kar ji je lajšalo bolezen in tolažilo v staro-sti. Dočakala je starost TO let. Bog ji naj I)0 plačuib in naj počiva v miru!
VELIKOLAŠKI OKRAJ. (Razno.)
Občinsko volitve so se v našem okraju izvoje-vale skoraj v absolutno zmago SLS. Posebno se j, junaško izkazala politično vrlo izobražena dobre-poljska dolina. Sv. Gregor in Turjak. Le v Laščah so nasprotniki odnesli večino. Odločevalo so pa tu. kaj, kakor v mnogih krajih, krajevne razme.e. — Sokolska kri v Laščah še vedno kipi in si v tekmo« vanju svoje elite tudi prisvaja svojo staro pravico napadati s izzivanjem mirne ljudi. Ce so pa drtne kdo nad njihovo početje le zgražati, ga oblije v Pueljeveni listu takoj ploha psovk. Dopisniku iad-njega »Kmetijskega lista« priporočamo, uaj si svojo neolikanost kar sam spravi v žep ter no piše o mločoiobnosti g. kaplana, ki jo bil celi čas vojsk« v bojni službi in ki ga ljudstvo kot duhovnika globoko spoštuje! Sicer pa so naši ljudje vsiljivi ljtf v največ slučajih radi laži zavrnili. — Letina je letos pri nas radi mnogega dežja slabejša; kaže pa se. da bo lepa jesen mnogo pripomogla k jesen* skim pridelkom.
RETJE PRI LAŠČAH.
(Poziv.)
Za časa volitev so se širila najbrczvestnejfa obrekovanja, posebno proti moji osebnosti. Vse tiste, ki se v tem času poslužijo vsakih sredstev zoper osebno čast, imenujem najstrupenejše obreko-valce ter dam za nagrado 10.000 K, kdor mi dokai« kakršnokoli utemeljenost. •— Ivan Gruden, Retje št. C pri Vel. Laščah.
STRUGE.
(Po občinskih volitvah.)
Stružanci smo bolj mirni, kadur so pa bližaj« volitve, tedaj je pri nas silno živahno. Nasprotniki SI iS no imeli pogost.ie sestanke in sicer le pri kozarcih vina, kjer so delali tudi stave, kdo bo zmagal. In pri zadnjih volitvah so bili popolnsma prepričani, da bodo imeli večino v občinskem odboru. Pa jim je na veliko žalost izpodletelo, čeprav so a« obe nasprotni listi vezali. Pri občinskih volitvah 14. septembra je dobila SI^S 102 glasova (5 odbor.) iu združeni nasprotniki 72 glas«v (4 odbor.). Za župana je zopet izvoljen noš zavedni in neumorno delavni pristaš SLS, g. Anton Pogorele. Pa komaj polovico toliko glasov bi bili dobili nasprotniki, »ko ne bi bili delali s lažmi in svijačs.mi. Pa tudi k nasiljem so poskušali, kar jim pa ni uspel«. — Rtružanci, ozrite se nekoliko nazaj v temno preteklost nekaterih samostojnih voditeljev in koj boste spoznali, da ne smejo dobiti v roke občinskega gospodarstva možje, ki se predajo za kozarček vini in ki gledajo le na lasten žep. Ozrite se nekoliko nazaj v vojni čas, kako ste tedaj javkali in preklinjali obč. upravo, a zadnjič so nekateri hoteli postaviti na čelo občini isto mote. Tudi Vi, Raplovci, redite, da so Vas grdo ogoljufali. Obljubljali s« Vam štiri odbornike, dobili ste pa komaj enega, poleg tega pa še priimek »liberalci«, kar sicer niste, je pa velika nevarnost, da postanete, Če bsst« sledili takim voditeljem. Saj prnvi pregovor, t« prijemlje* za blato, sam blaten postaneš. Tudi voditelji sedanje samostojne so bili prej naši pristali, nekateri prav dobri ljudje in prijaaai, sedaj pa sa-griseni. Nasprotnike boli, če jim rečen* liberalci ali samostojni. Pravijo, da niso ne eno ne drugo. Dejstva pa kažejo, da je naš« mnenje prav«. Že štirikrat so bile volitve po vojni, dvakrat državno-sborske in drugI dv« občinske, pa trikrat m nastopili pod kandidatno listo samostojne kmetske stranke in le enkrat so {spremenili svoj« ime. AH nI to zadosti jasen dokaz, da *o samostojne ti? In te danes Vam rečem, da ne bodo pri prihodnjih državnih volitvah volili SL6, ampak samostojno ali pa mogoče že demokratsko. Zato, dragi Stražanci, ■opomnite si to enkrat ca vselej In volite veda« može, ki so veliko i« storili sa občiao. Vem, da n« bodo mogU vsem ustreči, kar je nemogoče, prepričan sera pa sa trdno, da so bili vedno pravični ia nepristranski — Pristaš SLS.____
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevinc za moške oblek«
A.4E, SKABERNE - Ljubljana, Mestni trtf ljj njivo ali travnik. C« n« boi podpisal, D« o0""
RECICA OB SAVINJI.
(Posvetitev tvorni.)
Dne 5. oktobra t. 1. na rožnivensko nedeljo so hodo tukaj slovesno posvetili po premil. g. lavant. knezoikofu trije novi bronasti zvonovi, kojih prvi tehta 80 met. st. To je doslej najveličastnejše zvonilo ki je ima Slovenija in dela čast livarni »Zvo-nuglasc v Mariboru, ki ga je vlila. Prijatelj in znanci ta dan povabljeni na Rečico.
MEKINJE.
(Obfni »bor Kmctske zveze.)
V neilclio <lne B. oktobra pop. bo občni zbor Kmetske zveso za Mekinje. Pri tej priliki bo v Društvenem domu govoril g. I. Štrcip o tem, kaj so naši poslanci v zadnjem času storli ta ljudstvo, pridite vsi, ki se zanimate la to de!o, Ja se pogovorimo s poslancem! — Pred kratkim je kamniški podoba;- g. J. Klemen prenovil za malenkostno ceno nekdanji tron za kip Marijinega srca in ga tako rešil gotove pogube; kot umetnina in starina jo bil vreden, da se jo ohranil.
STARITRG PRI LOŽU.
(Sadjarsko delovanje.)
Sadjarska in vrtnarska podružnica v Starem-tigu je priredila letos dva praktična sadjarska tečaja o vzgoji in cepljenju sadnega drevja. Tečaja sta se vršila v drevesnici tukajšne podružnice Kmetijsko družbe. Prvi tečaj je bil dne 27. aprila o spomladanskem cepljenju in sajenju sadnega drevja, drugi pa dne 10. avgusta o cepljenju na oko. Oba tečaja st« bila prav dobro obiskana, kar je najboljšo znamenje, da se je začelo ljudstvo zanimati ta sadjerejo.
Dne 12. oktobra pa priredi ista podružnica v goh v Htaremtrgu sadno razstavo. Tudi za to raz-K.avi se opaža prav fivahno zanimanje. Vabimo vse sadjarje i i prijatelje sadjarstva, da se po možnosti udeležijo razstave, da se tako poživi zanimanje »a sadjarstvo.
IZ fiSIiliKLA PRI N. M.
(Orlovska prireditev.)
Petkrat že so jo spremenila sveže zelena barva listja vinskih trt v tamolklordečo od tedaj, ko je v naši orlovski družiniii prvič zaorila večno inladu himna »Dvignite Orli« in ko smo prapor orlovskih idej zasidrali v granitna tla večnosti. V nedeljo dne 21. se p t. je naš odsek z elementarna navdušenostjo in močjo, nabrano v trdih početnih in razvojnih bojih na Slatenku slovesno obhajal svojo petletnico. Orli, Orlice in oboji naraščaj je pokazal svoje zmožnosti In telovadne uspeho, udeleženci pa svoje navdušenje in umevanje za našo stvar. Na prireditvi so nastopili govorniki: br. Lavrie iz Novega mesta, br. Zoran iz fimarjete in s. Roza Ma-tohova iz (jmibela. — Jesen se je baš ta dan po-vspola na Gorjance, hoteč zapeti dolenjskemu Podgorju svoj elegični >Bcquiem«, navdušena orlovska mladina pa ji je kljubovala s besedami: >V solneu, •vetlobi Orel liti!« Prireditev je končala kot v galilejski Kani, toda navdušenje za dobro stvar so je
Sotrojilo. Živeli šmihelski Orli in Orlicct — Janez iimogrede.
Globoko znižane cene S
Žal bo vsakemu, kdor kupi prej blago za zimo, pre-deu si ogleda mojo veliko zalogo prvovrstnega češkega blaga po zelo znižani ceni. Krasna izbira bar-henta, moških in ženskih itolov. hlačevine, tiskovine in drugega volnenega blaga. — Znižale cene tudi pri špecer. in drugem blagu. - Se najtopleje priporočam J. MENART, trgove^—DOMŽALE._
' RcjTKRAV se Izplača le, že so
dobre ili^arks
Vsestranske skušnje pa *o pokazat«, da so najboljše mlekarice tiste, ki jim redno polagaš
lanene tropine,
ki so priznano najbolj redilno in zato najcenejše krmilo za živino in prašiče. Prvovrstne, kemično preizkušene lanene tropine dobiš najcencje naravnost iz tovarne
Zaferei in Ko, Br^oS pri Kratili«.
Oddajajo se T Trečah po 50 kg. r9C
Zborovanje o kmetiskem kreditu.
