Slovenski List: Štev. 28. Neodvisno slovensko kršeanskosoeijalno glasilo. V Ljubljani, v soboto 15. julija 1899. Letnik IV. „Sloven«kl Ust“ izhaja v sobotah dopoludne. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold- Vsaka Številka stane 7 novč. — Doplal pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista'1 — Nefrankovanl doplal se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravniStvu „Slov Lista“. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. 15. Uradne ure od 9—12 ure dop. — Oznanila se računajo po navadni ceni. K shodu slovenskih lesotržcev. Izviren dopis iz Aleksandrije. II. Zadnjič sem orisal le v nekako splošnih potezah velikanski pomen organizacije v trgovini z lesom. Stvar ima dosti zanimivih stranij, v kratkem sestavku ni moč se vseh dotaknoti. ZadDjo zimo sem bil nekoliko dnij v Sa-kari pri Kahiri, da spopolnim svoje klimatote-rapevtične študije za svojo baš sedaj izišlo zdravniško • znanstveno knjigo: „Einfluss der Wiiste auf Tuberkulose *), 152 stranij, Kahira 1899, zaloga F. Dieirer". Tu sem imel prijetno iznenadenje, seznaniti se z dr. jem Loret-om, profesorjem egiptologije na Sorbonni (vseučilišču) v Parizu, ki je izkopaval starine, drameč dolgo, tisočletno smrtno spanje egiptskih mumij. Mrtvaško polje pri stopnični piramidi sakarski obsega, kakor je znano, naj starše spomenike človeškega rodu na zemlji. Ko sem ogledoval 'ljubljence Loretove, starodavne mrliče v krstah, vzbudilo se mi je zanimanje za les mrtvaških krst. Deloma dobro ohranjeni les je smrekovina, jelovina, redkoma i mecesnina, teh vrst les pa za zgodovinskih časov nikdar ni rastel v severni Afriki. Nekaka trgovina z lesom iz zemelj zmernega podnebja v subtropično severno Afriko obstajala je tedaj najmanj že pred 5000 leti. Trgovino z lesom na Jutrovo ni ustanovila toliko volja in podvzetnost človeka, ampak naravna, priprosta posledica razlike v zemeljskih pridelkih raznih podnebij, razlike, prouzročite-ljice prvotnih trgovskih odnošajev. Zadruga lesotržcev ni tedaj nikaka špekulacija, nevarna novotarija, ki zida hispanske gradove v prhle oblake, ona sloni na trdnih, naravnih, skoro bi rekel zgodovinskih tleh. Utrditev gospodarskih razmer slovenskega naroda sili do tega, da dobimo trgovino z glavnim pridelkom našega ozemlja v svoje roke. Razlika pridelkov našega in jutrovskega podnebja kaže pot našemu lesu na Jutrovo. Trgovina z lesom bo lo tedaj v istini v slovenskih rokah, ako pojde zadruga v prekmorje za njim, da prodaja direktno tam posameznikom, kjer isti najdražje plačujejo. Les zmernega podnebja, recimo tržaški les, ni transvalsko zlato, da bi zahajal v vse kraje sveta. Cene prevoznin so mu trgovinsko okrožje dosti bolj skrčile kot njegovemu boljšemu, a dražjemu konkurentu, severnemu lesu, ki se prodaja navadno pod imenom „pičpajn“ (pitsch pine). Tržaški les se bori povsod v hudi konkurenci s švedskim in severnoruskim pičpajnom. Tržaški les zalaja na Jutrovo, v Italijo, Španijo in povsem redkoma i na južno Francosko. Razmere tržaškega lesa v Italiji bi bilo treba boljše proučiti, osobito glede kupčije na Jutrovo. Dosti tržaškega lesa, ki zajde v Italijo, gre le v roke prekupcev, ki ga slednjič oddajo na Jutrovo. Slovenski zadrugi bi tedaj ne kazalo, da se dosti ozira na Italijo, ne menim iz narodnih, pač pa iz strogo trgovinskih ozirov. Še nevarnejši pa bode v bližnji bodočnosti položaj tržaškega lesa na Španjskem. Pirenejski in švicarski les, sploh les zapadnih Alp ima dosti krajšo, cenejšo pot. Pot tržaškemu lesu je v Španijo daljša in dražja kot na Jutrovo, a pičpajnu, ki prihaja skoro *) Se prodaja pri F. Diemer, Leipzig-R., Titubclienweg. ves preko Gibraltarja, je krajša in cenejša. Baš Španjska je ona zemlja, kjer bo dobil tržaški les prvi smrtni udarec, kajti severnoruska trgovina z lesom se nagloma razširja. V pečorskih gozdih, ki presegajo po veličini celo avstro-ogersko cesarstvo, bodeta kmalu doneli sekira in žaga v podvojeni meri. To so v kratkem dejanske razmere gledč tržaškega lesa, ki teži po naravni geograhčni legi večinoma na Jutrovo. Glavni emporij za les na Jutrovem je Aleksandrija, ki oskrbuje Egipet, Sudan, Tripolitansko, Arabijo in Sirijo, vsaj večinoma. Povsem je jasno, da se zamore zadruga slovenskih lesotržcev le na podlagi teh botano-geografičnih razmer osnovati, koje mora zasledovati ter upoštevati. V tesni zvezi s to točko je i vprašanje, kje osnovati glavno zadružno skladišče. Osobito ugodna rešitev tega vprašanja je odločilnega pomena za vspeh ah nevspeh celega podjetja. Vsa stvar je tako jasna in priprosta, da se mi zdi odveč o tem gcvoriti. Zmedena in težka je le za tistega, ki hoče zmedeno videti ali pa ne pozna razmer mednarodne trgovine z lesom. Preden o tem izpregovorim, naj podam eno primero. Na Slovenskem m datelj, v Egiptu so. Recimo da se ustanovi v Egiptu zadruga, ki naj prodaja datelje na Slovenskem, kje neki naj povzdigne svoje glavno skladišče, v Egiptu ali na Slovenskem? Menda vender na Slovenskem, bo vsakdo rekel! Skladišče v Egiptu bi ničesar ne koristilo. Isto je i pri trgovini z lesom. Glavno skladišče v Trstu je slaba pot, Trst ne producira slovenskega lesa in ga bore malo konsumira, Trst je kot pomorsko mesto le transitna postaja. V tem slučaju bi bila zadruga lesotržcev prav navadno društvo prekupcev; prekmorska trgovina z slovenskim lesom bi ostala še nadalje v rokah tujcev, ki bi vihteli i nad skladiščem v Trstu s v’oje meče. In dalje, kdo naj kupuje pri današnji konkurenci in nadprodukciji blaga in trgovskih hiš v slovenskem skladišču v Trstu? Dobri trgovci na Jutrovem ne bodo opuščali zaradi lepih očij novega slovenskega skladišča v Trstu, svojih starih trgovskih relacij. Povsem smešno bi bilo kaj takega misliti. Kje ostane tedaj odtok skladišča v Trstu, kam naj ide nagromadeno blago ? Bilo bi odveč reči, da skladišče v Trstu ni mogoče, pač pa ne bi imelo nobene živahnosti ter premnogo zaprek v razširjanju svojega delokroga Skladišče v Trstu zamore sicer služiti interesom posameznih tržaških trgovcev, a nikakor ne vseslovenski trgovini z lesom. Glavni najstalnejši, tisočletni odjemalec slovenskega lesa, mahome-danec in mali mahomedanski trgovec na Jutrovem ne kupujeta v Trstu, a baš ta dva sta, ki naš les po odbitku stranskih stroškov naj-dražje plačujeta. Na vsak način bo treba, da se to vprašanje še vsestransko prouči. Naravni položaj tirja sledeče: v Trstu transitno skladišče, v kakem mestu na Jutrovem, v Aleksandriji ali drugod, glavno skladišče. Priprosta organizacija zadruge brez obligatnih avstrijskih „Verwaltungs-und Confusionsrath‘-ov. Nakup lastnega zadružnega parnika (eventuvalno najem takega) ali vsaj jadrenikov za prekomorski prevoz v lastni režiji. Dr. Karol Pečnik. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe. Veličasten je bil občni zbor c. kr. kmetijske družbe, ki se je do točke „Volitve" vršil mirno, pri tej točki pa se je zgodilo nasilstvo, ki je mogoče samo na Kranjskem. Predsednik se je postavil po robu občnemu zboru, ki je zastopal člane društva v nenavadno velikem številu. Mislil si je mogočno: Jaz sem absolutni gospodar, shod zaključim, ste že opravili! Predsedoval je shodu predsednik družbe Janez Murnik. Pozdravil je v svojem govoru navzočega zastopnika vlade, dež. glavarja pl. Detelo in župana Hribarja. Omenjal je nekaterih del kmetijske družbe v zadnjem letu: naprave jubilejskega zaklada za stare kmetijske posle, otvoritve kmet. gospodinjske šole v Ljubljani, kemičnega preskuševališča, in da bi se bila napravila sadno-vinorejska razstava, ako bi zlobna roka ne bila umorila cesarice. Na koncu govora je zbor zaklical cesarju „živio"! Nato so se zastopnik vlade, dež. glavar in župan ljubljanski zahvalili za pozdrav. Ravnatelj kmetijske družbe Pirc je podal potem obširno poročilo o delovanju družbe v minolem letu. Podružnice so dobile podlago, da zamorejo precej samostojno delovati, ker so se srečno preosnovale. Družba