Amerikanski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 50. številka Joliet, Illinois. á4 novembra leta 1905. J ^e tuile XIA Pevčeva pljuča. ZEMSTVA HOCEJO POMAGATI WITTEJI), Brzojavka zaupanja ort kongresa povzročila splošno veselje. Mir in red se.vračata na Rusko. Moskva, 32. nov. — Koncem štiridnevne obravnave je izvrševalni1 odbor zemstvenega kongresa pred-lozil sledečo resolucijo (sklep), ki se izreka za podpiranje vlade in ki je bila pozdravljena z gromkim, uprav prekomernim ploskom: “Z ozirom na to, da je carjev proglas ugodil vsem zahtevam, ki so se stavile, odkar je zeinstven kongres pred letom dnij zasedal; dalje z ozirom na to, da so v proglasu zajamčene svobode za zopetno napravo miru in reda v deželi neob-hodno potrebne, izreka koDgres svoje popolno soglasje s tem temeljem, l obljubljajočim ustavo. “Odgovorno za uresničenje pro-I grama nove vlade je ministrstvo. Hočejo podpirati Witteja. “Kongres je prepričan o tem, da more ministrstvo računati na podporo po večini zemstev in mestnih zastopov 'tako • dolgo, dokler bo de-: lovalo na to, da se v proglasu ob-| ljubljene svobode uresničijo. Vsaka umaknitev od te steze pa zadene ob odločno opozicijo. “Kongres misli, da more jamčiti [ veljavo vlade, pomiritev dežele in f. podporo ljudskih zastopnikov edino-i le takojšnji razglas splošne volilne | pravice za volitev v dumo (državni | zbor) promena prve dume v ustaven zbor v izdelavo ustave za rusko car stvo in ustanovitev krajevne reli forme. , “Naredbe za uresničenje svobo-I sein, podeljenih s proglasom, se I smatrajo za nemudoma velevne. Zahtevajo več reform. “Od dume pa zavisi, da se usta-j novi temelj za zemljiško reformo in | da odloči o vsakem hipnem vpraša-I nju v področju delavskega postavo-■ dajstva.” i Resolucija našteva potem razne naredbe, ki se imajo izvršiti bržko [ se snide duma. Preiskave se imajo 1 vršiti o zadnjih dogodkih in ne-S redih v raznih okrajih - deželnih, I kaznovati se imajo krivei in progla-i’ siti se mora popolno pomiloščenje za vse politične in verske pre-- stopke. Vtis resolucije najboljši. Petrograd, 22. nov. — NoVica iz Moskve, da so člani zemstvenega kongresa poslali grofu Witteja dolgo brzojavko, zagotavljajoč ga o a njihovem zaupanju, je napravila naj-jj boljši vtis in povzročila splošno ve-'1 selje. Sedaj je resnično upati bolj-i ših časov Rusiji. Deželi je že pre-’ tila velika nevarnost od strani socialistov in revolucijonarjev,in Witte j je bil v največji stiski. Groza v cerkvi. tir ♦ • 1.1 Pernov, 22. nov. — Med službo v nhki tukajšnji cerkvi je prihrumelo krdelo socialnih demokratov in j vrglo duhovnika s prižnice. Verniki ' so bežali v groznem strahu. Kmečki upor. Moskva, 22. nov. — Razburjenost I med mužiki (kmeti) v osrednjih in l jugovzhodnih pokrajinah se naglo i razširja in bati se je zlih dogodkov, j Revolucijonarji razširjajo nad kme-I ti govorico, da je car ukazal razdeliti zemljišča,a da so to plemenitaši, j umniki in j udje preprečili ter vzeli * vso svobodo zase. Mužiki postanejo posestniki. Washington, 22. nov. — Državni tajnik je prejel od ameriškega poslovodje Eddyja v Petrogradu sledečo brzojavko: “Današnji carski ukaz določa, da j se plačila za kmetom prepuščeno zemljo 1. 1906 znižajo na polovico in od dne 1. jan. 1907 popolnoma opuste. Kmetje postanejo tega dne lastniki zemlje. Mužikom,ki nimajo v najemu nič zemljišča, se bo na carjev ukaz dala posredovanjem “kmečke banke” prilika, vzeti predujem (predplačo) in se tako tudi okoristiti z novim položajem stvarij. 123 oseb s parnikom utonilo. London, i 9. nov. — Čez kanal vozeči parnik “Hilda” je na svoji poti iz Southamptona v St. Malo zavozil ob skalo in se potopil davi ob francoski brežini. Nič manj kot 123 oseb je storilo smrt in samo 5 oseb je bilo rešenih. Nesrečo je povzročil snežen vihar. Utopljenci so bili večinoma francoski trgovci, ki so se vračali z lepim skupičkom za čebulo. 3© oseb, zgorelo. Glawsgow, 20. nov. — Najstrašnejši ogenj, kar jih fe bilo v Veliki Britaniji izza nekaj let, je izbruhnil sinoči tu v ljudskem hotelu. Zgorelo je 39 oseb in ranjenih jih je bilo 32. Ogenj je izbruhnil v 4. nadstropju, kjer je spalo 330 ljudij, večinoma popolnoma nagih. Norveška krona. Kodanj (Kopenhagen), 20. nov.— Princu Karola Danskemu je odposlanstvo norveškega parlamenta ponudilo norveško krono. Danski kralj Kristijan je v imenu svojega vnuka sprejel ponudbo. Sprejem se je vršil najslovesneje. Tornado. , Mountain View, O.T., -23.nov.— To mesto je tornado opustošil nocoj kmalu po 5. uri. Povzročil je veliko škodo, razdejal dve cerkvi, šolska poslopja, dve bombaževi tovarni in kakih 20 domovanj. Le3na dvorišča sa zelo trpela. Sedem oseb je bilo usmrčenih in veliko število ranjenih. Napredna Srbija. Belgrad, 22. nov. — Pogodba je bila danes podpisana za novo srbsko posojilo v znesku $14,000,000 po 81. Bondi bodo donašali 4J odstotka. Podpisale so pogodbo Srbska banka, neka tvrdka iz Amster-doma in neka iz Londona. Sleparstva pri volitvah. New York, 21. nov. — Prva obsodba radi nepostavnosti pri zadnji volitvi v New Yorku se je razglasila danes zoper Edwarda Meade. Odposlan je kaznilnico Sing Sing za nič manj nego 2 leti in ne čez 3 leta 6 mesecev. Meade je na volitveni dan dvakrat glasoval. Dolgo spanje. Syracuse, N. Y., 20. nov.