Kakor je bilo že sporočeno, je kmetijski minister g. dr. Kulovec sklical posvet, na katerem se je imelo končno urediti zakon o kmetijskem kreditu. Ker je to eno izmed najvažnejših vprašanj našega narodnega gospodarstva, so bile tudi razprave o njem temeljite in stvarne ter so privedle do sledečih sklepov:
1.	Z ozirom na značaj kmetijskega kredita se mora to vprašanje jesiti le na svobodni zadružni podlagi.
2.	Zadružnim centralam se nalaga dolžnost, da v sporazumu z g. kmetijskim ministrom ustanovijo osrednjo zadružno banko.
3.	Osrednja zadružna banka se ima ustanoviti s kapitalom zadružnih central in drugih kmetijskih organizacij na zadružni podlagi in v zadružni obliki, toda tudi država mora prispevati z znatnejšim kapitalom.
4.	Osrednjo zadružno banko vodi upravni odbor, v katerem sodelujejo tudi državni delegati, ki jih določa kmetijski minister. Nadzorni odbor kontrolira banko in država ima še posebnega komisarja, da nadzira točno izvrševanje zakona in pravil.
5.	Osrednja zadružna banka bo iz tako nabranih sredstev dovoljevala kmetovalcem potom zadružnih central in lokalnih zadrug ter potom estalih kmetijskih centralnih organizacij in njihovih krajevnih udruženj.
6.	Ta banka mora dajati vse vrste kredita: kratkoročni (personalni), srednjeročni (realni) in dolgoročni (hipotekami) kredit.
7.	Vse centralne kmetijske ustanove v državi, ki se bavijo s kmetijskim kreditom, morajo imeti pristop k tej banki, ako se z vsem prilagodijo poznanim in ugotovljenim ztdružnim načelom.
8.	Ker je potreba po kreditu nujna, naj da država nemudoma že v naprej 50 milijonov dinarjev potom Glavnega Zadružnega Saveza zadružnim csntralam in drugim kmetijskim orgnaizacijtm, dokler se ne ustanovi osrednja zadružna banka.
Udeleženci tega posveta so razpravljali se nekatere točke, ki so važne in nujno potrebne z ozirom na kmetijski kredit, za katerega se naj sedaj porabi tudi nekaj kapitala poštne hranilnice. Najnujnejše pa je, da državna hipotekama banka iz razpoložljivih sredstev takoj dovoli večji kredit vodnim zadrugam.
Sestanek vinogradnikov.
Dne 15. t. m. je sklical g. minister dr. Kulovec v Beograd vinogradnike in vinske trgovce, da se premotriva vprašanje vinske krize in poiščejo poti in smernice, kako jO premagati v bodoče. Za letos se ne pričakuje, da bo preveč vina, kajti letina kaze povsod precej slabo, misliti pa treba že v naprej na dobre letine. Glavni vzrok vinske krize obstoji pač v tem, ker so nasa proizvodnja vinska središča izgubila svoj
prejšnji trg vsled novih državnih meja. G. Rankovič, načelnik v kmetijskem ministrstvu, je v svojem temeljitem referatu podal vemo sliko današnjega stanja vinogradništva, navedel poglavitne vzroke dolgotrajne vinske krize in nato izvajal, kako naj bi sa po njegovem mnenju odpravila vinska kriza. V celodnevni debati so potem o krizi govorili s svojega stališča vinogradniki, s svojega pa vinski trgovci. Na koncu debate so se sprejele resolucije, ki jih je predlagal g. Robert Košar.
Anketa zastopnikov vinogradnikov in vinskih trgovcev prosi vlado, da se z vsemi sredstvi zavzame za to, da se pri trgovskih pogajanjih z Avstrijo in z drugimi državami doseže čim večji izvoz vina brez ozira na odstotek alkohola. K tem pogajanjem je pritegniti vedno tudi po dva vinska vešča-ka. Železniške tarife za vino se naj znatno zmanjšajo, ker so one glavna ovira živahni vinski trgovini v državi sami in za izvoz v inozemstvo. Dalje se naj čimprej predloži enoten vinski zakon s strogimi odredbami proti ponarejanju in zlorabi vina. Prometno ministrstvo naj vinskim izvoznikom daje na razpolaganje specijalne vinske cisterne, ki se naj nabavijo iz Nemčije na račun reparacij za normalnotirne in ozkotirne železnice. Prevoznina preko tuje države se naj v bodoče zagotovi v trgovskih pogodbah s povoljnimi tranzitnimi tarifi.
Razen teh rezolucij se je tekom debate pojavilo tudi precej predlogov, ki bo pa težko izvedljivi, ker posegajo ali pregloj Loko v žep domačih davkoplačevalcev ah pa se ne dajo izvesti, ker so druge države vmes, v katerih suverenost se ne da posegati.
V splošnem je ta anketa potekla zelo živahno ter pokazala, da čaka vlado in ravno tako tudi zasebne vinogradniške organizacije cela vrsta nerešenih vprašanj, ki se ne smejo več odlagati radi velikega interesa, ki ga ima na njih nujni in pravilni rešitvi celokupno naše gospodarstvo. Zaščita konsumenta in zaščita producenta sta tu enako važni. Vinski trgovec se zna že sam dovolj zaščititi.
Nadejamo se, da ta anketa bo vendarle rodila kak uspeh in da ne bo o6talo vse pri starem kakor se je dogajalo navadna po vseh dosedanjih takih zborovanjih.
Sadni sejem.
To je pa nekaj novega. Za vsakovrstno blago se prirejajo eejmovi. Samo sadje in v tem smisla kakor hočemo tu pojasniti, pa jih do sedaj še ni bilo, vsaj pri nas ne.
Na prvi pogled se nam zdi nekaj čuden tak sejem. Toda samo zato, ker ga nismo vajeni. Pa ni neumna taka misel. Namesto, da bi sadni trgovci in razni pre-kupci stikali po vaseh in s svojimi nizkimi ponudbami tlačili ceno, naj bi pa poslali ali pripeljali pridelovalci sadja vsi na en dan in na en kraj vzorce od robe, ki jo imajo na prodaj. Oben,em bi se pa a pri-
8.
dajo in ponuja pridelek za vsako ceno, po-
Din 4.500; Mlatlnic« na (fepeljnt pogon a «in tem p«,"ko hi se imela sadna kupčija šele |	^L^PE1^™*
tr.c.mo reklamo privabili na isti dan in na
isto nvesto porabniki in sadni trgovci, ki bi | « lil pa, iviv oo iinoiu ouunu ru^vijb o^tu	. ,„, __ i • _ i a < ,	'"'iai07
k .povaii naravnost od proizvajalca. Poseb- j začeti, pa ni več blaga. Poskusite enkrat f. , okopa,niki po Din l^bo- bencin tž! -^'11!
730 tri
pale na podlagi vzorcev, ki bi jih produ-rf.-nti po* avili na sojeni in bi bile obvezno
mhčo nič ne tvega, ker se bo lepo 3adje
brez dvoma pozneje bolje prodalo nego
za obe franki do gotovega natančno dol o- f;f:daj, ko vse tišči z blagom na prodaj. Sad-
leTir«a term.na. Zato b: moral knpoo dati določene odstotke >na kup«. Prodajalec bi bil pa istotako obvezan prepustiti kupcu na fifjrrm določeno množino vzorcu odgovarjaj-^ robe po pogojeni coni, ako bi jo prevzel do dolo-enega roka. Ko bi ta rok m rs i I in kupca no bi bilo po blago, ali ako bi ti\ ne prevzel na dogovorjeni postaji, b, prenehala oh važnost od strani prodajalca in bi /ajrtdia »ar«'? njemu v korist.
Način prevzemanja blaga, način zapa-kovanja in druge podrobnosti — v.«) to bi bila sivar ustnega ali pismenega dogovora med prodajalcem in kupcem. ,\'a fak način ni mislimo torej sadni K'-j<:rn. In tak a<jem hoče prirediti lotos v Ljubljani Sadjarsko in vrtnarsko društvo in si-(•/ r na znanem velesejmisču, kjer jo v to s vrh o krasna prilika. Ža Sfjem se jo določil 1H., 19. in 20. oktober.
Tf:ga sadnega sejma so lahko udeleži vsakdo, ki m,a na prrxlaj kaj več (vsaj neki'j sto kilogramov), lepega obranega na-n.znega sadja — predvsem seveda zim-;:/i/i namiznih jabolk, p« tudi namiznih bru"; k in lepih orehov. Uzorci sadja so bodo morali postaviti na t>.r-j< ni v pose brit h zubojlltifi, ki ho posneti po ameriškem uzorcu in jako pripravni za prevažanj« sadja. V r*n zabojfiek so \x> smela vložiti In cnn r,<imn vrsta in sicer ckozi in skozi fmnlm kiilcovorti in dobolino, dn bo natančno od; umi rja In robi, ki je namenjena za proda o. Vink zabojček dr/.i okoli 20 kg jabolk nli hrnšek. NnjfdoholjSih jabolk yrr> notor 72, naidrnlmojsih pa 252. — Bližnji sadjarji, zlasti oni iz ljubljansko okolice, sinejo pripeljati na sejem sadje kar v vozovih noznpakovano, vondar pa ločeno po vrstah.