šteje čez 5000 članov, kakor nobena kmetijska družba v Avstriji ne. Kmetje radi pristopajo, ker družba daje dobiček vsakemu članu, s plačano letnino se preskrb-ljujejo njegove gospodarske potrebščine. Težave so pri nas, ker je dežela razkosana, šteje se v deželi l'/amilijona parcel, delavci so dragi in jih sploh ni dobiti, zemlja kmeta nič več ne redi. Prebivalstvo se počasi množi in še to se izseljuje, da delavcev ni. Dobra so kmetijska kon-sumna društva, a zlasti družba mora kmetu iti na roko, da bo več pridelal, kakor doslej. Dru-zega sredstva ni. Ustanovila bo družba v Ljubljani živinozdravnico s posebnimi tečaji za re-zarstvo živine in za prvo pomoč pri živalskih porodih. Drevesnica je še premajhna, ker se sad-jastvo silno širi. Tudi je stara drevesnica, ki je na istem mestu že 86 let, postala slaba, ker je svet za jablane in hruške izpit. Krompir daje kmetu še največ dobička, a treba nam novih vrst, ker dosedaj znane vrste krompirja preveč bolehajo. Dobiti se mora rumeni krompir, ki ne bo bolezni podvržen. Dvorec na Viču je prinesel družbi nekaj dobička. Najlepši napredek je „Kmetijska gospodinjska šola" v Ljubljani. Nič se ne daje štipendij, a deklet se oglaša dovolj, ki želč strokovno izobraziti se za dobre gospodinje. Zahvala gre v prvi vrsti šolskim sestram in družbi sv. Vincencija, da je šola izvrstna in da je dobila primerne prostore. Kmetijsko kemično poskuševališče dobro deluje. Jubilejski zaklad za stare posle je že tudi začel delovati, dala so se darila nekaterim poslom, ki so dolgo časa v službi pri isti hiši. List „Kmetovalec“ se povečati ne more, ker bi preveč stal. Spečalo se je lani po družbi med kmetovalce 6 vagonov semen, škoda, da ima družba skušnje, kako uspevajo, le za ljubljansko podnebje. Umetnih gnojil je družba lani prodala 150 vagonov, napredek je tedaj velikansk. Žal, da so tvornice poskočile s ceno za umetna gnojila, fosforovo kislino in kali je bilo družbi letos mogoče dajati še nekaj krajcarjev ceneje kot lani, a v prihodnje bo drugače. Galica je pa šla silno kvišku, ker se je podražil baker, za letošnjo ceno je ne bo mogoče več dobiti. Prodajati smo začeli tudi fino mleto žveplo; grobo mleto ni dobro. Škoda, da se Dolenjci še niso poprijeli žvepljanja, kakor Vipavci. Pričela bode družba tudi zopet prodajati gumijeve vezi za trte. Veselo je, da nekatere podružnice že razdelujejo sadno drevje članom brezplačno. Lepe so tudi moštarske naprave v deželi. Poleg fižola je živina vir, iz katerega dobiva kmet dohodke. Mlekarskih zadrug niti na Tirolskem nimajo toliko, kot mi, in še vedno se množe. Iz mleka se dela denar. Ves naš zemljiški davek ni tako velik, kolikor znaša vrednost mleka, katero so kmetje dozdaj tako-rekoč proč metali. Ne kaže pa izdelovati surovo maslo; ako se mleko sveže ne more spečati, naj se proizvaja sir. Suarstvo je zadnji čas nazadovalo. Poslali smo Bohinjce, ki sicer neradi gredo z doma, na tuje učit se sirarstva in upamo, da bo v prihodnje boljše. Prosila je družba ministerstvo, da nastavi c. kr. nadzornika za mlekarstvo, ki bo šel podružnicam tudi v trgovinskem oziru na roko. Treba nam pa tudi učitelja, ki bo zadruge poučeval v mlekarstvu. Družba je poslala že nekega mladeniča v imenitno švicarsko sirarnico, da se nauči delati pravi švicarski sir, ki je po 20 do 30 kr. kilo dražji, kot naš bohinjski. Svinjereja napre duje. Čebelarstvo je bilo silno propadlo; ustanovilo se je „ Čebelarsko društvo ", kije pa Imelo smolo z blagajnikom. Kmetijska družba je naročila tudi to leto za člane veliko novih strojev. Popusta dobiva se od tovarnarjev po 25%, to se kot subvencija prepušča kupovalcem, ki sicer vplačujejo cele svote, Storilo se je v družbi mnogo, ker smo dobivali lepe podpore od mini-sterstva, od dež. zbora in deloma od kranjske hranilnice, a treba je še večjega napredka. Župan Hribar je predlagal, da se izreče zahvala odboru družbe za delovanje. Zgodilo se je, a bolj hladno. Iz blagajniškega poročila posnamemo, da je imela družba v minolem letu 130.622 gld. dohodkov in toliko tudi stroškov. Dež. zbor je dal 10.000 gld. brezobrestnega posojila, ki se je pa koncem leta vrnilo. Pri imetju znašajo aktiva 54.000 in pasiva 14.000 gld., tako da je imetje vredno 40.000 gld. Račun se odobri, kakor tudi proračun z 18.000 gld. Potrdijo se tudi novoustanovljene podružnice. Nato je predlagal ces. svetnik Murnik v imenu odbora, da naj se deželni glavar pl. Detela, ki je že v raznih komisijah delal za znižanje davkov, katere plačuje kmet, in se zelo zanima za procvit „Kmetijske družbe", izvoli častnim članom. Sprejeto. Pri volitvi novega odbora je nastala ra-buka, katero sta umetno uprizorila dr. Tavčar in predsednik Murnik. Zapazila sta, da je v dvorani okoli 300 kmetov, ki so drž • li v rokah listke z drugimi imeni odbornikov, kakor jih je nasvetoval Murnikov odbor. Tavčarjevih pristašev ni bilo 100. Najprej se je vršila volitev podpredsednika. Murnik je „iz celega srca“ in „iz raznih razlogov" priporočal g. drž. poslanca Povšeta in predlagal, da naj se voli per accla-mationem, češ, tako bomo volili potlej tudi naše odbornike. Omenil je pa g. ravnatelj škofijske pisarne Šiška, da pravila zahtevajo volitev po listkih. Volilo se je nato z listki. Gosp. dež. glavar pl. Detela se zahvali za izvolitev. G. Ruhrman je ugovarjal pravilnosti volitve. Gosp. poslanec Schvveiger se je zavaroval proti temu očitanju, ker ni treba misliti na nepravilnosti. Ko so zborovalci nehali oddajati listke za podpredsednika, je dr. Tavčar spoznal, da je prišel pravi tre notek, da se shod razžene. Oglasil se je k be sedi in začel izzivati rekoč: „Volitev se ne more zvršiti, ker ni kontrole, kdo je član in kdo ne. S ciganijami mi (liberalci) sploh ne delamo in upamo, da tudi vi ne bodete delali. Zato mora biti kontrola. V „Kmetijsko družbo" se hoče zanesti agitacija in z zavratnim naskokom hoče manjšina danes večini diktirati nov odbor. Duhovščina je prignala semkaj cerkovnike . . . (hrušč), zahtevam, da se občni zbor zvrši pravilno, da ne bodo cerkovniki volili v kmetij s ki družbi. (Klici: naj volijo, če so člani!) Preloži naj se občni zbor za 14 dnij in odbor naj preskrbi, da dobe člani družbe za drugo volitev pooblastila. — Te rešilne ideje, da se razžene shod, se je precej poprijel predsednik Murnik. Rekel je: Ne more se danes določiti, kdo je član in kdo ne, in ker je nekdo pri volitvi podpredsednika oddal dva ali tri listke, tedaj — zaključim zborovanje. Nastal je nato v dvorani grozovit polom. Kmetje so vpili: nKako si upa pred- sednik družbe nas člane spraviti ob volilno pravico ? Če bomo še enkrat prišli v Ljubljano, nam bo on stroške plačal, ker nam napravlja nepotrebno pot s surovo silo in čisto nepo-stavno". Sreča je bila, da je dr. Tavčar, ki je še vedno ljudi dražil, ni skupil. »Ali bo Tavčar nas komandiral še pri naši kmetijski družbi?! Tavčar ven!