—Gdč. Florence Ryan, stara 21 let; se je včeraj prebudila iz spanja, ki se je začelo dne 7. marca t. 1. Spoznala je svojce in govorila ž njimi. Njenega čudnega staqja, ki je bilo posledica neke ranitve, si zdravnik niso mogli razlagati. Prag poljub. , Des Moines, la., 22, nov.—Gdč. Ella Hamilton je Haydena Marquisa, bogatega mladeniča, ki jo je šiloma poljubil, zatožila v okrajnem sodišču za $10,000. odškodnine. Pravda se bo obravnavala januarja meseca. Marquis je sin milijonarja1 C. W. Marquisa. t Marshalli Fîeld ml. obstreljen. Chicago, UL, 23. nov. —V Merev Hospitáín leži Marshall Field 'ml., 35 letni sin svetovnaznanega cbica-škega veletržoa Marshall Field st., smrtno zadet v prša s kroglo iz revolverja. Sinoči je šel v svojem domovanju v kopel z revolverjem, da ga baje očisti. Kako ali zakaj se je obstrelil, ni znano. TURSKI SULTAN KLJUBUJE EVROPI. Noce dati velesilam nadžorstva v rtenarstveni npra\4 Macertonije. Združ. brortovje pred Carigrad. Dunaj, 21. nov. — Prvi oddelek avstrijskega brodovja, ki tvori del združenega brodovja velesil pod admiralom vit. pl. .Jedino od avstrijskega brodovja v nameravani demonstraciji v turškem vodovju, ima v četrtek zarana dospeti .v Pirej. Francoske vojne ladije doplujejo bržkone po avstrijskih v Pirej in italijanske se jim pridružijo. Tu še vedno upajo, da bo sultan zahtevam velesil glede macedonskik reform zadostil in se tako izognil potrebi demonstracije. Atene, Grško, 22. nov. — Vojne ladije velesil, ki napravijo demon straeijo zoper Turčijo, so dospele v Pirej danes ter izmenjale pozdrave in uradne obiske. Poveljniki čakajo nadaljnjih ukazov. Sultan odklonil zahteve. Cpigrad, 22. nov. — Sultan je odklonil zahteve velesil glede Maee-donije. Tako se je sklenilo danes v ministrski seji. Sultan je sklep po trdil in odgovor se je izročil avstrijskemu poslaniku baronu Calice, ki je najstarejši izmed diplomatov. Tu mislijo, da je sultan bržkone odgovoril: Ne vtikajte se v moje predpravice in ne dražite Turkov. Velesile pripravljene za hoj. London, 23. nov. — Ko je sultan konečno odklonil zahteve velesil glede reform v krivi tinančni upravi macedonski, bodo sedaj združena brodovja pod avstrijskim poveljstvom bržkone nastopila namerava no pot, da Turčija poklekne pred Evropo. Brodovja bodo menda blokirala ali zaprla in oblegala Dardanele in izkrcala čez 3,000 mož in 20 topov. A s tako malo silo bo’težko kaj doseči. Sultan bo tvrd. Poročila iz Carigrada čez Dunaj pravijo, da je sultan prosil carja in avstrijskega cesarja še malo potrp Ijenja, a zaman. Dobil je odgovor, da macedonski nemiri pretijo miru evropskemu. Sedaj se pa sultan zanaša na svoje podanike, ki hočejo kljubovati Evropi. In tudi ve, da se bo nekoč moral bojevati, da pri drži Macedonijo, a najlepša prilika za boj se mu zdi sedaj, ko je Rusija začasno brez moči, Avstrija oslabljena in Nemčija mlačna. Bolgarija dala povod. Zahteva velesil za nadzorstvo ma cedonskih financ je dodatni pogoj k deveterim, predloženim Turčiji leta 1903., ko so velesile posredovale in preprečile vojno med Turčijo in Bolgarijo. Več mesecev je macedonski vstaški odbor vodil vstanek zoper turško vlado, uporabljajoč Bolgarijo kot glavno taborišče. Vsa Macedonija je bila v ognju in Turčija je poslala 200,000 vojakov v nemirne okraje. Turške čete so pustošile deželo, klale prebivalstvo celih vasij načinom, ki se ne more opisati v tisku. Moški, ženske in otroci so se najgrozoviteje trpinčili in morili. Nad 15,000 Bolgarov, živečih v Maeedoniji, je bilo poklanih, 110 vasij in 9,7,35 hiš upepeljenih. Bolgarija je konečno obvestila velesile, da bo primorana pripraviti se za vse slučaje, če Evropa ne more ali noče dati zadovoljnih zagotovil, da se ima turško divjanje ustaviti nemudoma. Velesile nastopile. Vsled tega sta Rusija in Avstrija, delujoči združeno, pripravili program za reforme (prenaredbe in po prave) v upravi macedonski in podpisale so ga Anglija, Francija,Nemčija in Italija. Reformni program je bil izročen sultanu dne 22. okt. 1903. A sultan se ni ganil. Zadnji teden so pa velesile poslale sultanu ultimatom ali zadnjo besedo, a ker brez uspeha, prirede sedaj zažu gano demonstracijo z združenimi brodovji. Velikanska nova jeklarna. Chicago, 111., 23. nov,—Velikansko novo jeklarno, ki bo stala $20,000,000 in dajala zaslužek 6,000 pelavcem, namerava zgraditi združba “United States Steel Corporation”. V to svrho je že kupila 2,500 akrov zemljišča oh jezeru Michiganskem na bregu države Indiana. Nova tovarna bo najmoder nejša in največja jeklarna na sveto. Zgrajena bo ravno severno od postaje Tolleston in okoli devet milj od Ilammonda ter se bo raztezala od jezera do,reke Calumet. Z delavske konvencije. Pittsburg, Pa., 