Vsakomur, ki so bo zglu»il, da bo hoče udeležiti sejma, »a bo takoj doposlulo toliko znbojčkov, kolikor jih bo zahtoval in slenr brezplačno, Kazposiljali so bodo v delih (noscstnvljoni) in jih bo moral vsak »Mm zbili, proden jih bo rabil. Vsaki pošiljki zri bojev bo priloženo tiskano navodilo kako no tak zaboj naloži, dn se sadje no moro pri prevažanju pokvariti. Pri loj priliki moramo opozoriti našo sadje-n jro »o na neko važno zadevo. Navadno minil jo, da voljajo kol namizno sadjo samo do bol o sorto. To jo velika zmota, Na-Hprotnol Srednje debeli, pa tudi drobnej&i plodovi imajo najmanj toliko, večkrat pa celo večjo veljavo nego pruv debeli. Glavno je in ostane, da so vrtalen debeli, lopo r (kij iti In pa fin ti — torej od naravo nepokvarjeni In pa tudi pri spravljanju ob-varovani vnuke okvaro.
Opozarjamo sadjarjo daljo, da so ne iiflglljo h prodajo. Pozno zimsko sadjo bi moralo biti sedaj fio na drevju, kor lo tako jo trpežno, ki popolnoma dozori. Tudi nekoliko slano mu prav nlfi no Škoduje. Navadno jo pa tako, da vso preveč liill b pro-
jarsko društvo bo s sodelovanjem vele--tejmskega urada storilo vse, da se privabi na sejem mnf/go kupcev iz Jugoslavije pa tudi iz sosednjih držav.
Kdor se torej namerava sejma udeležiti, naj so do H. oktobra prijavi Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu v Ljubljani in navede s kolikimi uzorci ("sortami) se bo udeležil sejma in koliko sadja od vsake sorto ima na prodaj. Takoj po prijavi bo prejel zahtevano število zabojev. — Vzorci bodo morali biti v Ljubljani najkasneje dne 17. oktobra.
Gospodarska obvestila.
CEN«.
g Tržišče z žitom. Na žitnem trgu jo
j stanje nespremenjeno. Kupuje se samo to-Jiko, kolikor «o nujno rabi, večjih zaključkov ni, izvoz je za t rikrat skoro popolnoma prenehal. Kupci čakajo na znižanje cen, producenti pa ria zvišanje.
g No rana/Inka blagovna borza. Pšenica bačka Din 345—352, oves srbski Din 235 do 240, koruza stara Din 275, koruza v storžih Din 105, moka bas i s nulerca 535 do 540 diruirjov, fižol beli bačlri Din 4-40 do 450.
g ljubljanska blagovna borza. Pšenica domača franco L ju bi ju/ia Din 370, bačka franco bačka Din 360; koruza l>ačka fco liačka Din 285, umetno su šena franco slov. postaja Din 287.50; oves iranko Packa Din 270. Lan eno semo par. Ljubljana 685 dinarjev; konoplja mandžurska franco Ljubljana Din 880; suhe gobe Din 60; krompir uzunčno frco nakl. postaja Din 130 do 135; fižol ribničan franco Ljubljana Din 500; koks Din 450, mandalon Din 350.
g Tržišče hmelja. Poročilo hmeljarskega društva za Slovenijo. Žalec 23. septembra. Ena tr-;tjina letošnjega pridelka jo žo prodana po 75 do 85 Din za 1 kg. Razpoložen jo jjo danes mirno, vendar čvrsto. Hmeljarji pričakujejo izboljsnnja con. — Nlirnborg, 23. septembra. 1'rodanih 350 bal. Mirnejšo. Precej neizpremonjeno ceno.
g Trg za sladkor. Na domačem trgu so jo oena sladkorja nekako usalila tor ga tvornice |>onujajo v celih vagonih pa 13.75 Din za sipo in po Din 15.75 za kocke. Ker so domačo sladkorno tvornice zelo zaposleno s prevzemom poso, se pošiljatve več-krut zakasnijo. Domače cone so nižjo nego inozemske!
K (ii)spmlarskji zveza nollra kImIcčo cene: Gnojila: Su por fosfat rudninski po Din J20: suporfonfftt ko«tni 18-20% po Din 100; ru/.klojona bela kostna moka 160 di-n ur jo v; Tomaževa žlindra 17-18% Din 150; knlljova sol 40-42% Din 170; kajnlt 12-14% Din SO. — Krmila: klajno apno Din 4.50 pri mnnjfiom odjemu Din 6. — Vinogradniško in kmetijsko potrebščine; (Iiimljovl trakovi Din 140; žveplo, dvojno nifinlrano Din 11.75; triorjl (čistilniki za žito) znamke »Hoid MIA« Din 2.900; trlerjl (čistilniki 7,a žito) znamko »Moid MIG* Din 2.800; Mlatllnlco na ročni poifon ln gepcljnl pojcon
sadni miini, piugi. travniške in poljske bra.' r.e, kose in l/ruai, vodne žage, brzoparilaiti"
korani žeblji, gnojnične se.^alke, tehtni, e se-paratorji za mleko, zidarsko žlice, kladivi bakreni kotli, lopato za 8 tiha t, vocii.e se.-alke! kosilnice, kline za. slamoreznice, brizgalui(5 za grozdje, sesalni stroji, predležja itd.
ŽIVINA.
g Živinski sejem v Mariboru. DnQ 23. septembra se je po daljši prepovedi vršil prvi živinski sejem, ki je pa bil sa slabo obiskan. Vzrok temu je, ker ljudjo niso že vedeli za ponovno otvoritev in pa tudi n;so še poznali dnevnih cen. — živinski sejem v Mariboru so vrši vsak drugi in četrti torek v mesecu. — Dogon je znašal 5 konj, 7 bikov, 82 volov, 211 krav in 4 teleta, skupaj 309 glav. Povprečne cene so bile za kg žive teže v denarjih: voli debeli Din 12.25 do 13.50, poldebeli Din 11.23 do 12, voli plemenski Din 8 do 10, biki za klanje Din 8 do 12; krave klavne, debelo Din 11.75 do 13, plemenske Din 10 do 11.50, krave klobasarice Din 7 do 8, molzno Din 8.75 do 10.50, breja Din 8.75 do 10.50, mlada živina Din 11.25.
g Svinjski sejem v Mariboru (26. septembra). Dcgon: 272 prašičev, 1 koza. Povprečno cene: 5—6 tednov komad Din 200—225, 7—9 tednov Din 250—300, 3-4 mesece Din 350—500, 5—7 mesecev Din 700—750, 8—10 mesecev Din 875—950, enoletni prašiči Din 1125—1375. Mesno cene za 1 kg živo težo Din 12.25—18.75, 1 kg mrtve teže Din 23.75—27.50, koze Din 112. Sejem je bil slab.
g Cene živine, telet in prašičev v Ljub« Ijani (26. sept). Voli prvovrstni težki za kg žive teže Din 14.25—15, prvovrstni navadne težo Din 13.25—14, voli za vprego Din 12—13, biki rejoni težki Din 12.50 do 13, biki lažji Din 10.50—12; hrvatska živina lahka po kakovosti Din 8.25—10; kravo rejene Din 8.50—9.50, krave klobasa-rice Din 7.25—8, telice rejene Din 8.50 do 9.50, teleta težja debela Din 17.75—18.50, teleta lažja Din 16.50—17.50; prašiči do-beli Din 18—19, prašiči poršutarji Din 16.75—17.75, prašiči zaklani, po kakovosti Din 23.50—24.
Pri živinski kupčiji ni opaziti posebnih sprememb. Padanje cen pri govedi se je ustavilo, pri teletih in prašičih pa bo cene neltoliko nazadovale, vendar za prihodnje dni ni računati na kake bistvene spremembe. Lepo rejeno in opitano blago so vedno lahko proda, ker ga posebno za izvoz precej primanjkuje, vsled tega je tudi izvoz skoraj prenehal.
LETINA.
g Trgatev tobaka v Hercegovini Iz južnih pokrajin naše države poročajo splošno o dobri letini tobaka, izredno obilna
se kupuje ▼ A. & E. SKABERNE
in poceni
manufakturni trgovini Ljubljen«, Mestni Iti
GOSPOD
pa je v Hercegovini, tako da bo niti najstarejši ljudje ne spominjajo obilnejše. Če upoštevamo dobro letino tobaka v celi državi, posebno pa v Hercegovini, potem mora uprava državnih monopolov začeti z najavljenim znižanjem cen tobačnm izdelkom.
g Pridelek domačega bombaža. Po uradni statistiki se ceni vrednost letošnjega pridelka bombaža na 12 milijonov 750 tisoč dinarjev. Kakovost letošnjega pridelka je sicer radi silne vročine v južnih krajih slabša kakor lani, zato pa je količina na nekaterih krajih za 20 odstotkov večja. Skupno cenijo pridelek bombaža v celi naši državi na 1,200.000 kg.
itAZNO.
g Gospodarsko posvetovanje. Kmetijska družba za Slovenijo je za soboto 4. oktobra sklicala v Ljubljano gospodarsko anketo, da se na njej določi smernice za pospeševanje našega kmetijstva. Zborovanje se bo vršilo v dvorani univerze (bivši deželni dvorec) in so nanj povabljeni kmetijski strokovnjaki in kmetovalci iz cele Slovenije. Na tem posvetovanju, ki se ga po možnosti udeleži tudi g. kmetijski minister Kulovec, se bodo obravnavala vprašanja naše živinoreje, pospeševanja rastlinstva, semenogojstva, gnojenja z domačimi in umetnimi gnojili, boja proti rastlinskim škodljivcem, travništva in pašništva, mlekarstva in kmetijskega pouka. — Nujno je res in skrajno potrebno, da se tudi pri nas začne z gospodarskim delom in skuša pomagati kmetijstvu v Sloveniji, ki v zadnjih letih rapidno propada.