* . . se je razlegalo nekaj minut iz sto in sto grl. Na ukaz mestne policije so vsi zborovalci potem zapustili dvorano „Katol. Doma*. Kmetje so si dobro zapomnili imena Tavčar in Murnik, ker so se prepričali na svoje oči, kaj razumejo pod svobodo liberalci, kadar ne gre voda na njihov mlin. Zlasti postopanje predsednika Murnika je bilo brezvestno. Ako ima še kaj časti v sebi, naj precej odloži predsedstvo, kmetom se je itak zagulil, da ga ne bodo volili nikdar več. Odstopi naj posebno zato, ker tudi njega niso volili na zadnjem zboru s pooblastili družbinega odbora in ker na nobeni strani ne sme biti povoda za podtikanje Tav čarjeve »ciganije". Politiški pregled. Nemški načrti, da ugonobijo slovansko moč v Avstriji, so se doslej vrteli samo okolu izločitve Galicije iz skupnine dežel zastopanih v državnem zboru. Sedaj se je pa našel prebrisan nemški politik, ki predlaga, naj se Nemci potegujejo zato, da se osamijo Kranjska, Dalmacija in Primorsko. Nemci radi žrtvujejo 5 % kranjskih Nemcev, samo, da morejo udušiti Slovence po Koroškem in Štajarskem. Priznati se mora, da so Nemci res odkritosrčni ljudje, pa tudi najivni. Grof Thun išče na vseh straneh, kako bi mogel sklicati državni zbor. Posvetoval se je s Čehi ter jim vse obljubil. Dalje se je posvetoval z nekaterimi voditelji desniških strank ter jim povedal, da jih bode, predno skliče državni zbor, poklical k posvetovanju z — levičarskimi voditelji. Grof Thun je pač največji optimist med avstrijskimi politiki. Nemci obetajo že pred temi posvetovanji, da bodo zaprečili volitev v delegacijo. Ubogi Schonerer 1 Wolf je Schonererja spravil v nemalo zadrego. Trdi, da je od katoli-čanstva odstopilo že 10.000 Nemcev. Ker se je Schonerer obvezal, da prestopi, kadar tode to število doseženo, je le radi tega pričel trditi, da je še le blizu 4000 odpadnikov, da bi mu še ne bilo treba spolniti dane obljube. Schonerer se boji svoje žene, ki mu je obljubila — ločitev, ako gre k protestantom. Skupščina pruskih Poljakov je bila v Poznanju. Navzočnih je bilo nad 4000 Poljakov, kmetov, duhovnikov, plemičev, delavcev in obrtnikov. Shod je protestiral proti pruskemu na-silstvu. „Teutonia“, praško - burševsko društvo, je bilo razpuščeno radi protiavstrijskih spletk. Stvar nima sicer nič pomena, a čudno je pa to, da je bilo konečno v Pragi razpuščeno nemško društvo. Pri preiskavi v društvenih prostorih so našli med drugim i lepake »češke14 soc. demokracije. Srbski razkralj Milan je vsled napada na njegovo osebo razglasil obsedno stanje in naglo sodbo v Belem Gradu. Vsi opozicijski vodje, katere je pustil Milan radi atentata zapreti, bodo prišli pred vojno sodišče, ki bode sodilo po Milanovi volji, Vse kaže, da je bil napadalec od Milana plačan agent, ki je storil napad, da bi se Milan ložje iznebil ljudij, ki mu gledajo na njegove umazane prste. Ruski prestolonaslednik Jurij ie umrl. Rojen je bil 1. 1871. Smrt ga je rešila dolgoletne bolehnosti. Ker car nima sina, je sedaj prestolonaslednik veliki knez Mihael, rojen 1. 1878. Na Bavarskem so pri deželnozborskih volitvah liberalni kandidatje doživeli silen poraz. Zmagala sta katoliški centrum in socijalni do-mokratje. Gotovo je, da ima centrum v zbornici absolutno večino. Nemški cesar išče vedno efektov. Ves politiški svet govori sedaj o tem, da je v luki Bergen v Švediji šel na francosko vojno ladijo „Iphigenie“, obiskat gojence francoske mornarske akademije. Nemški cesar je s tem vrnil poset francoskih častnikov Jphigenie** na njegovem parniku „Hohenzollern“. Cesar Viljem poslal je na to pozdrav predsedniku francoske republike, ki je koj na to odgovoril. Končno je cesar povabil francoske častnike na svoj brod. Listi beležijo to senzacijonelno vest, ter ne vedo, ali po-menja to, da so se ohladile simpatije mej Rusijo in EVancosko, ali pa je vse to le komedija, da bi si radovedni nemški cesar ložje ogledal pariško svetovno razstavo. Cetinje. 27. julija bo poroka črnogorskega kneževiča Danila in nemške protestantske prin-cezinje Jute. Za doto prinaša nevesta milijone, ki jih je dal car Nikolaj II., in majhnega fantka, ki ga je kupila še, ko se niso vršila dogovarjanja radi poroke. Očetovstvo se pripisuje nekemu kočijažu, če je res. Italijanskega generala Gilleto, ki je bil v Nici obsojen radi vohunstva, je predsednik francoske republike pomilostil. Ko je prišel domov v Piacenco je Gilleto aretovala italijanska vlada. Dreyfusovci so veseli. Policijski agent Guene, jeden najvažnejših prič v Dreyfusovi pravdi, je umrl,nagle smrti — vsled zastrupljenja. K Dreyfusovi obravnavi je povabljenih 175 prič, Quesnay de Beaurepaire je izročil vlogo, v kateri dolži Dreyfusa, da je najmanj deset let raznim tujim vlastem izročil tajne, za varnost države nevarne akte, in zahteva, da se mu da prilika svoja očitanja dokazati. Domače novice. Delavci ljubljanski, pozor! Po volilni reformi, katero je sklenil dunajski občinski svet, zadobi na tisoče in tisoče oseb volilno pravico. Dunajskim socijalnim demokratom je to še premalo, in zahtevajo splošno volilno pravico. „Slovenski Narod1*, „Leib - Journal1* ljubljanskih mestnih očetov, trdi, da imajo sociji prav. Delavci ljubljanski, sedaj je trenotek, da zahtevate od ljubljanskega občinskega sveta svoje pravice, in sicer nemudoma, dokler so „Narodovci" pri dobri volji. Na dan s shodi in odločnimi pojavi za volilno pravico delavcev! Sprehod mimo „rotovža" odobrava „Narod" v zadnjih številkah! ..Meščanski klub** v Ljubljani bode imel prvi občni zbor prihodnji torek ob 8. uri zvečer v „Katoliškem Domu". Radi nedostajanja prostora danes ne moremo priobčiti pravil, storimo pa to skoro, ker je želeti, da se potom nMeščanskega kluba" oživi družabno življenje našega meščanstva, ki bode v „Meščanskem klubu" dobilo zopet to, kar je imelo časih v stari Čitalnici. Vsi prijatelji takega društva, dobrodošli na občnem zboru! Slavnost v Karlovcu. Pripravljalni odbor razpošilja te-le pozive: Slavno i bratsko dru-žtvo! Dana 15. kolovoza (avgusta) o. g. slavi obrtničko-radničko družtvo „Nada“ u Karlovcu svečanost posvete nove svoje zastave. Ovakove slave riedki su i važni momenti u životu dru-žtava, i to tim važniji, što daju radostan povod sastanku po raznih dalekih krajevih raštrkane brade, pa time im pružaju prilike, da se bratski pozdrave, izljube i o svojih zajedničkih stvarih porazgovore. Svečar — družtvo „Nada" uvje-reno je, da slavno i bratsko ovo družtvo pojmi u istom ovom smislu važnost ovakovih mome-nata. Bratsko družtvo! Brado i drugovi! Na obali šumne Kupe i Korane u zidine ponosnog Karlovca grada, k našoj radosti, a na naša bratska srdca zovu Vas brada i drugovi i mole Vas, da ih u što večem broju obradujete i slavu i m uzveličate. U radostnoj nadi, da če nas slavno bratsko družtvo u velike obradovati častnim odzivom svojim, čast nam je ubaviestiti ga, da če kod koncerta dne 15. kolovoza na večer sva-kolika prisutna družtva pjevati dvie pjesme za-jednički, i to: »More", kantatu od Iv. pl. Zajca, i novu za ovu svečanost naročito spjevanu himnu »Nade", koju je uglasbio F. S. Vilhar, a kod izleta istoga dana poslije podne » Živila Hr-vatska!“ od Iv. pl. Zajca, »Liepa naša domovina" od Nik. pl. Fallera i »Bog i Hrvati" od V. Novaka. Slavno ono družtvo, koje možda ne-ima nota Zajčeve kantate »More“ neka si izvoli obratiti na »Saves hrvatskih pjevačkih družtava u Zagrebu", dočim če se note himne »Nade" onim slavnim družtvam, koja se za sudjelovanje prijavila budu, razaslati odmah čim njihove prijave stignu. Obzirom na kratko vrieme, koje nas dieli od svečanosti, umoljavamo bratska družtva, da nam što skorije, a svakako do konca srpnja o. g. izvole prijaviti, hoče li nas počastiti svojim posjetom i u kolikom bioju, te koja gospoda kane prisustvovati zajedničkom banketu dne 15. kolovoza o. g. Šaljud Vam najsr-dačniji bratski pozdrav družtva „Nada“, željno očekujemo Vaš odgovor i Vaš bratski zagrljaj u bielom Karlovcu. Za svečanostni odbor obrtničko-radničkog družtva »Nada" predsjednik: August Frančiškovih, tajnik: dr. Božo Vinkovic — Slovenska krščansko-socijalna organizacija se udeleži te slavnosti. Da bodemo slovenski krščanski socijalci v častnem številu pokazali se bratom Hrvatom, prosi odbor »Zveze", da slehrno naše društvo pošlje na praznik slovensko hrvatskega pobratimstva vsaj po jednega zastopnika. Društva, ki imajo zastave, pošljejo naj zastopnika z društveno zastavo. Odbori društev krščansko • soci-jalne organizacije naj store skoro primerne sklepe in naj jih javijo »Slovenski krščanskosocialni zvezi" v Ljubljani. Hrvatski listi z veseljem in navdušenjem pozdravljajo dohod ..Slovenske krščansko-soci-jalne zveze" na Hrvatsko. Osebne vesti. Sekcijski svetovalec v finančnem ministerstvu dr. Miroslav Ploj je postal svetovalec pri upravnem sodišču, kjer se mu izroči slovensko poročevanje. — Za župnijo Loški Potok je prezentiran gospod Jan. Rihtaršič, dosedaj kapelan na Vrhniki. Novo sliko biskupa Strossmayera je izvršila slovenska slikarica Ivana