22. Nov,—Letno poročilo predsednika Gompersa se je v današnji seji zveze “American Federation of Labor” spet obravna-valo in sprejele so se sledeče resolucije: Priporočilo izključitve ’ kitajskih, japonskih in koreanskih delavcev; prepoved otroškega dela;so-čutna izjava za štrajkujoče erko-stavce. • ■ __________________ Brusilci demantov. New York, 22. nov. — Brusilci demantov, ki ;iih je po števila v New Yorku dfjtoOO, so si priborili osemurno delavno dobo. Doslej so delali deset ur. Povprečno zaslužijo na teden po $40. Jezero whiskyja v plamenih. Connellsville, Pa., 19. nov. —„ Veliko skladišče A. Overholtove čistilnice v Broadfordu je danes zgorelo. Nad 810,000 galonov whiskyja je vzpuhtelo v plamenih in škodo cenijo na $4,000,000. Poslopje z vso vsebino je popolnoma zgorelo. Pogled na sinje, čez 100 čevljev visoko v zrak švigajoče plamene gorečega alkokola je bil čaroben. Lepa disciplina. New York, 19. nov.—Od angleških mornarjev,* ki pripadajo bro-dovju princa Louis Battenberškega, jih je mnogo prekoračilo dopust. Pravijo, da na 6 angleških križarkah pogrešajo 1056 mornarjev. Razstreljeni v kosce. South River, N. Y., 21. nov. — Štirje možje so bili danes popoludne raztrgani na kosce vsled eksplozije v laboratoriju družbe “International Smokeless Powder and Chemical Co.” v Parkinu. Usmrčen je J. W. Red path, superintendent laboratorija, s štirimi pomočniki. Kaj je povzročilo eksplozijo, ni znano. Delo in kapital. St. Louis, Mo., 18. nov. — “Citizens Industrial Association of America” je imela tu sejo, med katero je H. Myrick govoril, da mora obrt-ha trojica, obstoječa iz vodstva, kapitala in dela, skupaj delovati, da doseže dobrih uspehov. Delavci in delodajalci morajo biti složni in v to svrho morajo mejsebojno popuščati. Načelo “open shop” ima samo pomen, da se ima vsakemu delavcu dati priložnost v pridobitev njegovega Živka. Banko oropala. v Denver, Colo., 21. nov. — Dva našemljenca, z revolverji oborožena sta prisilila danes dopoludne blagajnika Gabriela Jonas v Sofith Denver banki, da jima je izročil $2000, ves denar, kolikor ga je bilo začasno v blagajni, in potem sta utekla v buggyju. Neki mož in neka ženska, ki sta vstopila v banko, ko sta bila roparja tamkaj, sta bila prisiljena, postaviti se z obrazi proti steni in držati roke kvišku. HOTE ODVRNITI PRETECI STRAJK? Operatorji iz okolišev mehkega premoga ustanovili zvezo. Zoper vse premogarske zahteve. Chicago, 111., 23. nov.—Narodna zveza operatorjev i/. okolišev meh kega premoga, ki bo skušala siliti delavske unije, da se udajo njenim pogojem, in ki bo pobijala neprimer ne (?) štrajke in nepravične (?) zahteve od strani premogarjev, se je ustanovila včeraj na shodu dvainosemdesetih operatorjev iz desetih držav. Dočim ni bilo zastopnikov navzočih iz West Virginije, Penn-sylvanije in Kentucky, se pričaku je, da bo nova zveza mogočno upli-vala v bodoče pri poganjaju'z delavsko zvezo “United Mine Workers of America.” Zoper preteči štrajk. Ustanovitev nove zveze je prvi korak v preprečen je velicega štraj-ka v okoliših trdega premoga spomladi aprila meseca. To bo velika obrambena zveza premogovniških lastnikov proti zahtevam 150,000 premogarjev. Operaterska zveza bo zaposlovala že pred dnem 1., ozir. 29. januarja, ko se operatorji in premogarji snidejo v Indianapolisu v razgovor o obnovi meddržavnih plačilnih pogojev. Takrat se plača premogarjem niti ne zniža niti ne zviša. Temelj zveze. Na konvenciji je bilo dvainosemdeset zastopnikov iz držav Illinois, Indiana, Ohio, Michigan, Kansas, Tewb, Arkansas, Missouri in Indian Territory. Ti delegatje so se raz-govarjali o načrtu za osrednjo /.vezo vseh premogovniških operatorjev v svrho bojevanja s premogarji. Novo katoliško vseučilišče. Chicago, 111., 23. nov.— Red Je zusove družbe bo /gradil jezuiške vseučilišče na North Side, ki b< morda naj večja katoliška univerza v Združ. državah. Nadškof Quigley je že dal dovoljenje za tretjo jezuiško župnijo v Chicagi in grad-ba vseučilišča bo dovoljena v kratkem. Člani katoliške cerkve so se zanjo potezali že leta in leta. Da je kdo dober pevec, mora imeti predvsem zdrava pljuča—-drugače je brezkoristno poskušati. Vsi ne moremo biti pevci, ampak vsi bi morali imeti dobra pljuča. Lahek kašelj, le malo hripavosti ali bolesti so predznamenje strašne bolezni _ jetike. Ozdravi svoj prehlad ali kašelj začasa — nikdar ju ne zanemarjaj, kakor so storili mnogoterni-ki, ki leže v preranih gomilah. Najboljše zdravilo za bolne na pljučih in zoper kašelj je Severov balzam za pljuča. 'Takoj olajša pa dvigne pljučno tkanino in te stalno ozdravi. John Postava 324 E. 61 st., New York City, nam je pisal sept. meseca: “Moja pljuča so bila tako slaba, da nisem mogel dlje govoriti na glas. Vaš balzam me je popolnoma ozdravil in sedaj sem krepak dovolj*, da bi delal dvakrat toliko.” Cena 25c in 50c v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.' Izlet na Zahvalni dan 30. nov. Za gorenjo slavnostno priliko bo Chicago tfc Alton železnica prodajala izletne tikete za eno in tretjinsko voznino za potovanje naokrog do katerekoli točke na ozemlju zva-nem ‘Western Passenger Association Territory’ na dv.esto milj od Jolieta. Tiketi na prodaj dne 28. in 29. novembra z veljavnim povratkom do dne 4. decembra 1905. 