g Sadna razstava. Podružnica ladjarskega in vrtnarskega društva« v Pred-osljali priredi dne 5., 6. in 7. oktobra t. 1. sadno razstavo. Otvoritev v nedeljo, dne 5. oktobra zjutraj po sv. maši. Ker bo razstava nudila najlepši pregled vsega tukajšnjega sadja, se opozarjajo vsi zavedni sadjarji sosednih fara, naj si jo gotovo ogledajo. Trgovci s sadjem in sploh ljubitelji cadja vljudno vabljeni.
g Sadno razstavo in semenj sadja v Smartnem m Paki priredi tamošnja Sadjarska podružnica dno 5., 7. in 8. oktobra. Ta kraj leži ob železnici in tvori nekako središče najboljšega sadnega okoliša v južnem delu naše Štajerske. Želeti bi bilo, da bi bila udeležba tako od strani eadjerejcev kakor tudi od strani kupcev zadovoljiva, ker bi to bilo obojim v korist.
g Sadnu razstava in semenj sadja v Kamniku se bo vršila v dneh od 5. do 7. oktobra. Letošnja dobra sadna letina zahteva, da se sadjerejci sami pobrigajo, kako bodo spravili svoj obili pridelek med konzumente. V ta namen je tudi prirejena ta razstava in semenj 6adja, ki bo dobro došel posebno Ljubljančanom in industrijskim krajem Kranjske, da si na njem nabavijo sadja za zimo.
g Vozarina za vino domačega porekla. Vozarina za vino po tarifu XIII. se plačuje le za vina domačega izvora in se mora pri predaji takih pošiljk naznačiti v tovornem listu »vino domačega porekla«. Ako nastane dvom, ali je vino tujega izvora, se od stranke zahteva, da predloži o poreklu blaga uverenje, ki ga overovi trgovska zbornica ali županstvo,
STREŽBA BOLNIKOV.
Miru in bolnikove udobnosti ne smemo nikoli motiti. Ropotanje, tekanje in hlastanje je prav tako opustiti kakor počasnost in površnost, ali strah in boječ-nost. Vse to bolnika razburja in ga spravlja v nestrpnost. Kdor streže bolniku, mora imeti miren nastop, potrpljenje, trdno zdravje, sploh teleano in duševno moč. Hodi naj tiho; biti mora priročen, razumen in iznajdljiv. Vse te lastnosti so po-največ last ženske; zato so navadno ženske bolniške strežnice. — Pregledati mora hitro, česa želi bolnik, česa mu manjka, da ga ne muči šele s povpraševanjem po tem. Varovati ga mora pa tudi vseh zunanjih neprijetnosti, da se ne razburja. Ker ima navadno bolnik zelo občutljive živce in čute, naj se vrata tiho odpirajo in zapirajo; treba jih je namazati, da ne škrip-ljejo; preveliko 6olnčno svetlobo je omiliti z zastorom, premočno dišeče stvari je odstraniti iz bolniške sobe.
Bolnika ni utrujati z nepotrebnim govorjenjem, izpraševanjem in nezaželenimi obiski. Zgodi se večkrat, da bolnik ne more trpeti v svoji bližini človeka, ki ga ima sicer prav rad; vzrok za to so le nekatere zunanjosti, n. pr. škripajoči čevlji, šumeča obleka, preglasno govorjenje, nemirne kretnje. Take obiskovalce naj strežnica spretno in ne na žaljiv način odpravi iz bolniške sobe. K težko bolnemu pa mora sploh le zdravnik dovoljevati obiske. Obiskovalce naj strežnica že zunaj opozori na bolnikove posebnosti ali slabo razpolože-
g Carinjenje blaga v najbližji carinam niči. Na podlagi člena 223. finančnega zakona za 1924-25 je člen 61 carinskega zakona spremenjen tako, da se uvoženo blago carini pri tisti carinarnici, ki je označena na tovornem listu. Če v namembnem kraju ni carinarnice, se vrši zacarinjenje pri najbližji carinarnici. Ta odredba velja samo za prevoz po železnici in po ladji.
g Vinogradniki pozor! Prijavite vinski pridelek! Vsi proizvajalci vina so zavezani v roku 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljeno Količino vina pristojnemu oddelku finančne kontrole. Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole prodano količino vina, predno istega izroči kupcu. Na vsako tako prijavo dobi prodajalec vina od finančne kontrole za nezatrocarinjeno vino kontrolni list, za za-trošarinjeno vino pa svobodnioo. Kontrolni list, oziroma svobodnico mora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, ki pa mora kupljeno vino tekom 24 ur po prejemu prijaviti svojemu pristojnemu oddelku finančne kontrole ter izročiti istemu tudi kontrolni list, oziroma svobodnico. Če je pa kupec dobil vino s kontrolnim listom, mora tudi v gori omenjeni dobi od 24 ur plačati odpadajočo trošarino in morebitno občinsko doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega pridelka
nje, posebno pa naj jim naznani, če je bolnik posebno slab, da se ne čudijo v njegovi pričujočnosti in ga s tem razburjajo. Pripovedovanje o raznih boleznih in neprijetnih dogodkih naj se bolniku nikoli ne pripoveduje; ima namreč mnogo časa za razmišljanje in si potem sam v svoji samoti domišljuje najneverjetnejše stvari. Obiskovalci in bolnikovi domači naj v bolnikovi navzočnosti nikoli ne šepetajo in si namigujejo; bolnik obrne vse to nase in si pred. stavlja najhujše reči. Na bolnikovo posteljo naj nihče ne seda, ali naslanja, bolniku to težko dene. Paziti je tudi, da kdo v posteljo ne sune, ker ob vsakem pretresu bolnika vse zaboli.
Ako bolnik strežnici kal naroči, naj se potrudi, da njegove željo kmalu in prav izvrši; mimo in pazljivo naj sploh posluša njegovo pripovedovanje.
Od bolnika je odstraniti vse, kar bi ga moglo žalostiti, zlasti pa vse vsakdanje skrbi. Ako mu je dolgčas, ali če ga mučijo težke misli, ga je treba razvedriti s primernim pripovedovanjem ali čitanjem. Navadno nudijo tudi cvetlice, ptički, ali tudi otroci, če niso preveč nemirni, precej razvedrila. V dolgih boleznih pa zelo dobro vpliva na bolnika, ako se mu postelja večkrat prestavi. Mnogokrat pa nemirnega bolnika prav posebno in trajno pomiri, ako se spravi z Bogom in prejme sv. zakramente.
Ako piješ »BUDDHA« laj, vživaš že na zemlji raj t
vina, ali opusti prijavo vina, bode kaznovan po členu 85 trošarinskega pravilniku na denarno kazen 1000 dinarjev, katera kazen se ne more znižati. Kupec vina, ki ne prijavi tekom 24 ur prejetega vina in ga ne za trošarin i v istem roku v slučaju, da je sprejel nezatrosarinjeno vino, se bode smatral v smislu člena 77 trošarinskega pravilnika kot tihotapec ter ga čaka ka>» zen v petkratnem znesku prikrajšane trošarine. Tudi se mu zapleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno, dokler ne plača prikrajšane trošarine in kazni.
g Posojilo poškodovanim po toii. Kmetijsko ministrstvo je od Narodne banke dobilo posojilo v iznosu od devet milijonov dinarjev, ki jih bo dodelilo kot posojilo poškodovancem po toči.
g Gosenice v Baiki. Kmetje v Bački s« v veliki meri bavijo s pridelovanjem zelja, ki ga v vagonskih pošiljatvah izvažajo v inozemstvo. Na tisoče oralov rodovitne bajke zemlje je vsako leto zasajene z zeljem-Ker je bilo letošnje leto dovolj vlažno, 8« je obetal posebno dober pridelek. Todal prišle so gosenice in uničile nade kmetovalcev. Škoda znaša mnogo milijonov in vsak boj proti tem škodljivcem je brezuspešen, ki so se izredno razpasle. Ljudje si ne bodo pridelali niti zelja za lastno potrebo pozimi, o prodaji p<a ni govora.
KAKO SE GROZDJE VEČ MESECEV OHRANI.
Grozd, ki ga nameravaš shraniti, mora imeti trde deblo in redke jagode, tudi mora biti grozd popolnoma suh. Grozd z gosto stisnjenimi jagodami ni priporočljiv za spravljanje, ker vsled tesnobe posameznih jagod začne kmalu gniti. Grozde obešamo ali pa spravljamo na lese. Za daljšo ohranitev je bolje obešanje. Za obešanje zveži pa dva grozda skupaj in obesi tako, da so peci ji obrnjeni navzdol. Kar je ranjenega in gnilega, skrbno odstrani. Prostor za obešanje mora biti zračen in ne presuh. Od časa do časa preglej grozde in redno obiraj nagnite jagode. Tako spravljeno in oskrbovano grozdje se ohrani več mesecev.
KUHINJSKE DIŠAVE ALI ZAČIMBE.
Da nam tudi pozimi, ko bo ledena skorja in snežena odeja pokrivala vrtne gredice, ne bo manjkalo prepotrebnih kuhinjskih dišav, nam bo sedaj treba poskrbeti in pripraviti začimb, ki dajejo jedem dober okus in prijeten vonj. Dišave in začimbe so domače in tuje.