Kobilca za ljubljansko mestno hišo. Biskup je slikarico pohvalil, da ga je izvrstno pogodila. Nižja gimnazija v Ljubljani se s prihodnjim šolskim letom razširi v višjo gimnazijo. Vrhniška železnica se bode otvorila dne 23. t. m. Vsak dan bodo vozili trije vlaki. Uprava bode južne železnice. Knezoškof dr. Jeglič je podaril .Naši straži" 50 gld., za gradnjo grško-katoliške cerkve sv. Cirila in Metoda v Metliki pa 200 gld. ljubljanski krščanski-sooijalci na Brezjah. Preteklo nedeljo so romali slovenski krščanski socijalci iz Ljubljane na Brezje, kamor sta vozila dva posebna vlaka po 28 voz. Izletnikov je bilo nad 2200, a ko so priromali na Brezje skozi Radovljico, narasla je množica na 6000 oseb. Tudi delavci z Jesenic in Tržiča so prišli s svojima zastavama. Knezoškof dr. Jeglič, ki je to veliko romanje vodil, videl je, da ljustvo slovensko kljub naporom brezverskih elementov ostane Marijino ljudstvo. Pobožno so se te ogromne množice udeleževale svetih opravil, katere je še poveličeval g. nadučitelj Rozman z izborno izšolanim domačim pevskim zborom. Pač čast vrlemu g. nadučitelju, ki razume naše ljudstvo in mu posvečuje tudi svoje proste ure! Po dovršenih opravilih napotila se je velikanska procesija, na čelu ji zastava „ Slovensko kr-ščansko socijalne zveze", proti Lescam, odkoder so se izletniki vrnili zopet nazaj v Ljubljano, napojeni z novimi močmi za boj, katerega bode naloga izvojevati krščanskim socijalcem. Planinska vest. Dne 10. t. m. otvorila sta Triglavsko kočo na Kredarici odbornika »Slov. plan društva" gosp. Lindtner in Verovšek in uredila v njej meteorologiško opazovalnico. Koča je s svežim provijantom, kakor dobrim vinom in pivom bogato založena. 11. t. m. podala sta se na vrh Triglava, kateri je še ves z debelim snegom pokrit, samo streha Aljaževega stolpa gleda iz snega. Razgled je bil krasen, tembolj, ker sta bila vsled nagromadenega snega štiri metre nad Triglavom. Hodila sta na Triglav čez Kot in nazaj čez Krmo. Pot čez Krmo je bila na enem kraju jako opasna. Splošno je še po vsem gorovju precej snega. Državno sodišče je dalo zopet klofuto Italijanom. Zavrnilo je pritožbo tržaškega občinskega sveta proti vladi, ki je določila, da je uničenje izvolitve Nabergojeve nepostavno. Državno sodišče je izreklo, da je obč. zastop nezakonito postopal. Vlada bode morala izvajati konsekvence in preskrbeti Nabrgoju pravice. Organizacijski shod ..Slovenske krščanskosocialne zveze" bode na vsak način jeseni. Tako bode spopolnjena organizacija nepolitičnih slovenskih krščansko socijalnih društev. »Zveza* bode skoro povabila vsa ta društva k pristopu. Naj bi do tedaj že vsi odbori krščansko-soci-jalnih društev storili sklep, da se morejo vabilu skoro odzvati. V „Schulvereinsko ‘ šolo pošiljajo svoje otroke v Tržiču »Narodovi pristaši. Nemcem mečejo polena pod noge samo v »Narodu". V Vojniku je krščansko-socijalno politično društvo »Naprej" iz Celja priredilo preteklo ne-teklo nedeljo važen shod. Ondi se je nekaj slovenskih veljakov radi osebnih nasprotstev zvezalo z Nemci. Vspeh tega je bila izvolitev nemškega župana in prošnja za nemško šolo. Upati je, da so govorniki dr. Dečko, dr. Karlovšek in Drag. Hribar dosegli, da se reši radi osebnosti v Vojniku poražena slovenska čast. Za dijake je poslal »Klub čeških turistov" odboru »Sloven. plan. društva" legitimacije za prosta prenočišča v kočah po čeških in moravskih planinah. Dobivajo se te legitimacije med 6. in 7. uro v sobi »Slov. plan. društva", »Narodni Dom" v Ljubljani. Šolsko slavnost napravi dne 16. t. m. slovenska dekliška šola družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu na šolskem vrtu zvečer ob 6. uri. Nastopile dni bode razstava ročnih del šolskih deklio. Okoličani tržaški, pridite in poglejte kaj je dobra šolal Glasilo slovenskih goriških drž. in dež. poslancev je že pričelo izhajati. Novemu listu je ime »Gorica" ter bode izhajal vsak prvi, drugi, tretji in četrti petek v mesecu. Gg. Alfred grof Coronini Cronberg, državni in deželni poslanec, odbornik pol. društva „Sloga", dr. Ant. Gregorčič, državni in deželni poslanec, predsednik pol. dru štva »Sloga", Ivan Berbuč, Janez Lapanja, deželna poslanca, Blazij Grča, Anton Klančič, dr. Aleksij Rojic, deželni poslanci in odborniki polit, društva »Sloga", Anton Muha, deželni poslanec in namestnih v odboru polit, društva »Sloga", Janez Dermastia, dr. Alojzij Franko, Josip Mašera, odborniki društva polit. »Sloga", Lovro Juvančič, Josip Klanjšček, Anton Mozetič, namestniki v odboru društva »Sloga", pričeli so izdajati list, ker je »Soča“ pričela hoditi svojo pot ter pravijo: »Mi smo bili primorani storiti ta korak v obrambo voditeljev proti napadom. Nikjer na svetu ni velike politične, kamo-li vodeče stranke brez lastnega glasila, samo na Goriškem živeli smo mesece in mesece v zares neverjetnih razmerah, da je javno mnenje delal „Sočin" lastnik na svojo pest ter da je od njega bila odvisna, rekli bi, osoda naše domače politike. Mi hočemo podajati ljudstvu v svojem listu pravo sliko našega političnega življenja in vtrditi med njim zaupanje v naše delovanje ter tako ojačiti edinost v narodu. Odločno bomo odbijali vsak poskus, rušiti edinost na Goriškem." Nedeljski počitek. Kakor lansko leto, sklenili so tudi letos vsi tukajšnji trgovci knjig in papirja imeti svoje prodajalne od 16. julija do vštetega 1. septembra ob nedeljah zaprte. Edini H. Meiringer se ni pridružil, ker mu baje žena ne da dopusta. Občinstvo se vljudno prosi, ta humanitetni akt po možnosti uvaževati. Slovensko politično društvo za Južni Stajar namerava imeti dne 23. julija 1899. po-poludne ob 3. uri v prostorih g. Antona Mrav-ljak-a v Vuzenici ob koroški železnici, politično zborovanje s sledečim vsporedom. I. O političnem položaju; govori drž. posl. prof. Robič. II. O deželnem zboru; poroča dež. posl. dr. Ivan Dečko. III. O gospodarskem napredku Slovencev in o ljudskem štetju; govori dež. poslanec dr. Franjo Rosina IV. Razni nasveti. Slovenski rodoljubi se na to zborovanje uljudno vabijo. Pevsko društvo »Ljubljana" priredi veliko narodno veselico na Koslerjevem vrtu v nedeljo dne 16. julija 1899. leta. Sodeluje vojaška godba slav. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. Začetek veselici ob 4. uri popoludne. Vstopnina 20 kr., čast. podporni člani so iste prosti. V slučaj neugodnega vremena vršila se bode veselica dne 23. julija t. 1. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Železnica v Rožno dolino. Železniško mi-nisterstvo je dalo koncesijo za navadnotirno krajevno železnico iz Celovca v Rožno dolino. Župani ajdovskega okraja si bodo osnovali svojo zvezo ter so že izvolili pripravljalni odbor. Velike vojaške vaje na Koroškem se bodo vršile po teh občinah: Št. Jur (Anabihl), Žrelec, Grabštanj, Trdnja Vas, Kriva Vrba, Čanjše, Gospa Sveta, Št. Martin, Omanje, Št. Peter nad Karn-skim gradom, Št. Peter ob Celovcu, Ponfeld, Poreče, Št. Rupert, Št. Tomaž, Vetrinj in Žihpolje. „Windisch — schwabisch“. Če se prav spominjamo, je upravno sodišče prilično odločilo, da je beseda „windisch" žaljiva in more biti povod sodnemu postopku. A čudno, res le v naši birokratski Avstriji se mi mogoče zdi, da se slavno c. kr. dež. sodišče v Celovcu ne meni za take določbe svojih višjih in piše v svojih »Personsbeschreibung“-ah pod rubriko: »Spra-chenkenntnis" dosledno nwindisch", Vsaj po moji demokratski pameti je predstojnik omenjenega sodišča odgovoren tudi za to, kar v uradne izkaze piše gospod c. kr. kane. oficijal Nikolaus. Od slednjega, se v6, da ne moremo zahtevati znanja zgodovine; je od »Herrenvolka", in to pri nas že zadostuje, da je sposoben za vsak-tero c. kr. službo med »Minderwertige“. Pač pa bi smeli pri vsi svoji slovenski ponižnosti pričakovati od c. kr. avstrijskega uradnika, ki spada med 10.000 »višjih" in mu najstrožje nemško mišljenje ne bi moglo zakriti slovenskega imena in pokolenja, da v6 toliko avstrijske