2t49 “The Golden State Limited”. Slavni vlak, ki je glasom Rock Island železnice najboljši med Jo~ lietom in južno Californijo, bo v nedeljo 26. nov. in nadalje vozil po tirih Chicago & Alton železnice med Jolietom in Kansas City v obeli pravcih. Zapadno vozeč bo prihajal v Joliet ob 9. uri 55 min. zvečer in v Kansas City ob 10. uri 15 min. zjutraj. Na povratku bo vlak zapuščal Kansas City ob 9. uri zvečer in prihajal v Joliet ob 9. uri 20 min. zjutraj. Če nameravaš potovati zapadno ali v El Paso, Texas, ali v Californijo, pokliči telefon 448 ali pridi v “C. & A. Ticket Office” po natančno obvestilo. W. J. Burnett, agent.V tfn — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. Joseph Ramsey ml. in njegova vojna z George Gouldom. Deset let se je Joseph Ramsey mi. zelo trudil za zboljsavo Wabash železnice, in njegova pravda z George Gouldom za nadzorstvo železnice je vzbujala mnogo pozornosti. Star je 55 let, rojen v Pittsburgu in je postal 1. 1904. predsednik Wabash železnice. AMERIK ANSKI SLOVENK 24 NOVEMBRA 1905. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. .J Joliet, UL, 22. nov.—NàÈa vrla najiz-vrstnejse zdravilo zoper hipo. Prehljajenje in kašelj-ozdravi v enem samem dnevu. Cena 25e. Severovo mazilo za lase dela 'lase mehke ter jim daje lep blesek in prijeten vonj. Cena 25c. Severova mast za rame in ureznine, premrzlene rane zaceli izvanredno hitro. Cena 25c. Severova zdravila zoper kurja očesa odstranijo mehka in trda kurja očesa in raznovrstne bradavice. Cena 23c. Severovo zdravilo zoper kolero je dober lek proti koleri, krčem, grizenju in driski. Cena 25 in 50«. Severove kroeljice za jetra so majhne a izvrstno delujejo. Odstranijo glavobol, zdravo zlatenico in vse druge jetrne bolezni. Cena 25c. Severovo zlato mazilo za oči ozdravi vnetje in ranjene trepalnice itd. ter prepreči ječmen. Cena 25c. Severovo zdravilo zoper katar ozdravi poletno mrzlico in prehlajenje v glavi, .isti in miri sliznosti v nosu. Cena 25c. Severov prašek za otroke, za otroško kožo po kopanju, in za može po britju. Omehčuje in ogladi kožo. Cena 25c. Severov zdravilni Obliž (flajšter) izleči bolestne mišice in členke. Najboljše zdravilo za krajevno omejen revmatizem. Cena 2f>c; i s Chisholm, Mimi., 10. nov. — Rojaka Frank Koci in Aloj ¿j Prebil sta se ponesrečila v rudniku pri streljanju. Nad njima se je utrgala skala, pa je padla na smodnik, da se je razstrelil. Prebil je težko ranjen na obeh rokah in desni nogi, dočim je Koci utekel z lajšimi poškodbami. St. Lonis, Mo., 19. nov. — Tu se je pred par leti vdovec Ignac Bajuk iz žumberačkih gor oženil z vdovo Barico Petrovič iz Metlike. Živela sta srečno, a sreča jima je šla po vodi, ko sta nedavno vzela k sebi boardarjev. Ko se je nekega dne Bajuk vrnil z dela, ni našel svoje žene in njenih dveh otrok. Mila Bariča je ušla z boardarjera Tom W. F. Severa Co. Pavlovičem in se nastanila ž njim par blokov vstran. Bajuk, ki ima v starem kraju tri sine od prve žene, je obupan in bati se je krvavega maščevanja. y. l. Braddoek, Pa., 19. nov. — V« soboto dne 11. t. m. so boardarji na 13. cesti v znanem ‘boarding house “Kovač” popili sodček piva in se potem začeli prepirati radi plačanja. Neki Nikola Mavrič je potegnil n6ž ter smrtno ranil svojega rojaka Mike L uuiča, katerega so prepeljali v bolnišnico. Mavrič je pobegnil. D. P. McKees Rocks, Pa., i«. nov.— Tu se je ponesrečil pri delu Jožef Punklar, doma iz Kokarjev v Za-drečki dolini. Nalagal je težko že-lezje na kare, a spodrsnilo se mu je in padlo železje je nesrečneža na mestu ubilo. Pokojnik je bil žedve leti v Ameriki, a pri društvu še nc-benem, kar je še toliko žalostnejše za soprogo, ki jo zapušča v starem kraju. Semkaj je bil prišel pred tremi tedni iz Black Diamonda, Wash. D. P. O jeziku. Ali se zanimate za južne kraje? Zelite-li izvedeti o'čudovitem razvoju, ki se zdaj' dogaja po velikem osrednjem jugu? O brezštevilnih priložnostih za mlade in sAre može—da se obogate ? .VI: želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugodno leže* cih. ob večji železmčm progi, ki obrode dve, stri ali štiri letine na istem polju, vsako leto, katere lahko kupite poželo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji? Ah morda o živinoreji v krajih kjer traja zimsko krmljenje kratkih šest (6) tednov« Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih le^-ah in ugod nih mestih za kupčijo? , Ako želite 'zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natančno in resnično. 6. A. PARK. General Immigration and lndustrial Agent. LOUISVILLE & NASHVILLE RAILR0AD C0. LOUISVILLE, KY. M. F. L0UGHRAN, Lougbran Bldg. J0LIET, 1LL. Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in posO-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. G. F. REIMERS izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343, N.229 Bluff Str., J0L1ET. ILL. Oglej svoj jezik zjutraj in dostikrat opaziš spremembo v barvi ali omet; jezik pokaže stanje tvojega zdravja. Kadarkoli je ometan in nečist, ti želodec ni v redu in potrebno ti je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker ni boljšega zdravila za želodec. Opomoreš si že prav s prvim popivkom: želodec se ojači in zaposluje. Greva okrepi in napravi prebavo uspešno, kakor določeno po naravi— za tvorbo nove in popolnoma čiste krvi. Nobeno drusto zdravilo ne naredi tega. Ge ti je lice bledo, rmeno ali motno, ali če imaš prišče, slabo slast, slabost, bljuvanje ali kakršnokoli znamenje za očiščenje krvi in okrepča-nje želodca, uživaj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 799 South Ashland ave., Chicago, 111. ANTON NEMAN1CH 305-207 OHIO ST., JOLIET. ILL. Prvi slovenski pofrebniški zavod in konjušnica. Chicago Phone 2273. Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dotre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza. / Stanovanje 013 N. Scott Street, Northwestern Telephone 344. IZ STARE DOMOVINE. L KRANJSKO. čilišča, je dobil red razreda. sv. Save III. — V Ameriko pobegnil je 60-letni oženjeni sodar I. Klančar iz Smartna pri Litiji. Napravil je dolga za več ko 8000 K. I f Primož Pakiž. Dne 28. okt. zjutraj ob 8 uri je v Kibnici na-gloma umrl g. Primož Pakiž, deželni poslanec in posestnik v Za-mostecu pri Sodražici. Ko je 1. H73. gosp. Luka Svetcc odložil mandat za kmečke občine Kočevjc-Ribnica-Velike Lašče, bil je dne L novembra 1873 prvič izvoljen za dež. poslanca g. Primož Pakiž. Bil je torej poslanec skoraj 32 let in starosta v dež. zboru kranjskem. Prirojena aau je bila ribniška šegavost, ki mu je pridobila priljubljenost in spoštovanje tudi pri političnih nasprotnikih. Bil je blag, odkrit Bsačaj, hinavščine ni poznal, marljiv poslanec, osobito za svoj okraj. —Iz Velikih Lašč. Novo dvo-razredno šolo bodo zidali na Karlo-vioi v občini Lužarji. Šola je zelo potrebna, ker število analfabetov je v tem kraju precej veliko. Le davkoplačevalce strašijo nova bremena. —Amerika. Ce pojde tako naprej, nas bo pozimi strah. Vsi ljudje nam hočejo uiti. Dan na dan odhajajo večje trume v Ameriko, na Dunaj in na Hrvaško. Kakor je videti, jih ne žene vedno potreba iz domačega kraja, ampak dostikrat tudi želja po novotarijah. — Cesarjev dar. Cesar je daroval nršulinkam za dekliško šolo v Mekinjah 1000 kron. od pol 9. ure zjutraj do 2. popoldne, torej dobrih pet ur. Poškodovana sta oba, Mikuž ima nogo trikrat zlomlieno. -- Umrl je dne 98. oktobra ob dveh popoldne e. g. Janez Kobilioa, župnik na Črnučah. Pokojnik je 'na nevarno bil rojen dne 81. dec. 1846. v Ljubljani in v mašnika posvečen 1. avg. 1868. Kot kaplan je služboval v •Stopičah, v Šempetru pri Novem mestu, v Škofji Loki, v Dolenji vasi, pri Dev. Mariji v Polju in v Trnovem v Ljubljani, kot župnik pa ves čas od L 1886 v Črnučah. V tem času je sezidal lepo novo župno cerkev, ker je prejšnjo potres porušil. —O gospej Zotiji Borštnik Zvo narjevi piše • zagrebško “Hrvatsko Pravo”: Gospa Zofija Borštnik Zvonarjeva je nastopila pred zofi j-«kini občinstvom kot junakinja v Fuldinovi' “Novella d’ Andrea”. To je velika in naporna vloga, v kateri je nastopila ga. Zvonarjeva v bolgarskem jezika na občno veliko zadovoljnost tamošnjega občinstva. Več bolgarskih novin piše o tej predstavi ter proslavlja tragodkinjo kot pravo umetnioo in jo zlasti ob j čud uje, da se je v tako kratkem I času priučila tako dobro bolgarski jezik. Njen uspeh je bil tako velik »a tisti večer, da je g. Sišmanov, minister za prosveto šel po končanem prvem dejanju, čestitat vrli umetnici. — Vojaški novinec utonil. Iz Linča poročajo: Voj. novinca Sebastijana Pibra, ki je dezertiral že tisti dan, ko je nastopil vojaško službo, so zasledili orožniki v GrosBgamingu. Piber je pred njimi bežal in skočil z mosta, ki pelje preko reke Aniže, v vodo,kjer je utonil. —Čudež v jeseni. V Mengšu na Flerinovem vrtu je cvetela te dni vsa jablan v najlepšem cvetju, kar je vzbujalo občo pozornost v pozni jeseni. —Ponesrečil se je dne 25. okt. poštni izprevodnik g. Anton Šega na vlaku na Dolenjskem. Šegi je spo drsnilo in je tako padel, da je za-dobil hude telesne poškodbe. Prepeljali so ga v deželno bolnico. — Žrtev alkohola. Nagloma je umrl v Rakeku 68 let stari Gregor Brenčič iz litijskega okraja. Vzrok: preobilo zavžiti alkohol. — Plazovi v gorah—trije mrtvi. Izpod Storžca se poroča. Preteklo je ravno 26 let, odkar že ne pomnijo pri nas tako nenavadne zime kot letos. Nad pol metra debel sneg pokriva še razne zemeljske pridelke korenje in repo. Lahho se reče, da je zima prehitela kmeta v vsakem oziru. Manjka še stelje, pa tudi drv. V sredo 25. zjutraj so se odpravili iz vasi Basel j, občina Preddvor, trije možje v Storžič po drva. Janez Strniša jih je dal pretečeno poletje posekati do 60 sežnjev. Ker se je bal, da mu jih odnesejo