Tu hočem govoriti le o domačih in sicer o tistih, ki jih nasejemo spomladi na vrtne gredice in jih po potrebi in za potrebo nabiramo skozi celo poletje in tudi še v jeseni do tedaj, dokler nam jih slana in pozneje snežena odeja ne uniči. Nekatere izmed dišav tudi prezimujejo čez zimo.
Najbolj znan, povsod udomačen in za veliko jedil neobhodno potreben je petršilj. Petršilj je več vrst. Razločujemo ga z dolgim in tankim korenom. Po obliki pa z gladkim in kodrastim pecljem. Za zimo se spravlja v klet v pesek ali pa v zaboje med pesek pomešan s prstjo. Sredi oktobra se petršilj previdno izkoplje, seavjc, to je perje se oskube do srca. Tako pripravljen petršilj se zagrne v pesek, pomešan s prstjo, tako, da glavo gledajo iz peska. Ker mu mraz ne škoduje, se ga nekaj pusti na gredici za spomladansko rabo'in za seme. Prav tako se ravna z zeleno in porom.
M a j a r o n. Majaron je prijetno dišeča dišavnica, ki se rabi k obaram in mesnim omakam. Ima tudi zdravilno moč ir sebi. Zoper katar v črevah je ocvrt z jajcem prav dobro zdravilo. Razločujemo zimski in letni majaron. Niegov dom je topla srednja Azija. Za zimsko rabo se porežo v jeseni in ee na solncu posuši. Zimski majaron se pa presadi v posodo, kamor sadimo cvetlice in se čez zimo ohrani na toplem svež in dišeč.
Šatraj. Šatraj jo dišavnica, ki se rabi k fižolu, naloženemu v kozarce za zimsko rabo. Deva se tudi k kislim kumaram in pa k svežemu kozjemu in koštru-novemu mesu. Devajo ga tudi v krompirjevo juho in k divjačini. V jeseni se poreže, posuši na solncu in se rabi za zimo. Zaseje se pa sam, ker se njegovo seme razletava na vse strani.
Drobnjak. Drobnjak je trajnica. Reže in rabi se vse leto. V kuhinji se rabi za gorke in mrzle omake in kot pridevek juhi, stročjemu fižolu in štrukljem, kuhanim in pečenim. Za zimsko rabo se presadijo starejši šopi v lonce, ki se postavijo V kuhinjo ali iedilno shrambo.
Bazilika (prežulka). Bazilika zraste v močan grm. Njen duh je močan in zelo prijeten. Ko se prikaže cvetje, se mladike porežejo, posuše in shranijo.
K a d u 1 j a (žavbelj), Kadulja zraste kot močan grm in je rastlina trajnica. Listje se rabi kot pridevek ribam, pa tudi v ješ-prončku in ričetu ga ne sme manjkati. Skuhan kot čaj je dobro zdravilo proti kašlju in jo zelo priporočljiv za spiranje ust pri boleznih v grlu in v ustih. Začetkom jeseni navežemo stebel, ki jih posušimo in spravimo na suh prostor za zimsko porabo.
Pelin. Pelina no pridevamo jedem, ampak pijačam. To grenko zdravilo je ne-prekosljivo sredstvo proti želodčnim bolečinam in proti kašlju. Pri nas poznamo vinski pelinovec in pelinovo žganje, oboje kot zdravilo za želodčne bolezni. Na Francoskem pa napravljajo neko žganje, absint imenovano. Rastlina se v jeseni poreže, posuši in za zimo spravi.
Poprova meta. Meta ima vlaknaste korenino in se zelo hitro razmnožuje. Posušene in zdrobljene liste pridevamo jetrnim in krvavim klobasam. Prideva se nekaterim jedem in tudi za posip štrukljev, kuhanih in pečenih jo rabimo. Čaj iz nje je dobro zdravilo proti želodčnemu krču, griži in driski. Tej sorodna je kodrasta melisa, ki ima ista svojstva kot meta. V jeseni se stebla porežejo, posuše in spravijo.
Rutica je znana dišava. Čaj iz nje je zdravilo proti božjasti, ki se zlasti otrok rada loteva. Pridevamo jo pa tudi kisu in kot sladilo surovemu maslu. V jeseni narezana in posušena se spravi za zimo.
Naj omenim šo eno dišavo, ki te ne rabi kot jed in ne kot pijača, pa tudi zdravilne moči ji ne pripisujejo. Ta dišava je sivka (lavendel). Narezana v šopke se poklada med zimsko volneno obleko in ko-žuhovino, da zabrani moljem dohod in tako obvaruje zimsko bleko in kožuhovino pred škodo.
Ljuba gospodinja! preskrbi se v jeseni z vsem potrebnim, da ko prid o zima, no boš v sMski za malenkosti, ki jih brez stroškov in brez velikega dela lahiko pripraviš.
KROMPIR V POLIVKI SVEŽIH KUMAR.
Olupi srednjo debelo kumaro, nakrh-1'aj in zreži na listke, deni jo v skledo, po-lij s par žlicami kisa in malo soli. Tako pripravljeno kumaro pokrij in postavi eno uro v stran, da zvodeni. Medtem napravi prežganje in 4dkg masti in 3 dkg za eno žlico moke, ki inu pridaj drobno zreza-nega peteršilja in čebule. Nato kumara ožmi in jo stresi v prežganje, da se duši 10 minut. Nato potresi s poprom in zalij z četrt litrom juhe ali vode ter kuhaj še četrt ure. Pridaj še žlico kisle smetane in zreži v to polivko 4 debele kuhane in*o!up-ljene krompirje. Ko krompir v tej polivki prevre, je jed gotova.
PISKA S ZELENO PAPRIKO IN PARADIŽNIKI.
RazbeJi v kozi žlico masti in priden! eno zrezano čebulo; ko se nekoliko zaru-meni, pri d en i dve zeleni na rezance zrezani papriki (seme jima odstrani) in ko se paprika kakih 10 minut duši, prideni polovico osnažene in na kose zrezane piške; ko
se par minut duši, prideni še en debel paradižnik, osoli, pokrij in duši, da se piška zmehča; včasih malo premešaj. Ko je piška mehka, jo zalij z juho toliko, kolikor hočeš imeti omake. Ako hočeš imeti več omake, lahko prideneš žlico moke, preden zaliješ z juho. Ko omaka še nekaj minut vre, stresi jed v skledo in obloži z dušenim rižem.
JABOLČNIK — KRIČISTILNO SREDSTVO.
Najnaravnejšo in najzdravilnejšo kriči-stilno sredstvo je jabolčnilc. S koristnim pa združuje ta pijača tudi prijetih zaradi izredno blažilnega vpliva na • lo. Kot osvežujoča, kričistilna in zeio v < pijača jc zelo zdravilen pri valovnih » i, nagibanju k gihtu, zlati žili, bolečii., ;- v možganih, pri zlatenici in bronhijalnin katarih, liripavosti, pri škriatici in v zvezi s potenjem pri vsakem prehlajenju. Čisti kri brez posebnih težav kakršno povzročajo razna druga zdravila in pospešuje prebavo, lajša dihanje, pospešuje izločevanje in zbuja tek.
čist in dober jabolčnik ugasi žejo boljo in okrepi človeka bolj.kot katerakoli umetna pijača. Osebe, ki v svojem poklicu mnogo sede in trpe na valovanju krvi ali na zaprtju, naj bi redno pile samo jabolčnik.
Jabolčnik z medom je izvrstno živco pomirjevalno sredstvo, ki ga vsem nervoznim, zlasti onim, ki zaradi živčne obolelosti ne morejo spati, prav zelo priporočajo.
Naj bi si te koristne pijače shranila vsaka gospodinja vsaj nekaj steklenic čisto in nemešanei
RAZNO.
Jarem je ožulil vola. Namoči žajf-ol v žganju in devaj v to žganje namočene ki pe na rano. Se hitro zaceli, če pustiš vola tačas v miru. Jarem ovij na kraju, kjer žuli, s platnom.
Živina je napeta. Stolcl pest brinjovih zrn in pest kumine, tnalo česna, naredi svaljke ali daiaj na vodi — kakor je primerno. Govedi, ki jo napenja, ^ postavi sprednje noge tako, da bodo na višjem kakor zadnje, polivaj jih po trebuhu z mlačno vodo ali teri z mlačnim kisom. Napete ovce ženi navkreber, jim bo hitro odleglo.
KokoS je vrtoglava. Stolci stročelc česna in porini kokoši v grlo. To pomaga tudi, ako si preveč nabasala pri pitanju purana ali gos In je nevarnost, da pogine.
Kumare zdravilo za nahod. Mezga, kuhana iz mladih kumar, je izborna pomoč za hripavo grlo in bolečine pri nahodu. Vzame se večkrat po žlički. Kumare olupi, razrezi in kuhaj s semenom vred, dokler niso mehke, potem pretlači, deni na vsak liter soka dobre Vi kile sladkorja, bolje več kakor manj, in kuhaj.
Navadno pravimo, da se pokvari želodec s kumarami. Znani nemški zdravnik Justinus Kerner pa je naročil bolnikom, ki so tožili, da imajo pokvarjen želodec, por-cijo surove kumarine solate s česnom iu poprom. Hrvati, Srbi in Italijani pojedo zelo veliko kumar, pa niso bolni od njih. Baš nasprotno je, kumara hladi kri. Samo vode ne sme vsak piti po kumarah, pač pa črno kavo. Pri bolj zrelih kumarah pa je treba skrbno, izčistiti seme.
f <—- »i -
Sovraštvo in ljubezen.
(Dalje.)
Pet dni po tem velikonočnem jutru se je začel Henrik udejstvovati kot kmet.