zgodovine, da nazivanje „windisch" niti toliko ni opravičeno, kakor — »8chwabisch“. A zdi se, da je v sedanji dobi »Bolj lepših — Vlčkov" vsestranska nepristranost tudi nekterim sodnijam — »wuršt“. Toraj vračujmo »zob za zob* in pišimo tudi Slovenci namesto deutsch — „schwabi8ch". Sigurno se bo naš justični aparat potem pomaknil za en zob naprej, in morebiti zv6 tudi sl. c. kr. dež. sodišče v „wurzelschaft" nemškem Celovcu doli z Dunaja, da naj c. kr. uradi izvolijo biti vsaj toliko nepristranski, da ljudi, ki niso od »Herrenvolka* in jim sedanja nemška (švabska?) kultura kar noče v trdo glavo, — ne pitajo s psovkami. Ergo, windisch — 8chwabisch! Iz Kranja. Vrtni koncert z domžalsko godbo in razsvetljavo vrši se v Kranju dne 16. julija t. 1. Začetek ob 3. uri popoludne. Polovica blagohotne vstopnine se odda za dijaško kuhinjo c. kr. gimnazije v Kranju. Za prav mnogobrojni obisk prosi »Restavracija pri Kroni". Slovenščina pri vojakih. Pri zadnjih vajah v Mariboru je bilo kakih 500 Slovencev, peščica Nemcev in okoli 30 Italijanov. Častnik je govoril vojakom nemški in laški, slovenski pa ni črhnil niti besedice, in vender je bilo slovenskih vojakov okoli 500! To je drastično, kako se prezira v Avstriji Slovence, menda le zato, ker so preveč udani in ker so najboljši vojaki. Iz Maribora. Občni zbor »Slovenskega bralnega in pevskega društva »Maribor*, izvolil si je naslednji odbor: Dr. R. Pipuš, odvetnik predsednikom; Iv. Gosar, akad. slikar, podpredsednikom; J. Košar, tajnik; J. Povek, blagajnik, N. Berme, J. Rebol, odbornika. Vožnja po Ljubljanici. Od nedelje 9. t. m. vozi Čoln pri ugodnem vremenu vsako nedeljo in praznik. Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj Vožnja v Preserje in nazaj stane 40 kr. Izletniki in romarji na Žalostno goro dobe tudi vsak drag dan čoln, ako se zglasijo pri brodarskem klubu v Preserju. Novo društvo kršč. soc. delavcev se bode jutri osnovalo za Presko, Smlednik in Soro. Osnovalnega shoda se udeleži iz Ljubljane odposlanstvo .Slovenske kršč. soc. zveze". Umor v železniškem kupeju. Brat tukajšnjega profesorja Hallade, Zeno Hallada, je obiskal dne 8. t. m. v Treibachu svojo nevesto ter se je po obisku peljal v Beljak, kjer je bil sodni pristav. V železniški kupej, v katerem se je vozil, prišla sta dva moška, ki sta ga med vožnjo napadla, ranila in vrgla skozi vrata v osojsko jezero. Hallada je plaval 30 metrov daleč potem je pa obtičal v bičevju do glave v vodi. Ondi je prebil celo noč, še le drugo jutro ga je našel neki veleposestnik, kateremu je opisal morilca, pot9m pa je umrl. Hallada je bil preiskovalni sodnik pri okrožnem sodišču v Beljaku, zato je umorjeni skoro gotovo žrtev maščevanja, ker ga morilec ni oropal. Umor vsled maščevanja pa je skoro izključen, ker je Hallada v svojih zadnjih trenotkih povedal, da morilca ni nikdar prej videl. Nekateri spravljajo ta slučaj v isto vrsto s slučajem Marte Stoisser, ki je bila umorjena na celovškem polju, ter sumijo, da je pri obeh slučajih morilec ista osoba. Razmere v laškem taboru so pričele po stajati v Istri kritične. V Pazinu so znani voditelji lahonske stranke ustanovili neki konzorcij, s katerim so hoteli monopolizirati vso razprodajo pridelkov iz okolice. A laški kmetje postali so nezaupni proti tem svojim osreče-valcem. Prišlo je na zbor mnogo kmetov, a ti so z burnimi protesti odklonili nadaljne ume-šavanje slavnih .signorov" v njihove zadeve in sicer tako krepko, da so padale pesti po glavah lahonskih prvakov. Znani prvak Venier je bežal skozi okno. Vsled tega so v Piranu župan in štirje odborniki odstopili. Daleč so prišli gospodje v laškem taboru s svojo hujskajočo politiko. Ljudstvo se obrača proti njim in laški kmetje hodijo k Laginji prosit, naj jim snuje posojilnice. Goriškemu županu dr. Venuttiju se majo tla, ker je šel pozdravit kardinala Missio. Za naslednika, ako se kriza drugače ne poravna, se imenuje dr. Alpi. Gornja Radgona, 10. julija. Kakor sta poročala .Domovina" in „Slov. Gospodar" so priredili pretečeno nedeljo tukajšnji tamburaši kon cert na vrtu gospoda Osojnika, kateri se je prav dobro obnesel. Zbralo se je veliko število odličnega, kakor tudi priprostega ljudstva, tako da so bili vsi prostori zasedeni. Saj je tudi po trebno, da posebno ob slovensko nemških mejah kjer nam preti poplav nemčurskega morja, složno delujemo v prid naše domovine. Pozdravil je goste gospod Čirič v imenu tamburašev z izvrstnim govorom, o pomenu društva sv. Cirila in Metoda. Čisti dobiček namreč je bil namenjen družbi sv. Cirila in Metoda in siromakom župnije sv. Petra Tamburaši so svojo nalogo častno izvršili, kar bi se še lahko podvojilo, ako bi bil zbor močnejši. Tudi moški kakor mešani pevski zbor sta zapela več lepih narodnih pesmi. V obrazu vsacega je bilo videti navdušenje za lepo narodno stvar, in želeti bi bilo da se po tem prvem koncertu zopet kmalu kaj sličnega in še z večjimi uspehi priredi. Dodatna davščina na slador in sladorne izdelke. Glasom naznanila finančnega minister stva je pričakovati, da se ves repni sladkor, ki je že v prosti promet prešel in se bode kot tak nahajal ali v sladkornatem blagu (tudi nego tovih izdelkih), kakor: v sladkorčkih, oslajenem sadju, čokoladi in drugem kakao v sebi ima jočem blagu, ter v likerjih, dne 1. avgusta 1899 zalogo sladkorja kot tacega ali v zgoraj navedenem, dodatni davščini podvrženem sladkor natem blagu, mora prijaviti to zalogo, in sicer posamezno, ne oziraje se na to, ali jo hrani v svojih lastnih ali ptujih prostorih, ter v prijavi navesti tudi hranilni kraj in prostor. Te prijave morajo se vložiti v dvojnem izdatku tekom 1. do vštetega 3 avgusta 1899 po predpisanem vzorcu in brez izjeme pri onem oddelku finančne straže, v čegar okolišu se nahaja prostor, kjer se hrani sladkor, odnosno sladkornato blago. Golice za te prijave dobivale se bodo pravočasno in brezplačno pri pristojnem oddelku finančne straže kakor tudi pri vseh c. kr. glavnih in drugih davkarijah na Kranjskem. Sladkor se bode vsled novih določil nagodbe podražil na 50 kr. kilo. V ljubljanskem občinskem svetu se je ugodilo prošnji komende nemškega viteškega reda za parcelacijo Mirja v 170 parcel. Sredi parcel bode zgradil red 12 metrov široko cesto. — Deželna vlada je povprašala glede prispevka za gradnjo železnega mostu s kamenitimi podstavi namestu dosedanjega šentjakobskega mostu. Stroški so proračunjeni na 70.000 gld. Vlada bi dala 42.000 gld. občina pa 28.000 gld. Sklenilo se je dati 10.000 gld., ko se prične most graditi. — Na voglu Kolodvorskih in Prečnih ulic se bode zgradila .Ljudska kopelj" s proraču-njenimi stroški 17.366 gld. Prihodnji teden ima občinski svet seje v torek, sredo in četrtek, potem se pa prično dvamesečne počitnice. Duhovne vaje za duhovne ljubljanske škofije bodo prve od 21. do 25. avgusta, druge pa od 28. avgusta do 1. septembra. Matura na ljubljanski gimnaziji se je slabo obnesla. Med 33. maturanti 5 odličnjakov, 6 propadlih za 2 meseca in 8 za celo leto — to so nezdrave razmere. Kje je vzrok? Izlet v Kamnik napravijo jutri abiturijenti in abiturijentinje ljubljanske pripravnice. Kdo bi jim ne privoščil, če je vsem prav? Mi bi še celo gospicam na pripravnici privoščili, da bi smele, preden so zrele za .prosto zabavo", imeti ob nedeljah skupno božjo službo in na sv. Telesa dan iti za procesijo. Čemu je svet za-plankan samo v Ljubljani? Kap je zadela v Milstadtu g. Alojzija De-klejvo, c. kr. sodnega tajniku v Mariboru. Star je bil še-le 37 let. Prvi zvezek »Glasbene Zore“ izide proti koncu tekočega meseca, ker se mora čakati na kliše z naslovom za zavitek listu, kateri se je naročil na Dunaju še le sedaj, ko se je poslednji čas oglasilo dovolj no število naročnikov, tako da je s tem zagotovljeno izhajanje lista. Drugi zvezki pa bodo potem izhajali redno dne 16. vsacega meseca. Ko to javljam velečastitim g. naročnikom, prosim ob enem vse one, kateri se še nameravajo na .Glasbeno