plazovi, ee jih pusti še dalje časa v gori, najel je še dva moža Simna Robleka in Jakovca ter se odpravil delo. Od 10—11 ure dopoldne slišali so ljudje grozno bobnenje v gorah, toda vajeni takih pojavov, niso slutili nič hudega. Ker pa omenjenih treh še pozno v noč ni bilo domu, domnevati jeli KOROŠKO. — Na Velikem Zvonarju je bilo letos 5165 turistov. — Tovarna pogorela. Tovarna trdega papirja v Grebinju na Koroškem jo pogorela. Škoda znaša 180, —Zaročil se je dr. med. g. Pogačnik z gdč. Amalijo Povše, hčerko drž. in dež. poslanca. — Slovenski petrolej. Zasledili Ho izvirek na Trati v poljanski do { lini blizo Cerknega. Že nekako pred desetimi leti se je opazovalo, da blizo župnišča pod hišo trgovca Božiča se siri duh petroleja. Zajeto tekočino so dali v Trst v preiskavo. Tam so odgovorili, da je rafiniran petrolej. Nato so si sosedje zagotovili pravioo vrtanja, med tem pa pridno zajemajo in uporabljajo to lužo z uspehom, kajti še svetlejše gori, kot v štacuni kupljeni petrolej. Pretečene dni so skupaj stopili domači možaki ter so po akcijah zagotovili nekaj tisočakov, kot in vestioijsko glavnico,da začno vrtati in priti do kake gotovosti. — Blizo tam na meji Cerkljanskega in Vranskega Podplečem se je vnovič aaoela v pred SOtimi leti opuščenem rudokopu pridobivati bakrena ruda. Tudi tu je1 upanje na uspeh. Bog daj! — Gosp. Anton Trstenjak, ki je zastopal “Slovensko Matico” pri slavnostni otvoritvi srbskega vseu — Kmetijska šola za Spodnji Štajer. Deželni odbor predlaga za nakup slovenske kmetijske šol« posestvo Fr. Pisanec v Šent Juriju ob južni žel. Sola naj bi bila—glasom predloga—enoletna in naj bi se učila na njej živinoreja, mlekarstvo, obdelovanje travnikov in sadjari stvo, manj natančno poljedelstvo, perutninarstvo in hmeljarstvo. — Na splošno in enako volivso pravico je silno huda “Deutsche Wacht”, ker bi potem ne dobili vsenemci in nemški nacijonalci niti ene petine poslancev. —Ljutomer. Trgatev se je letos vršila izredno zgodaj, že v prvi po- lovici oktobra meseca. Kapljica je izvrstna. Le kolikost je marsikje skrčila neusmiljena toča. — Nemškutarji v obe. zastopu v Teharjih so odložili svoja po krivici pribobljena mesta. Tako so se nemškutarji menda za vselej poslovili iz obč. zastopa v Teharjih. V to pomozi slovenska zavednost! so naj hujše. Zgodaj v jutro, dne 26. seje odpravilo v goro lt krepkih Baši janov, da bi za iginolimi poizvedovali. Kako se prestrašijo, ko vidijo, da je drl plaz ravno po oni dolini, kjer so bila posekana drva. Kličejo in upijejo, toda nobenega sledu. Vse tri je pobral plaz, jih potegnil seboj in strmoglavil v več sto metrov globok prepad. Šimen Roblek zapušča osem nedoraslih otrok, oženjena sta bila pa tudi druga dva; Janez Strniša je bil pred 7 tedni poročen. —Umrl je v Borovnici g. Josip Košir. —Preinemba posesti. Veletržec g. M. Ivančič v Trstu je za 38,000 K kupil posestvo g. Frana Jarca v Medvodah “Na Svetju”. — Angleški kralj na slovanskem jugu. Iz Londona poročajo, da namerava prihodnje poletje kralj Edvard potovati po Sredozemskem morju ter pride tudi na Jadransko morje. Posetil bo Trst, Benetke in Dubrovnik. — Reka, 35. oktobra. Zaradi pričakovane carinske ločitve Avstrije od Ogrske je velika dunajska tvrdka kupila na Reki poleg tovarne za torpede velik prostor za 600,000 kron, kjer postavi tovarno za stroje. — Zakladi na Dolenjskem. Obče je znano, da krije zemlja na Dolenj skem mnogo zakladov, namreč premog in razne rude. Žal, da domačini nimajo dovolj kapitala, da bi vzdignili te zaklade. Tudi novih železnic je se živa potreba, da je mogoče izvažati' rudnine. Pri Valti vasi in Prečni je 'mnogo, lignita ali lesnega premoga. Okoli Srebrnič, na desnem bregu Krke, dobre pol ure od Rudolfovega, so že pred leti ljudje zasledili rudna polja. Rudne žile segajo do Beri cevega in Ruprškega vrha. ,— Vspenjaeana grad. Na ljnbj ljanski grad nameravajo napraviti električno uspinjačo, na gradu in poslopjih pa izvesti poprej potrebne poprave. Ta uspinjača bi šla gori od Cesarja Jožefa trga. — Južna železnica namerava prihodnje leto pričeti s preuredbami pri prelazu Dunajske ceste v Ljubljani. — Tudi načrti za prezidave oziroma nove zidave na kolodvoru se že v delu. —Umrla je 31. okt. po dolgi in mučni bolezni gospa Ivana Zajc,go-stilničariea v Soteski. —Nesreča se je dogodila v Idriji dne 25. okt .zjutraj ob pol 9. v jami. Podsulo je delavca A. Lapaj neta in Ant. Mikuža. Prvi se je kmalu rešil, Mikuž pa je bil podsut HRVATSKO. — Vina kakor vode, Iz Starega grada v Dalmaciji poročajo, da imajo letos tamkaj vina kakor vode. Kar pamtijo najstarejii ljudje, ni bilo tamkaj še tako dobre letine. — Odbor društva hrvaških književnikov je sklenil v svoji seji, da bo izhajal s 1. jan, počenši nov hrvaški književni list. List bo mesečnik in prva številka izide dne 15. decembra. — Hrvaški dijaki v Belgradu. Klub hrvaških dijakov “Akademija” pojde korporativno iz Zagreba ki otvoritvi univerze v Belgradu. — Nove podmorske mine. O tem se piše: Neki mladi Hrvat