O, ta ljubi, težki čas!
Vsakega pametnega človeka naj oju-nači opomin: Če si sposoben, da lahko dobro prestavljaš latinske spise in pravilno rešuješ algebrajske naloge, potem se ne p odstopi obrzdavati konje, ker potem boš zgrešil vso svoje talente in druge tudi.
Janček je stal kot učitelj poleg Henriku, ki se je trudil, da obrzda neko poljsko kljuse. Mladi učitelj je bil slabe volje.
>Iienrik, joj kako si neroden. Sem pridejo jermeni! Tu moraš zapeti! Joj človek, ali ne vidiš zaponk? Ne prerahlo! Tako, v luknjo! Moj Bog, fant, če si že ti kot prvi v šoli tako neumen, kakšni so potem šele drugi!«
;>Prosim, Janček, ne govori toliko!«
»Kdo pa bi ne govoril! Le poglej, kako škili belec okoli! Tebi se smeje! No, daj mu uzda v usta! Ne boj se! Belec ne grize, kveč_ jemu ovec! Pojdi stran, ga bom jaz obuz-dal! Ti pa osnaži tačas gnoj iz kopita.«
»Kaj naj naredim? Gnoj iz kopita! S čim m — 3 čim pa naj, Janček?«
»S čim? Tc-pec? Z rokami! S čim drugim?«
»Pfuj, to je pa grozno neokusno!«
Janček je melanholično zmajal z glavo i'; ■ u . :im nadarjenim učencem.
scw.. ^lovekl Kot da bi bilo -a jestil No, ,v; srna, tako se osnaži kopito gnoja, se vrže ... .t.-da oroč in si obriše roke ob hlače. Ra«j bi vedel, i? pri tem neokusnega!«
Henrik ni rekel cE^aa*. v><opM i r- , Jančkom na voz in peljala da se na i
No, in prišla je najtežja naloga. He i bo je moral učiti orati. Janček je vp»<-i'3i ; konja v plug in rekel:	I
»Rob bom naredil jaz! To je pretežko rate. Pojdi zraven in pazi! Tako — torej 6e drži plug. Držati moraš trdno, sicer skoči ven. Konj mora biti vedno za korak od brazde. Hi!«
Pazljivo je stopal Henrik poleg pluga. Natančno je pazil in stvar se mu je zdela otročje lahka. Janček je delal vsakovrstne umetnosti; postavljal se je s tehničnimi izrazi, namreč z direktnimi nagovori na konja.
Medtem pa je padel Henrik v turobno razpoloženje. Njegove misli so splavale v Breslav. Danes se je začelo šolsko leto! Višja šola! Tedaj bo postalo pravzaprav vse re3 zanimivo. Oh, in on ne more prisostvovati pouku; učiti se mora orati, hoditi mora ob brazdah, vedno gori in doli, brez izpremembe, brez duha. Toda hotel je k>; za vsako ceno je hotel biti doma.
»No, sedaj prideš na vrsto, Henrik; le sberi se!«
Henrik je stopil k plugu in njegov ob-r?z jo bil rdeč, kot bi delal kak težak iz-Pit> od katerega dobrega uspeha je vse odvisno. Krčevito je prijel za plug.
som.
"Naprej!« je rekel z razburjenim gla-
»Na naprej belec ne razume,« je popravil Janček; »hi moraš reči.«
»Hi!«
Konj je potegnil. Par korakov je šlo. Henrik se je opotekal za plugom semintja kot kak pijanec; končno je zlotel lemež iz zemlje, plug se je prevrnil in Henrik je skočil v stran, da ga ne bi udarilo.
Belec je začuden obstal in je sočutno gledal okoii. Janček pa je jezno zmajal z ramami.
»Svinjsko, naravne-at svinjsko!«
To je bila njegova kritika, nato je potegnil plug nazaj in popravil ponesrečeno brazdo, in nato zopet ponudil plug Henriku.
Uspeh ni bil mnogo boljši od prejšnjega. Janček je zmerjal in Henrika se je polastil obup.
»Ne gre, Janček, ne gre.«
Janček je vtaknil roke v hlačne žepe in pomislil.
»Henrik, meni se zdi, da boš ti prav klavem kmet.«
Tudi Henrik se je tega bal in že v prvih dneh njegovega kmetovanja se je pojavila misel, ne bi bilo boljše, če bi ostal pri svojih knjigah.
Kljub temu pa je vedno zopet z veliko energijo vzel plug v roke in posrečilo se mu je, da je zora' celo brazdo. Tedaj mu je obraz zažarel ?ti veselja. Ko pa je hotel plug obrniti in peijati nazaj, se je zgodila nesreča. Težko poljsko orodje si je postavil na nogo. Glasno je zakričal, vrgel plug od sebe in sedel na rob njive.
Zopet se je belec ozrl s tako nerazločnim izrazom, da ni mogel nihče vedeti, ali te bilo sočutje, ali posmehovanje.
lanček je pritekel z dolgimi koraki ,.g .vf'ledal krvavo nogo, s katere je Hen-n aezul čevelj. Jeza in sočutje se je U jjevaio v njem.
;-jv-ujbolje je, greti domov. Saj to je zate živijeasks nevarnost!«
»Ti — gruntarju krvavi noga. Najbrž si je postavil nanjo plug. No i a brazda, poglej no, to je tudi naredi'
Sledil je bučen smeh.
Gori na poti sta atala brivec i.i mladi Prek.
Henrik se je obrnil stran od sramu. Janček pa, ki tudi ni videl, kdaj sta oba prišla, je kar škripal od leze.
»Taka sramota! Videla sta naju!«
Henrik je skočil pokonci. S krvavo, boso nogo je stal na črni zemlji. Toda stal je ponosno in gospodujoče.
Nazaj! To je moj svet in moja zemlja! Prepovedujem vam, da stopite nanjo!«
Oba motilca miru sta obstala.
»To je motenje posesti!« je zakričal Janček. »Za to boste dobili zapor!«
Osupnila sta. Verjela sta o »motenju posesti in sta se obrnila z grožnjo, da jima bo Janček že še prišel v roke. Naredila sla še par zasmehljivih opazk in sta se obrnila proti vasi.
»Vpregel bora belca in te peljal domov. Sarn ne moreš iti.«
Zgodilo se je tako. Ko se je Janček zopet vrnil na polje in je rezal v njivo lepe in ravne brazde, si je mislil vedno, kadar je ves vesel opazoval svoje delo:
»Dobro je, da nisem nikdar bil v gimnaziji.«
* • •
Mladi bukovski kmet pa je brez tolažbe sedel doma v svoji sobi. Liza mu je obvezala nogo. Z nežno skrbjo je izprala rano in ko mu je vlila nanjo zdravilno ar-niko, je boječe pogledala Henrika, če mu to ne povzroča prevelikih bolečin. S spretnimi prsti je položila nanjo obvezo.
Henrik je opazoval nežno, ljubko dekle. Bila je stara sedaj sedemnajst let. Svetloplavi lasje so padali na čisto, belo čelo. Obrazek je bil nekoliko bled.
Henrik je mislil na to, kako nežno ljubi Matija to dekle in sklenil je, da bo vse življenje zelo prijazen z Lizo. To zahteva, si je mislil, že hvaležnost Matiji, njegovemu velikemu dobrotniku.
In misel, da bo Matija vesel, če bo dober in prijazen z Lizo, ga je krepko zgrabila to uro. Dosedaj je komaj mislil na to. Sedaj si je bil svest te dolžnosti.
Mehko je pogladil klečočo deklico pO glavi.
»Tako dobra si z menoj, Liza! Hvala
Ti!«
Z žarečimi očmi ga je pogledala int njeno bledo lice je oblila rahli* rdečica.
i Saj rada storim to,« je xulc"ta preprosto.
V tem trenutku je pogledu I Vija skozi okno. Trenutek je opazovai oba, nato pa je molče stopil nazaj.
Na vrtu se je naslonil na drevo. Prvi popki so vzbrsteli in so gledali nanj kot pravkar vzišle zvezdice.
Prihodnji dan je bil Henrik priklenjen na sobo. Noga mu je močno otekla.
Prosil je Lizo, naj mu prinese nekaj njegovih knjig.
Ko so ležale knjige pred njim, so zasijale oči mlademu kmetu. Bilo mu je, kot da zopet vidi stare prijatelje.
Nato je prinesel pismonoša pismo. Biloi je od Hennkovega dobrega prijatelja iz Breslave, šolskega tovariša, ki je sedel v šoli poleg njega in tudi z njim skupaj stanoval.
S krikom veselja je sprejel Henrik pismo in z žarečimi očmi ga je bral. Same zanimive novice od ljudi, ki jih je dobro! poznal. In za sklep opis življenja in dela v novem razredu.	»
OHRN
sa dobi v vseh špecerijskih prodajalnah
Po tem pismu se je polastilo Henrika domotožje, tako grenko in močno, kot ga prej ni poznal. Pogledal je okoli sebe. Ali ni bil doma? Ali ni to njegova soba? Ali ni to domača cesta tam zunaj? Kako more dobiti domotožje? Kaj je domovina?
Fant ni vedel; vedno je še mislil, da je domovina viden določen prostor.