Zoro" naročiti, da se blagovole podvizati, ker po izidu prvega zvezka bi se jim morda ne moglo ustreči, ker se bo tiskalo le malo število zvezkov nad število na-naročnikov. Z odličnim spoštovanjem Fr. Gerbič, izdajatelj .Glasbene Zore". Za »Našo Stražo": Seebacher Jak., župnik v Opačah, 1 gld. Jan. Ogriz, v Kapli pri Dravi 3 gld. 50 kr. v imenu vesele družbe. Najnovejše vesti. Za slogo. Danes došla .Domovina" opeto vano priporoča velik shod obmejnih Slovencev, ki naj se izreče, kaj bi bilo za naš narod pravično in pametno. Vršil naj bi se zunaj kranjskih prepirov, n. pr. v Rimskih Toplicah ali kjer si že bodi. K temu shodu naj bi ne prišli samo slov. poslanci, ali zastopniki obeh prepirajočih strank na Kranjskem, nego vsi oni možje, ki čutijo ter bi radi delali za narod. Na Goriškem je izstopilo 11 odbornikov ,Sloge", ker nočejo skupaj sedeti z dr. Tumo, in 8 deželnih poslancev zahteva v .Gorici", da na dr, Tuma odloži deželno odborništvo. Prav tako Cesar Jožef je rekel: .Ordnung und Religion muss sein!" Thun je baje izjavil, da ne bode prej uredi jezikovnega vprašanja, predno ne doseže spora zumljenja z Nemci. Moder mož! Razne stvari. Redovnik Flamidien, ki je po trditvi židovskih časopisov oskrunil in umoril nekega svojega učenca, je bil oproščen. Socijalni de mokratje, ti veliki ljubitelji resnice, so vsled tega razbijali po Lillu. Plemenita kraljica. Kraljica regentinja v Španiji Kristina je milijon peset iz svoje civilne liste prepustila v korist državni blagajnici. Električna razsvetljava v Como, katero e ljublanski občinski svet hotel poslati ogledat inženirja Ciuho, je popolnoma pogorela. Brzojavne dopisnice in pisma. Trgovinska tomora na Dunaju je sklenila v zadnji seji, da se obrne do poštne uprave radi uvedenja brzo-avnih dopisnic in pisem, ki bi se izročala poštnim nabiralnikom kakor navadna pisma, potem pa brzojavnim potom sporočala bivališču adre-satov, katerim bi se zopet dostavila v obliki pisma, odnosno dopisnice. Profesor Hermann, znani izumitelj dopisnic, je izumil tudi to novo prometno sredstvo. Dunajska trgovinska komora , e prepričana o veliki važnosti in bodočnosti te iznajdbe. Trgovsko ministerstvo je predrugačilo vo lilni red za trgovske in obrtne zbornice. Zidovsko časnikarstvo .avstrijske žurna-listiške družbe* prinaša na leto samo 346.313 gld. čistega dobička. Koliko goldinarjev so utaknili vmes krščanski možje, krščanske žene, ki kupu-ejo od židov, za sramotenje vsega, kar jim je drago in sveto, ali bi jim vsaj imelo biti! „11 pane quotidiano“ (vsakdanji kruh) se nazivlje začetkom 1. 1898. v Livorni na Laškem ustanovljeni zavod, kateri ima namen, lajšati najgorjo bedo s tem, da bo vsakemu, kdor se bo priglasil, dal zastonj toliko kruha, da se ga bo do sitega najedel. Razdeljuje se pa tako, da lakoto trpečim niti na misel ne pride, da bi bila to miloščina. Iz letnega društvenega poročila posnemamo tele podrobnosti: Kruh se deli v jedilnici, kjer so priproste pa čiste mize in stoli. Vsake četrti ure vstopi tu določeno število ljudij, katerim mora službeno osobje prijazno, uljudno postreči. Normalna porcija za otroke je 150, za odrasle 250 g kruha. Kdor hoče več, dobi še drugo porcijo. Kdor bi pa hotel odnesti še tako majhen košček, bi bil kaznovan, da ne bi smel nekaj časa hoditi jest. Jedilnica je odprta dve uri dopoludne, dve po* poludne. Natančni izkaz obiskovalcev je vsak dan: 250 ženskih, 200 moških in 150 otrok. Skupaj torej 600 oseb. .Berači s poklicem" no zahajajo tja. — V prvi polovici 1. 1898. so raz dali 20.750 kg kruha 119.520 osebam Prvih deset mesecev je bilo 11.232 lir stroškov, od teh 8473 lir za kruh, drugo za najemnino in pod. Zavod stoji na dobri finančni podlagi in je popolnoma zaseben in denarna svota, s katero razpolaga, je bila nabrana s prostovoljnimi doneski. V Upici na Češkem je poslal župan policaja k nekemu občanu, ki mu je bil dolžan — 1 krajcar. Vestni policaji. — V Opavi na Šle-skem ukazujejo policaji, da naj so ob nedeljah in praznikih avtomati obrnjeni v zid, ker se mora varovati nedeljski počitek. Pet tisoč peticij je bilo v letošnjem zasedanju češkega deželnega zbora podanih. Čehi imajo veliko potreb. Drugo vprašanje pa je, če bodo to vse dobili, česar potrebujejo. V Ameriko se je izselilo lani 91.989 avstro-ogrskih podložnikov, za 4000 več nego 1. 1897. Tudi znak domačega blagostanja. Javne tržnice. Tržnice se ločijo v velike in male. V velikih tržnicah se blago in živila nabirajo iz daljnih krajev v velikih množinah. Mesta s sto in sto tisoči prebivalcev potrebujejo take centrale, ki oddaja polagoma svoje blago v male tržnice, stoječe na raznih krajih mesta. Umevno je, da takih tržnic v Ljubljani ne potrebujemo. Pii nas se pripeljejo živila iz najbližje okolice mesta vsaki dan, sicer imamo tudi dvakrat na teden tržni dan, a brez posebnega vpliva na tržne razmere. Ako tedaj govorimo pri nas o potrebi tržnih lop, ne menimo druzegar nego da 1.) spravimo naš vsakdanji trg z živili pod varno streho, 2.) olajšujemo promet prodajalcev s kupovalci, 3.) varujemo blago poškodovanja, 4.) omogočimo slednjič redno in pravilno nadzorstvo o kvaliteti in kvantiteti prodanih živil. Uprava tako vrejene tržnice ne potrebuje veliko osobja. Treba je le nekaj delavcev, ki snažijo prostore, nekaj javnih organov za vzdržavanje reda in za preiskavanje živil in tržnega nadzornika, čegar naloga bodi, odkazovati prostore, otvarjati in zapirati tržnico ter nadzorovati tehtnice in mere, če kažejo pravilno ali ne. 08obja bi v Ljubljani ne bilo treba veliko, ker nekateri organi že itak na trgu poslujejo. Glavna stvar pri napravi tržnice je pa rentabiliteta, vprašanje, če se bo tako podjetje obrestovalo, ker najemnina za posamezne tržne prostore ne bi smela biti visoka. V to je treba prostora, ki bi se dal z ne prevelikimi stroški kanalizovati, v sredi mesta in s pripravnimi dohodi. Stavba mora biti solidna, opustiti je vsako potrato in gledati je le na to, da poslopje zdrži in ne potrebuje posebnih pogostnih popravil. Železna konstrukcija ni pripravna. Po zimi so taki prostori premrzli, po letu pregorki. Naj-ugodneji je priprost, debel zid. Tržnica potrebuje veliko svetlobe, toda ta mora prihajati skoraj izključljivo od severa, ventilacija mora biti pbilna v zgornjih delih, spodaj ne sme nadlegovati prepih. Tržnica mora biti tako prostorna, da zadostuje vsem potrebam, ne samo za sedaj, ampak tudi za prihodnji razvoj mesta. Tržnica bodi razdeljena v podolgaste in povprečne hodnike. Posamezne prostore prodajalcev delč železne ograje različne visokosti. Istotako bodi prostor razdeljen na dele po 2—4 m2. Posebne jame za odpadke, kanalizacijo, vodovod, razsvetljavo, vse to se mora skrbno vrediti. Poleg prodajalnih prostorov potrebuje vrejena tržnica prostorov za pisarno upravni-štva, za policijo, za preiskavanje živil in stranišča. Mala gostilna v tržnici ustreza gotovo občinstvu. Hladilni prostori se narede v kleti, in se ob jednem dotični stroji lahko uporabljajo za napravo umetnega ledu, kadar treba. Kako velika bi bila tedaj tržnica v Ljubljani? Strokovnjaki so izračunali, da pride v mestih 8 30—50.000 prebivalci poprek 30 m2 na 1000 ljudij, torej za Ljubljano treba 1600 w»2. Po sedanjih skušnjah stane taka stavba s hladilnim prostorom v obsegu 300 m2 okroglih 200.000 gld. Stroški za vzdržavanje hladilnih prostorov znašajo okoli 8000 gld. na leto. Najemnino bi treba bilo plačevati od kvadratnega metra v rokih, Ako proračunimo stroške, spoznamo, da potrebujemo 10.000 gld. za obresto-vanje in amortizacijo glavnice, 8000 gld. za vzdržavanje hladilnih prostorov, 5000 gld. bi stala režija in osobje, skupaj tedaj 23.000 gld. Dohodki bi bili od hladilnih prostorov 40 gld. za kvadratni meter na leto, tedaj bi znašali 12.000 gld. Za prodajalni prostor 1000 m2 po 5 kr. na dan: 28.000 gld. Ce se pa uvede umetna naprava kristalnega ledu, se dohodki zvišajo, tako da bi bil prodajalni prostor