iz Viro-vice, kakor poročajo listi, je izumil nove podmorske mine in nove podmorske ladje. Ta mladi Hrvat je izvršil šole v Zagrebu ter se zelo zanimal vedno za fiziko. Več let se je bavil s sestavo sedanjih min. — Razstava v Zagrebu. Ban je odredil, da bo sept. 1906 v Zagrebu razstava domače živine, mlekarskih izdelkov, čebelarstva in gospodarskih strojev. — Vzoren vinorejec. Poroča se: Gospod Eduard Preseokij, veleposestnik vinogradov in trgovec v Sa-moboru, je imel minoli teden trgatev v svojem vinogradu Rajcu v bližini Vel. Doline. Trgatve so se udeležili gostje iz Kranjske in seveda iz Hrvaške. Vsi gostje so občudovali lepoto vinograda, ki zasluži ime “Raj”. Vinograd obsega 16 oralov in je letos tako obrodil, da ljudje ne pojmijo tolike rodovitnosti. Posamezni grozdi so tehtali 4 do 4£ klgr. Gospod Preseokij je prvak in vzor vinogradnikov začelo okolico; bil je tudi odlikovan na razstavi v Krškem. — Lepe ženitne skupine napravlja fotografski zavod Savory Studio. Barber Bldg. In kdo se ne bi rad ovekovečil, kadar se ženi? 7t49 «** ft* f* ft» «*» ft* ft» <*<*»<* & •$M$4 r*t\ À ti*! tt? 4? *4.* vtv tis iT, tp »J.* ffa iti nh tŸt tIPt A 'V lV 'P v v * * « t * « * * « « « « « * éMàiKà aITa zlTÉTa alÉTa alÉTa aTITa aHÉTa aTÉT* alÉTa ¿TÉTa ^ 7 A DA7IP in >ov° leto £A QII £ 11, pošiljajo Slovenci kaj radi —----------- DARILA svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa NAJBOLJE, NAJCENEJE In NAJHITREJE preskrbi FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST. New York, N. Y, 1752 ST. CLAIR ST., Cleveland, O. rT7 c*? tITt tITt li* ft*? tITt \P «P st* 'V Sp *P *P 4±2 tir tPtp t±2. tP M NI 6L0TEKA, KATERI NE BI BIL ŠE Č1TAL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI 01) LJUDI O VELIKEM ZNANJI IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Dr. E. C. Collins M. I., ker je ta slavni professor edini zdravnik, kateri je napisal to prekovistuo knjigo „Zdravje“, s katero je dokazal, da ni človeške bede, trpljenja ali bolezni, katere bi on popolnoma iti temeljito ne poznal. Knjiga: ZDRAVJE. TillnrOi i Hojaki JSlovoiK-i. mi Vam priporočamo, da se, ako ste nc- LdlUluJ l močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Or. E. C. Collins M. I., ker Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času oopohioma ozdravi, bodi 'si katere koli notranje ali zunanje telesne bolezni Ozdravljen, ßeirtna- Ozaravijeira glavobola, tizrna in kronične belega toka in bolezni bolezni želodca. notranjih ženskih organov. OzoravV . ««»»»jn, siabiiie in jetike. Ozdravljen: živčne bolezni, pokvarjene krvi in izpadanj» las. Marko Lepetich, Olga, La. Alojzia Slama, Clarkson, Ncbr. Janez Zabukovec, Uox 86 Btitle, Mont. John Krnač, Box m Oonnorville, O. Poleg teh imamo na rozpolago še na stotine pismenih zahval, katerih pa radi pomnajkanja prn--tora, ne moramo tu priobčiti. Pfliolfi f čredno se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, lilij d tul i pišite po knjigo zdravje ter pismu priložite nekoliko znamk za postim >, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano * rašo bolezen in nje naroke in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko risali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili. VSAKEM SLUČAJU toraj natanko opišite svojo bolezen, koliko časa traja, koliko ste stari in vse vne znake m to v svojem maternem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS MEDICAL 'Cl 'l'H. - f 0 West 34th Stree' NEW YORK, N. Y . i« Potem smete Uiti z mi'1 o d ' ■ čani v kratke, popolnega ozdravljenja. ° Zavod Dr. E. C. Collins-» je o vnrjeu od io ure dopoldne do 5. popoldue. K AMERIKAM Mf EC. Ustanovljen 1. 1891. Prvi in najstarejši slovenski katoliški lisi v Ameriki in glasilo K. 8. K.Jednote. Izdaja ga vsaki petek 8L0VENSK0-AM, ^TISKOVNA DRUŽBA, Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. 111. Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovenic-Aniirican Printing Co. Joliet, in. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. 20. nov. nedelji Konrad, škof. 37. ‘ ‘ pondeljek Loonard. 28. “ torek Sostenj, muč. 29. ‘ ; sreda Saturnin, škof 30. “ četrtek Zahvalni dan. 1. “ petek Elegij, škof. 2, “ sobota Bibiana, muč, Rooseveltov proglas. Predsednik Roosevelt je izdal dne 2. t.m. sledeči proglas o Zahvalnem dnevu: Po predsedniku Združenih držav ameriških. Proglas. Ko so prišli skoro pred 300 leti prvi naselniki v to deželo, niso stali samo trdemu delu in osamljenosti nasproti,nego stavili so v nevarnost tudi svoje življenje. V teh hudih časih je nastala navada, določiti en dan v vsakem letu kot poseben zah. valni dan Vsemogočnemu za ohranitev naroda med premeni j ivirai letnimi dobami.Navada je sedaj narodna in po trajnosti posvečena. Mi živi mo v boljših in srečnejših časih nego naši pradedje, možje, ki so z »eliko resnobo gledali v oči ostrim dnem, in vendar so nevarnosti narodnega življenja sedaj prav tako velike, kakor v prejšnjih dneh naše zgodovine. Izvenredno primerno je, da enkrat v letu naše