Ko je prišel malo pozne.; e v sobo Matija, je rekel Henrik: >Matija, neko željo imam. Dobil sem pismo od prijatelja, ki je sedaj v višji šoli. Rad bi dobil kmige za novi razred. Zanima me, kaj pride sedaj in včasih bom imel tudi čas, nekoliko študira ti.<
>Da, Henrik, to je prav, da se hočeš učiti še dalje.«
In tako je prišlo, da je ostal mladi kmet še dalje študent. Vse dolge večere je sedel pri knjigah in tudi ob deževnih dneh. Vendar pa pri tem ni zamudil izobraziti se v gospodarstvu; in šlo je tudi čisto dobro, ko je dobil za učitelja molčečega, potrpežljivega oskrbnika.
IDalte.l
DOERE OGLARJE
se sprejme takoj v trajno delo. Zplaciii re je pri jpravi gozdnega veleposestva Gorr.nc, rcsia.a K.-n-dija. Pismena vprašanja na IVAN ČIŠKA, tovairar v Ljubljani, Metelkova ulica 4.	5S40
STARO SREBRO IN ZLATO
kot avstrijske srebrne krone, kupujem po najvišjih cenah. Pri večji množini pridan oseono. — Ponudbe pod *TAKOJ« na upravo »Domajuba«.
uhe GOBE in FIŽOL
kupujemo. Ponudite ra.n Llago ali i;a pišite za cene. - SEVER & KO.MP., Ljubljana, Wolfova ulica 12.
Najboljši železni PLUG
naročite za 425.— Din pri IV. KAPUS, kovaču v Pc šte*. 1, p. Pcdnart	5097
L,ITNA BANKA
v Ljubljani, Kongrteni trg 4
daie krodite v obrtne svrhe, po izrednih pogojih, pospešuje in podpira ustanavljanie obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije oajkulantncje. — Obrestuje vloge na knjižice po
na tekoči račun po dogovoru od dne vloge do dne ■fviga. — Ima dovoljenje za poslovanje z devizami ....----.... in valutami. -----....-----
1
Predno nekaj kupiš, oglej si modno in manufak-turno trgovino

Stari trg štev. 3
C.-i''ilo opozarjamo si. občinslvo na naše RUŠ- in f .,, r N-ODEJE (kovlre), — KOČE za postelje — i-.r.jijske koče — pliš in žamet za ženske jopice in obleke. — Velika izbira raznih zimskih otroških,
volnenih in barhent OBLEKC. POSTREŽBA strogo solidna. — CENE STALNE,
RAČUN SLIKARJA.
Slikar Meissonier je delal navadno prav majhne slike. Nekega dne je prišel k njemu ravnatelj gledališča in ga je prosil, naj mu preslika zaveso na odru. Meissonier ga vpraša: »Ali ste že videli moje slike?«
»O, da! A na to ne dam nič. Gre mi samo za Vaše ime, ki bo privabilo cele množice v gledališče.«
»Kako velika je zaveda?<
»Osemnajst metrov dolga in petnajst široka. Koliko zahtevate?«
»No, bomo zračunali.c Vzel ja svinčnik in je računal. Nato jo dejal popolnoma resen: »Meter mojih slik mi nese poprečno osemdesottisoč frankov. Zavesa bi staia torej okroglo dvaindvajset milijonov. To pa še ni vse. Dvanajst mesecev potrebujem, da naslikam petindvajset centimetrov; za vso zaveso bi potreboval 190 let. Vidite, gospod ravnatelj, prej bi bili priSli, prej, sedaj sem že prestar.«
BRIHTNI KOVAČ.
Nekateri okraji Jugoslavijo so zelo zamočvirjeni in razsajajo tam ro:i raznih prav nevarnih muh in mušic; z'asti veliko jih je blizu rek in so se prebivalci zaradi njih na več krajih preselili drugam. Vlada je imenovala komisijo, ki naj prouči, kaj bi se dalo narediti. Preden je pa komisija kaj ukrenila, je napravil neki kovač v Belgradu muš;o past, s katero hoče začeti energičen boj proti muham. Past ima dvo odprtini, ena izžariva močne svetlobne žarke daleč r aokrog, muhe gredo za lučjo in noter. Druga odprtina pa muhe vsesava in mori. Upajo, da jih bodo s to napravo popolnoma pregnali. Med muhami jo tudi znana tze-tze, povzročiteljica spalne bolezni in živini silno nevarna. Zanesena je k nam iz močvirnih krajev Afrike.
KOLIKO JAJEC ZNESE KOKOŠ?
Bavarski ekonomijski svetnik Nebesky je gojil tri vrste perutnine in je opazoval, koliko jajec nesejo kokoši. Vseh 28 kokoši je zneslo leta 1923 2874 jajec, ena torej 102 jajci; »Italijanka« je znesla poprečno 124 jajec, faverollka 115, domača bavarska kokoš pa samo 71. Štiri najboljše »Italijanke« so pa znesle 650 jajec, ena 162, štiri najboljšo faverollke 524, oziroma 131, štiri najboljše domače kokoši 417, oziroma 104. Glavni čas je primeroma pri vseh treh vrstah isti, od marca do junija. Omenimo še najboljše in najslabše kokoši: najslabše kokoši: najboljša italska kokoš 180 jajec, najslabša 87; faverollka 142 in 81, domača kakoš 130 in 37. Iz teh številk je v prvi vrsti razvidno, koliko boljše so umetno gojene vrste, kakor navadne domače. »Italijanke« so se izkazale tudi v tem, da so legle ves čas skoraj popolnoma enako, od marca pa do junija.
Naš izvoz v dobi 1924—1925. Kongres trgovskih in obrtniških zbornic iz cele države, ki se je koncem avgusta t. 1. vršil v Beogradu, je sestavil tudi natančen izvid izvoza v kampanji 11)24—1925, ki traja od 1. septembra 1924 do 31. avgusta 1925. leta. Iz teh podatkov je razvidno koliko vagonov raznega blaga *o bo v tej dobi izvozilo in v kakšni vrednosti. Skupna vrednost vsoga blaga bo predvidno dosegla 10 in pol milijarde dinarjev. Če boino res toliko izvozili, kar je tudi verjetno, ker je bil izvid za leto 1923—1924 precej tef-en, potem imamo gotovo aktivno trgovsko bilanco, kar po-menja za našo kmetijsko državo zelo mnogo. S trm bi bila dana najboljša podlaga za naš dinar. — Izmed blaga, ki se bo izvažalo, naj omenimo samo nekatero glavne: pšenica 21.225 vagonov v vrednosti 824.8 milijonov dinarjev, koruza 30.000 vagonov 750 milijonov dinarjev, les z.i kurjavo 20.000 vagonov 48 niilijo-jonjv dinarjev, stavbeni les 80.000 vagonov 900 milijonov dinarjev, premog -10 tisoč vagonov 900 milijonov dinarjev, premog 40.000 vagonov 80 milijonov itd.
Priporoča so Ivrtlka
H. MIKL AU C, L; uMj an a
Lingsrjeva ul. • Mm ul. • Preti Siiolijo
pri nakupu'
sn^nenega in modnega b rga za moške obleke.
Zahtevajte cenik ali vzorčno knjigo.
Svetovno znani najboljši Ovalni sirot j« edtnj te Stoewcr ta rodbinsko In obrtno raba.
ZRLOOR
L. Baraga,
Ljubljana
Sclenbug u!. 6/1.
^ Odvetnik ^
IlUlL™™
vljudno naznanja, da je otvoril svejn
o d ve t ni š kopisarno
© v Ljubljani, ©
»fjžMacesf^^
D (HlSa Vzajemne posojilnice.) o
Palma kaučuk pete in podplati
m
m
i
omogočajo elastični, tihi hod, štedijo Vaše noge in Vašo obutev ter so trpežnejši n?go usnje*
in beliš si glavo ti že-nička, — kaj kupila bi - v SKOFJI LOKI
Kaj premišljuješ
prav UiStnega za tvojega možička, ------,------
pri MIH. LAPUH pod »Lipico«, — lam poceni in lepega blaga je v obilico.	5453
DOUBL za površne suknje
v krasni izbiri, najnovejše blago za JESENSKE OBLEKE, za moške in ženske od Din 70.— dalje. VOLNENE JOPICE, dolge in kratke v vseh modnih barvah, od Din 55.— dalje. Flanelaste RJUHE klotasle in cajgaste KOVTRE, od Diu 200.— dalje, cvilih, platno, kontenkia bela in temna, najboljše vrste od Din 14—21; predpasniki, oblekce za dečke in deklice, zimsko triko-perilo, otroške skoke, nogavice, volnene rute in šerpe, pletke, velike ogri-nialke volnene in svilene rute in šerpe, vseh vrst BARHENTA in FLANELE kupite CENEJE kot POVSOD DRUGJE ! — Se priporoča tvrdka
F. L Goričar, »Pri Ivanki«
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29,
gmE^BBBa
Najboljši - najcenejši
šivalni stroji = JSXCEE.E.A =
ta rodbinsko, tevtjarjko In krojaško obrt. Ogrlejle si zalogo pri tt.
j. goreč
LJUBLJANA. PalaCn ljubljanske Kreditne banke.
GODBENI AVTOMAT
dobro ohranjen, se zelo ugodno proda. — Ponudbe ca upravo »Domoljuba« pod šifro: »AUTOMAT«.