lahko ceneji in rentabiliteta bolj ugodna. Podrobna Statistika mora seveda izračunati, ali bi se po sedanjem in prihodnjem stanju obrta in trgovine v Ljubljani ti prostori tudi oddali. Da tržnice potrebujemo, tega nihče tajiti ne more. Le en pogled na naše sedanje tržne razmere nam zadostuje, čutita pa potrebo v prvi vrsti gospodinja in posel pri nakupovanju pod milim nebom v slabem vremenu. Kupovalka ne ve, kaj bi držala v roki: blago, dežnik ali obleko. Koliko škode se dela, ki bi se ne naredila, ako bi bil trg pod streho! Po zimi je sicer meso sveže, a prodajalec zmrzuje na prostem, zavit v kožuhovino 4—5 ur, kupec hiti, da prej pride na gorko. Ni šala, v snegu in mrazu spravljati blago in štante na trg, snažiti prostor in odkopavati sneg, in s trga zopet spravljati, kar treba, nazaj v klavnico. Po letu so sicer razmere za prodajalca ugodne, a blago trpi neznosno. Rano v jutru pride meso na trg, je izpostavljeno vsem neprilikam vročine, muh, prahu itd. Neprodani ostanki romajo zopet v ledenico, a kakšna je ledenica, kakšen je led, ki se dobiva v ledenici, sosebno v letih, ko po-manjkuje ledu ? Pripelje se od kod iz bližnjih mlak, le da je led. Temperatura v teh prostorih je sicer hladna, a zrak je pokvarjen, ker ni ventilacije. Da se tako meso že na potu od trga do klavnioe pokvari, je umevno, še bolj pa, če leži na takem ledu, in se prevaža zopet iz klavnice na trg. Iste prizore nahajamo na trgih za ribe in zelenjad, kuretino, maslo itd. Ti nedostatki se dajo le odpraviti, ako se prodaja centralizuje in nadzoruje v tržnicah. V hladilnih prostorih tržnice ima zrak 2—4° C, prostor je oddeljen v posamezne celice, enako kakor prodajalni prostor zgoraj, zrak se vedno potom izdatne ventilacije premenjava. Blago leži prosto razprostrto, in nadzorovalni organi se skozi železne mreže in ograje lahko o snažnosti prepričajo. Na ta način se meso lahko sveže ohrani 2 tedna in še dlje. Ni treba pojasnjevati prednostij tacih prostorov bodisi za občinstvo, bodisi za mesarje. Kar pa preostaja sile, ki se potrebuje za napravo hladnega zraka, uporabi se lahko za napravo umetnega ledu. Kolikega pomena je čisti kristalni led za obrt in trgovino, za vsakdanje domače potrebe, čutimo posebno v letih, ko za dragi denar ni dobiti ledu. S tem bi si občina gotovo odprla izdaten vir v pomno-žitev dohodkov tržnice. Sedaj pa še nekaj besedij sosebno glede mesarskega obrta. Ako se ustanove tržnice, raz deli se obrt v dva dela: klavce in prodajalce mesa. Kdor v veliki množini kolje, izrablja lože ostale snovi, kakor kožo, kosti, loj itd., stopi v zvezo z zunanjimi trgovci in lahko konkurira. Sedaj morajo posamezniki prodajati svoje blago, in sicer takoj, drugače se jim pokvari, ker se jim ne splača za malo množino imeti veliko stroškov pri prevažanju itd. Istotako bi se režija pri nakupovanju klavne živine za posameznika znižala, kajti skoraj vsak mesar mora dan danes imeti svoj voz in konja, čeravno zakolje morebiti samo 1—2 vola na teden. V prihodnje bi mu vse klavec preskrbel in bi se ceneje izhajalo, kajti v toliki množini je režija manja. Tudi bi bilo mogoče misliti na to, kar imajo že druge dežele, n. pr. Koroška, da bi se pri Ljubljani živina pitala in bi se dobro pitana živina prodajala. Tovarna za špirit, male in drože bi dajala potrebne snovi za pitanje, žival se zredi v 6—7 tednih in se lahko z izdatnim dobičkom proda. Na ta način bi se tudi prodaja in kupovanje centralizirali, in nemogoče ni, da bi mesarska zadruga, ki izvrstno stoji, vse to vzela v roke. Vsaj govori se lahko o tem. Da je kaj tacega mogoče, vidimo dandanes pri prodaji pra šičev, ki se oddajajo že zaklani in osnaženi tovarnam za salame, sušilcem mesa in na vnanje konsumente. Zakaj bi kaj tacega bilo nemogoče pri goveji živini? Del mesarskega obrta je tudi prodaja divjačine. Kako težko se dobi dandanes divjačina za posameznika, in kako drago! Ako bi imel prodajalec dobro vrejeno prodajalnico s potrebnimi pripomočki, bi se ta obrt bolj razvil, občinstvo bi dobivalo ceno in dobro divjačino, naši zajci in srne bi ne romali v druge dežele, kakor se sedaj godi, ker jih tu ni mogoče raz-pečati in — ohranjevati. Iste razmere veljajo za ribji trg. Sedaj vegetira ta prodaja po imenu na tako zvanem ribjem trgu. Prodaja morskih rib, kakor v druzih mestih, razun polivke (štokša) pa še komaj eksistira v Ljubljani. Kako drago plačujemo to blago, naj zadostuje dejstvo, da v Gradcu mnogo ceneje dobiva občinstvo morske ribe, ko pri nas v Ljubljani, kjer smo blizo Trsta. To tudi velja za ribe sladkih voda. Ljubljana slovi zaradi lepe zelenjadi, ki se tu prodaja, Koliko bi bolj cvetela ta trgovina v vrejenih prostorih! Naš sadni trg, v bližini južne Vipave, bi lahko kazal, kaj premore naša dežela, in umna sadjereja bi gotovo pripomogla, da bi se dobivalo sadje ceneje. To pa bo le mogoče, ako bo prilika ugodna, kupovati na vrejenem prostoru, kjer bo mogel prodajalec svoje blago ukusno razložiti in sveže ohraniti. Toliko v glavnih potezah o tržnici. S tem seveda nimamo namena dajati kakih svetov slavnemu občinskemu svetu ljubljanskemu, ali ga podučevati. Vrstice namenjene so širšemu občinstvu, da spozna vravnavo take tržnice, Gotovo se pa da tudi navesti proti tržnicam važnih ugovorov, in dobro bi bilo, da bi se tudi z nasprotnega stališča stvar vsestransko pojasnila. Le na tak način pridemo po stvarnem in — mirnem premotrivanju razlogov do spora-zumljenja, kar je v vsaki javni upravi neob-hodno potreba. Izjava. Podpisani smo bili na zadnjem občnem zboru „mestne korporacije" voljeni v odbor za sestavo pravil o gospodarstvu korporacijskega premoženja. Skupno z ostalimi Člani tega odbora, zavezali smo se, poverjeno nam nalogo o b določenem času izvršiti. Po skupnem posvetovanju delavnih članov dovršili smo podroben načrt pravočasno z namenom, da ga predložimo zopet občnemu zboru v odobrenje, na to pa c. kr. vladi v potrjenje. Ker pa smo hoteli svoj izdelek po najkrajšem potu oživotvoriti, obrnili smo se na bližnjega pravnika, da bi kot krajevni in strokovni veščak stvar uredil, ter pospešil do konečnega cilja. Razne pomisleke nekaterih odborovih članov proti temu izpodbil je razlog, da bode g. pravnik brezplačno zadevo uredil. — Premočno reduciranje naših predlogov od strani g. pravnika sililo nas je, da se še enkrat sestanemo skupno z g. pravnikom, da on utemelji svoje nazore. Razun abstinentov bili smo odborovi člani v večini navzočni in se z izvajanji g, pravnika toliko vjemali, da hočemo uvaževati njegove predloge z apelom na občni zbor, vsekako pa da potrebujemo širših informacij glede pravnega razmerja med korporacijo in občino, ter da hočemo stvar še enkrat v tem odboru obravnavati. V ta namen pa smo določili termin g. pravniku za prepis njegovega elaborata. Ta termin je vže davno potekel, a stvar še ni rešena kljub temu, da je že volitev novega odbora razpisana, ter se za kulisami dela proti vsakoršnim pravilom na odgovornost delavnih članov odbora za sestavo pravil. Z ozirom na to izjavljamo tem potom svoj izstop iz omenjenega odbora s pridržkom, da n a prihodnjem občnem zboru opravičimo svoje referate kot pooblaščenci v to svrho voljeni od interesentov. Svoj izstop utemeljujemo s sledečimi razlogi: 1). Predsednik odbora za sestavo pravil in v svrho korekture o pravnih stvareh napro-šeni pravnik odrekata občnemu zboru kompetenco nadzorstva nad upravnim odborom in njega razpustitvijo, mi smo nasprotno za najširšo eksekutivo kolikor jo njemu določajo pravila in dopušča zakon. 2). Omenjena gg. zagovarjata rahlo dotiko z občino, mi smo za popolno avto-mijo korporacije v okvirju zakona. 3). Mi varujemo celokupno korporacijsko posest, g. pravnik pa, ki je slučajno tudi posestnik interesent zadevnega premoženja, podpisal je pred 3. leti ulogo na deželni odbor, v kateri se zahteva razlastitev znatnega dela premoženja iste uprave. Tako je storila tudi večina odborovih abstinentov, dasi danes drugače govore. 