HI APPP mofan 'n zdrav, srednje starosti, tlLHILu se sprejme na kmetijo v hribih na Gorenjskem. — Pojasnila daje ROK PESELJ, Selo-Moste čt. 29 pri Ljubljani._5S58
IfoionPI sprejmem takoj za krojaško obrt. — VdjCllLd FURLAN JOSIP, krojaški mojster, Studenec - Ig pri Ljubljani.	5972
Prolffio Podpisana Marija Žiger, posestnika II CnltliD žena v Gotni vas št. 5, obžalujem in preklicujem vse žaljivke, ki sem jih govorila o JOŽEFU HRASEVCU, mizarju iz Jevš pri St. Petru, dne 8. t m. na Trški gori, ker so vse te žaljivke neresnične. — Zahvaljujei.i se g. Hraševcu, da je odstopil od Itazenskega postopanja proti meni. Gotna vas, dne 10. septembra 1924.
MARIJA ŽIGER.
Klobuke, čevlje, čepice,
srajce, zimske majce, dežnike i. dr. modno blago kupite »PRI AMF-RIKANCU«, LJUBLJANA,
Stari trg 10. — Kupujem tudi KOŽE od divjačine.
KUPUJE po dnevnih ccnah f&C
L. R0T, krznar - Ljubljana,
Gradišče štev. 7.
»DRUŽINSKA
za leto 1925
JE IZŠLA in se dobiva v vssh knjigarnah in trgovinah z galanterijskim blagom.
CENA IZVODU 5 DIN brez poštnine. RAZPRODAJALCI DOBE ZNATEN POPUSTI
NAJBOLJŠA
znamke »SPECIAL«, ki so zelo trpežna in vztrajna ter se ne iztegnejo, nudi po tovarn, cenah tvrdka
ČADEŽ & BRCAR
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 35.
OrdlnacijsRe ure dr. Nekrvava.
Tako, g. natakar! Všeraj ste mi servirali z ve- / iikimi očmi kurjo juho, danes pa mi donašate samo velike kurje oči brez juhe. No dajte, da vidim. Kurje oči so za Vas natakarje neizogibno zlo, kot za Poin-kareija Ruhrsko področje. Glej, tu imate dve krasni priredili sliki. Velik žulj na podplatu in kurje oko na palcu. Toda ne razburjajte se radi tega, dragi prijatelj! Take stvari se ne odstranijo z nožem. Za to ni treba ne pile ne noža, kajti jaz, dr. Nekrvav, odstranjujem najčvrstejše kurje oči in najbolj zastarele žulje in to po principu. Veliko ali malo kurje oko, ozdravi Kukirol samo! Takoj hitite v najbližjo večjo lekarno ali boljšo drogerijo,kupite si karton »Kukirok-obliža in ravnajte se po navodilu za uporabo. Kmalu boste rešeni bolečin, v nasprotju z ostalimi preparati, ki iste le povečujejo. Kukirol Vam bo tako pomagal, da boste v teku dveh do treh dni brez kurjih oči. Vam posebno, kakor tudi Vašim sodru-gom, bi najtopleje priporočal pravilno postopanje pri umivanju nog s Kukirol-preparatom. Mnogo hoje po trdih tleh v tesnih čevljih povzroča odtise, neznosne žulje, rane in druge bolečine na nogah. Kopanje zadrži noge suhe, krepi Vam mišice in žile, ter je zelo blagodejno, posebno za one, ki mnogo hodijo in stoje. Nabavite si še danes brošuro: »Pravilna nega nog«. Pošiljatev sledi brezplačno in poštnine prosto potom tvrdke HUGO BULLV, Beograd (Jugoslavija), Jakšičeva ulica 11. — Pravi, po vsem svetu znani in v milijonih slučajih preizkušeni Kukirol-fabrikati. se dobijo v vsaki lekarni in v vsaki boljši drogeriji, in sicer za ceno 18 Din za škailjo Kuki-rol-obliža in Din 1230 za paket Kukirol-preparata za umivanje nog. V mnogih trgovinah se ponujajo po nižjih cenah ponaredbe naših pravih Kukirol-iabrikatov. Iste odklanjajte v lastnem interesu, in prosimo, da pazite na to, da Vam se ne milijo kot »tudi prav dobri« manjvredni izdelki. Boljšega kot KUKIROL se ne dobi. Pristni samo z varstveno znamko Petelinova glava na nogi. Naš znanstveni oddelek, ki je pod vodstvom starega izkušenega zdravnika, Vam ob pošiljatvi povratne poštnine nudi brezplačno vsa pojasnila in dobre svete na vsa vprašanja v zadevi negovanja in bolezni nog.
KUKIROL - F ABRIK - GROSS - SALZE bci Magdeburg — Deutschland,
l!l«no»l r«n» l ISS»
Na debelo! — drobno!
induMrij« dcmacJb tsti:(T i» !»»■•■• - . Idftea- — Cediti n*
fmt £ 1U tr£l ra.poi.po._
KUPIMO
vsako množino bukovih DRV, bukovega OGLJA, tesanrja ia rezanj LESA ter pls^mo najvišje dnevne cene. Ponudbe na: PROMETNA D. D-, — Ljubljana — Krekov trg št 10.
na:boI:ii tivalni »troti »n koleto
firltvttpv za rodbinsko in obrtno UriMIIU rabo vedno v zalogi
edino pri iOSlp PClCltllC
LtBi)l|ana. ,oA] wu*	»po®«11"-
Hu>tan Do-.rtbiC nc r« fcvli.«. »roisCe. Ccvijaria tn stdiarie Ga!an»w>a »n »Sf drrb^* h»eoo
Ceneno češko perje!
En kg sivega opni j en epa perja Kn 70, na pol belo Lin 9X belo Din 100, boljše Din 120 in 150„ mehko, jalt puh. 200 in 225 Din. boijU vrsta 275 Din. - Poši!jat\e carine prosto, p.oti povzetju. cd Din 300 n:pre;, ■jštnine prosto. Vzorec zastonj. Ckgo st tudi za-i::?nja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na
BENEDIKT SACHSEL - LOBEZ štev. 159 ;cd P1LZNA, Češkoslovaška. — Poštne pošTke <,.edo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
oa Strokovnjakov ie pripozaano, da ie SPLITSKI
"pment znamka »Salona«
NAJBOLJŠI! Tovarna daie za istega polno garancijo. — Dobite ga po najnižji ceni pri
J. MENART, trgovec, Domžale. Svoji k svojim!
Kadar kupujete BLAGO za moške ali ženske OBLEKE, za SRAJCE, KAMBRIKE, BARHANTE, CEFIRJE, RUTE itd, kupujte vedno le pri tvrdki
Logar H Kaisa
v Kranju
ker tukaj je že znano, da je najboljša postrežba in da s« kupi dobro in poceni Trgovina se nahaja v lastni hiši na Glavnem trgu, in NE VEC nasproti lekarne v notarjevi hiši. Zato so cene še nižje, ker ni visokih najemnih stroškov.
_________________I-
Brinje novo istrsko
Ima v za:og! .
I. Knez, Liubliana,
Gosposvetska cesta 3.
bane. trntla. lahe. KIL emafie. fOpKe In zajamčena čtsli Iime2 naiboljSe kakovosti oudi
NEDlC-ZANKi W*i
M j/ioor Ljubltana Novi safl
,,-aruinica centrala	skladišče
Tovarne
Ljubljana - Plcdvofie.
f MERAKL c
fU
Cj
s p
c*
C
C. §
In &
3 c 352S&S i ZF25 ^HS?-5 ^ v 5SES
S
In
H'
J
FRANC ERJAVEC,
»rRI ZLATI LOPATI«, trgov, z železnino,
LJUBLJANA n Valvazorjev trg luv. 1,
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne ie',ei. nine ter t'sdi prvovrstni dalmatinski »PORTLA^o CEMENT« po nizki ccni.
SUKNO
kamgarn in ševjot ta raoue in iermeoDle-ke, belo pisano in ru-ja\opldtiin cel r,h!a-čevino, tisksninn in laz io ma <ufa'*tU'o. kupite ua ceneie m v velikanski izbiri v novo ure eni li i re-z dani veletrgovini K. Siermecti , Celit, it. 311. — llus'ro>a ni cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo odeie, iaao?iii< uke br.ive in t.so.e drneih i redmetov se pošlje \saaemu ?a9to>ijl Vzo ce proti od&Kod-ninil Trgovci e..<vio< cene!
cc
pc iz.leluie v vseli poljubnih dimenzijah ia barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izbirno kakovost „Salonit* je z.i pokrivanjo streh in izoliranje sten proti vlagi najbo j-ši materijal sedanjosti, kateri se uporablja bironi cele Evrope.
Troračune, cenike, kataloge in navodila pošilja brezplačno:
d. d. za cement Portland, L',nbl ana.
Zastopniki se sprejmejo.
Naiceneiše sireno hritle!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA t.ESTA 13
prei« VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu
nudiio v poliubni množini. ia\'oj dobavno, na'bol še preizkuše e modele s're D'kov, z eno alt dvmia za režama, kakor tudi bobrovcev (biber) lu
^^ zidno opeko
Na željo se pošlje takoj popis in ponadba!
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.: Gosoob^nka-
Račun poitaega čekomega urada m SloTeuijo	v lastni palači (vifi h ViS hotela ..Union11).	Račaa	Morm«* urada t Zagreba
it 11.S45	r	"	'	iL 39.C80
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapiial in rezerve skupno nad K 60,000.000-—, vloge nad K Go0,000.000*—
Daje trgovtke kredite, eskomplira menice, lombardira vrednostce papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoii
Amerikanskl oddelek: Direktne zveze
oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankamL — Urejevanje ameriških zapuščin.	J
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.	|
^laja konzorcij »U«okj»b..,	Odgovorm uiednik Anton Snisik x Ljubljani,	Jbka ^ngotiovaiuka *****