4). Mi uravnavamo predpogoje za veljavno in pravočasno volitev točno po odmerjenem času, oni pa zavlačujejo brez uzroka konečno rešitev poverjene nam naloge, ali pa odrekajo sodelovanje — in to se nam zdi tendencijozno. Mi ostanemo dosledni pri vzprejetem načrtu pravil, a ne prevzamemo nikake odgovornosti za nedoslednost svojih tovarišev. V Kamniku, dne 11. julija 1899. Valentin Benkovič. Leopold Zorč. Anton Pintar. Andrej Albreht. Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani so poslali: G. dr. Juro Hrašovec, advokat v Celju, 1 gld. 06 kr. — Kovačev Matjaž Krabonoš 1 gld. 60 kr. — Slavna’ Posojilnica v Celju letne podpore 60 gld. in za novo slovensko Solo na Muti 100 gld. — C. g. Fran Zdolšek, župnik pri Sv. Jerneju pri Ločah, 4 gld., katere je volil pok. mladenič Anton Marguč. — G. Ivan Rožman v Konjicah nabral na prijateljskem večeru na čast slovenskega skladatelja Vek. Vavpotiča in slovenskega rodoljuba J. Puklna 7 gld. — Č. g. Andrej Keček, kapelan na Muti, nabral za mutsko Solo 25 gld. 50 kr, in sicer na inštalaciji čč. gg. Franca Klepača, župnika pri Sv. Ožbaltu, in Franca llurta, župnika na Muti, 14 g'd. 60 kr., potem so darovali č. g. Jurij Bezenšek, župnik v Čadramu 1 gld. ter č g Matija Škorjanec, župnik pri Sv. Florijanu ob Boču, in g. dr. Franc Jankovič in njegova soproga 10 gld. — G. Fran Rudolf, gostilničar v Črnem Vrhu, 50 kr. — Namesto kresa pred praznikom sv. Cirila in Metoda N. z N. 10 gld. — Č. g. Fr. Sal. Gomilšek, kapelan v Jarenini, nabral za mutsko šolo med duhovniki na pastoralni konfere .ci v Jarenini 7 gld. — G. Martin Kocbek, c. kr. notar v Marenberg«, ob selitvi v Konjice iz nabiralnika 5 gld. 80 kr. — Č. g. Andrej Ši-Wnec. župnik v Št. Lovrencu, 5 gld. - Č. g. Mihael Saje, župnik v Štangi, 80 kr — Podružnica za Bled in okolico 50 gld. - G. Ivan Perdan, veletržec v Ljubljani, i d Ciril-Metodovih vžigalic zopet 200 gld. — Č. g. Jožef Novak, ki-pelan v Metliki, v dober namen na čast slovanskima blagovestnikoma 5 gld. — G. Josip Vrtovec, krčmar v Vel. Žabljah, iz Vrtovčevega nabiralnika 1 gld. 20 kr. in iz Ko-savelovega 12 ‘/s kr. — Č g. Ivan Sakser, župnik v Hotedršici, 2 gld. — Slavna »Narodna tiskarna< v Ljubljani 50 gld. — Podružnica v Ljutomeru 8 gld kot preostanek kresa. — Č. g. J. Tiringar, kapelan v Predloki v Istri, nabral 5 gld., katere so darovali v proslavo sv. Cirila in Metoda: č. g. župnik Jos. Sancin 1 gld. 50 kr., Mimica Sancin, Lena Hechberger, Dragotin in Marija Šiškovič po 50 kr., Josip Koblar in Antonija Herzog po 10 kr. in nabiratelj 1 gld. «0 kr. — Rajhenburški Harambaša nabral med ondotnimi rodoljubi za godovno darilce sv. blagovestnikoma 17 gld. — Č. g. Martin Medved, kapelan v Slov. Bistrici nabral pri vesel ci v Poičanah ti gld. — Moška podružnica v Kranju tiO gld. — Za mutsko žolo so darovali na pastoralni konferenci v Marenbergu zbrani duhovniki 10 gld. in sicer fič. gg.: Jurij Žmavc 4 k., Andr. Keček 3 k., Avg. Hecl, Franc Klepač, Rud. Raktelj, Fr. Hurt, Mat Tertinek po 2 k in Mart. Stolz, Fr. Mandelček, Jos. Somrek po 1 k. — Prisrčna hvala vsem daiovalcem. Pri tej priliki posebno priporočamo izvrstne vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda Nobena slovenska hiSa ne bodi brez teh vžigalic; tirjajmo jih po vseh prodajalnicah! BlagajniStvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Tinktura zoper kurja očesa gotovo najboljše sredstvo HZ za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 26 kr Dobiva se v (60-5) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj“ M. Leustk-a v Ljubljani. Janko Klopčič urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4. Priporoča Nikelnasto. jeklene, srebrne, Tula, ame-rikanske plaque, zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalom. Salonske ure. Pisarniške ure. Raznovrstne lične iz delane budilke. Srebrne, Tula, amer. plaque, novo-zlate, fine 14kar. zlate verižice, zapestnice, prstani, uhani, zapone, pri-klepki, gumbi za manšete in srajce, igle za kravate iz granatov. Razne stvari iz Kina srebra Prstani in uhani z dijamanti in briljanti. Spe cijalitete vsake vrste v zalogi. Nikjer se ne kupuje ceneje. Popravila zanesljivo, točno in ceno! Mikusch tovarna dežnikov HM 21 (48-44) ctf S »-> O .S* 'E 0-. 5 © n c rt 6 CM tH u > O) co a ctf Ui 00 0; u 03 o M m CO OJ & vi S K Kuverte s firmo priporoča J. Blasnikova tiskarna. m tgaacij , IH. 20 gld. iz medenine 22, 24. 2«. 32 gld . iz tompaka ^ K 40, 50 gld.; obhajilne svetilnioe iz kositarja po 2 gld., iz medenine ^ W po 6, 8, 10 gld.; pu&lce z zvooki za pobiranje miloščin, iz kosil arj a po J» 2 gld. 1-50, iz medenine po 5 gld.; štedllna železna ognjišča, vsa železna S in tudi razna za vzidanje it Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in 55 strelovodov. (64 10—2) K Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd. — S kritevjo zvonikov TT prevzema ob jednem tesarska dela. ^ KXX«XXXXttxx»xx*xxxxxxKXXX** ES3SS3S8 „Slovenski List“ se prodaja v Brusovi (Šte-fetovi) prodajalnici pred Škofijo. Posamezna šte vilka 7 kr. I Ceitana mizarska dela. Podpisanec izdelujem zlasti oerkvene klopi, spovednice, okna, vrata in kledalnlke po vzorcih in lastnem načrtu ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstojni-štvom. Zagotovim izvrstno delo in nizke cene. Ze desetim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Da je moje delo res trdno in lepo, spričujejo klopi po farnih cerkvah v Dobu, Radomljah, na Rovu, Brdu, Goričici, v Moravčah, Pečah, Komendi, pri Sv. Jurju pri Kranju in v novi- cerkvi v Vodicah, pa spovednica na Holmcu. Ravno sedaj izdelavam cerkvene klopi za farno cerkev v Čemšenik. Postavljenje novih klopij v cerkvi traja le 5 do G dni. Josip Stupica na Viru, 43 (41-15) pošta Domžale. •O OOOOOOOOoooooooo • I Gabr. Piccoli ) lekarnar „pri angelu“, dvorni založnik Nj. svetosti papeža Leona XIII. v JLijul>ljtmi, Dunajska cesta. Brezje na Sp. Štajerskem, 14. nov. 1898. Vaše blagorodje! Ker smo se že velikokrat prepričali, da je ta Vaša tinktura za želodec, katero je rabila že cela moja hiša z najboljšim uspehom, res najboljše sredstvo zoper želodčne in tudi mnoge druge bolezni, se Vam iskreno zahvaljujem. Pa tudi gospodu, kateri me je na to izvrstno tinkturo opozoril, sem hvaležen. To potrjujem s tem, da Vam izrečem svojo naj-iskrenejšo zahvalo v imenu cele moje družine ter Vas Q uljudno prosim, da mi pošljete zopet jedno škatljico tinkture za želodec z 12terimi stekleničicami in jeden lonček Glicerin Cršme. S spoštovanjem Tomaž Dobek, Pošljite mi s poštnim povzetjem pod spodaj stoječim napisom 24eteklemčic izvrstne »želodčne esence", ki se rabi z najboljšim vspehom. Jožef Černko, župnik, Vuhred. — Štajarsko. Pošljite mi s poštnim povzetjem 12 steklenic Vaše želodčne tinkture. Naš g. župnik Belec jo vsakemu bolehnemu prav gorko priporačajo in skoraj vsaki, ki jo rabi, se jako pohvalno o nji izrazi. S spoštovanjem Ivana Vidas pri Sv. Martinu, p. Sv. Nedelja, S. Domenica d’ Albona, Istria •ooooooooooooooooo* o o p o o o o o o o o o 9 9 o o o 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 9 ? BSnel ali si priporoča J. Blasnikova tiskarna. i L Trnkoczyja ustna voda steklenica 50 kr. Trnkoczyja prašek-zobe škatljica 30 kr. kakor tudi vse medicinično-kirurgične in pharmaceutične preparate, specialitete itd., dietična sredstva, homeopatična zdravila, medicinska mila parfumerije itd. itd. priporočajo in razpošiljajo na vse strani lil (12—11) lekarniške tvrdke: Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani na Kranjskem, Viktor pl. Trnkoczy na Dunaju, Margarethen, Dr. Oton pl. Trnkoczy na Dunaju, Landstrasse, Julij pl. Trnkoczy na Dunaju, Josefstadt, Vendelin pl. Trnkoczy v Gradcu na Štajarskem. PošUjatev z obratno pošto, Odgovorni urednik: Svitoalav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij „Slovenskega Lista". Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.