ljudstvo posveti en dan v zahvalno proslavo Njega, ki nam daje vse dobro, in da obenem izrazi svojo zahvalo za mnoge dobljene milostne dokaze in skesano spoznanje svojih napak ter se slovesno in v dobri veri zaveže, premagati iste. V zadnjem letu smo bili blagoslovljeni z dobrimi žetvami. Naša kupčija je zelo cvela. Nohten drug narod ni bil kdaj tako zelo v blagostanju kakor je naš sedaj. Vnanji sovražniki nam ne pretijo. ¡Sovražnice, za katerih premago nam je moliti, so naše lastne strasti, želje in neumnosti, in zoper te se moramo vedno vojevati. Zato določam četrtek, dne 30. novembra kot Zahvalni dan za proš-lost in dan molitve za bodočnost ter prosim, da se tega dne v celi deželi sbere ljudstvo v svojih stanovanjih in hišah božjih in Vsemogočnemu zahvali za mnogoternati blagoslov zadnjega leta in posveti življenju čistosti, poštenosti in preudarnosti, tako da more dovršiti odmerjeno mu ¡aalogfj: na tej zemlji tistim dostojnim načinom, kakor ob ustanovitvi. V spričevalo tega sem dejal spodaj svoj podpis in določil, da se pridene pečat Združ. držav. Pano v mestu Washington dne 3. novembra v Gospoda našega leta 1905. in v 130. neodvisnosti Združ. držav. !) Theodore Roosevelt. Pečat) Po predsedniku f j E, Root, .drž. tajnik. Washington, D. C., 2 nov. 0 socialnem vprašanju. 8 socialnim vprašanjem gtopa v OBpredje delavsko vprašanje in otež-koča rešitev, ker si nazori o tem tako zelo nasprotujejo, Nikdo ne bo hotel delavcu kratiti pravice, zboljšavati si svojo usodo s poštenimi sredstvi. A takoj moramo poudarjati, da ni mogoče, odstraniti vse nejednakosti. Vsakomur pri-stoji pravica zahtevati za svoje storjeno delo primerno plačo. A to ne izključuje, da kak delavec več zasluži ali več prištedi nego drug, in tako nastane takoj nejednakost, kije ne more odpraviti nobena sila na zemlji. Nikjer na svetu ni bilo delavcu na razpolaganje toliko sredstev za pov-zdig kakor v Ziruž. državah; nikjer niso bile priložnosti za izobrazbo obširnejše, t. j. za pridobitev potrebnega znanja v čitanju, pisanju in računstvu; nikjer niso volilci tako svobodni, voliti svoje lastne uradnike ali se tako natančno poučiti o političnih vprašanjih, kakor v naši obljubljeni deželi. Vendar ni bolj kričečih nasprotij ali večjih nejed-nakostij glede posesti kakor v Ameriki. V tej deželi se le prevečkrat postavljajo najnevrednejši kandidat j e v javne službe, katere taisti uradniki najnesramneje zlorabljajo in izkoriščajo. Naša vlada se trudi na vso moč, odvračati telesna zla, ampak nravne trdnosti in volje ne-dostaja. To se pravi, zdrave morale primanjkuje, ki je ni misliti brez vere. Vsakemu opazovalcu so vsiljuje prepričanje, da vera ne upliva stanovitno, niti ne na kupčijski svet niti ne na javno življenje. Ker kaže predsednik na potrebo nrav uih načel, ga povzdigajo do nebes, in vendar je poudarjal samo naj preprostejša in najbolj znana nravna načela. Tu je pač primerno vprašati, da li je ameriško ljudstvo krščanski morali popolnoma otujeno, ali če jo smatra že za premagano stališče? Ljudstvo vleče na uho besede svojega predsednika, mu ploska, občuduje njegovo odkritosrčnost, in — hodi svoje navadne poti, misleč, da nima vera niti s kupčijo niti s politiko ničesar opraviti. Ljudje, stoječi na čelu največjih podjetij, se drznejo trditi, da je nemogoče, poslovati po zakonih poštenosti, da po-menja poskus, storiti to, gotov bankrot. Tako je nastalo socialno stanje, v katerem delavci trde, da so preubogi, da hi bili dobri kristijani, dočim pravijo delodajalci, da je njihovo poslovanje s krščanstvom ne-spravno, in ko bi poskušali, ravnati se po božji postavi, bi morali svoje poslovanje opustiti. Glede poslovanja izvira dolžnost za vgakega, ki ljubi svojega bližnji-ka, dokazati, da te brezmiselnosti v resnici ne obstajajo. Ubožec bodi prepričan, da je koristneje zanj ostati ubogemu, nego končati uboštvo s tem, da sega v lastnino bliž-njikovo. Saj samo trpi, kar je pretrpel njegov božji Učitelj. Bogatinec zadobi prepričanje, da je tisočkrat bolje, izgubiti svoje premoženje, nego prestopiti eno edino zapoved božjo. Da li so ogromna obrtna podjetja s krščanskega stališča zaželjena, nočemo razpravljati. Recimo, da zaslužijo priporočilo in zagovor, potem nam bodi dovoljeno vprašanje, kako naj se izvedejo v sociališki'državi. Ali naj n. pr. razne občine ali mesta vodijo podjetja popolnoma neodvisno druga od druge? Če tako, potem sledi na mestu tekmovanje, ki vodi do čezmernega izdelovanja, in vsled tega nastopi takoj znižanje plač. Namah bi imeli spet neprilike, ki jili nizka plača in pomanjkanje stalnega dela zakrivljajo v našem sedanjem sestavu. Bržko nastopi čezmevna produkcija, se naravski zmanjša število delavcev; sposobnejši dobivajo delo, dočim so drugi brez posla, če *e v rečenem slučaju brezposelni podpirajo iz občinske blagajne, se bo ta podpora močno pristrigla, iz strahu, da se mora tekmovanje z drugimi mesti opustiti. Ali bo morda vsak narod tvoril sociališko državo, katere uradniki naj vse obrti v državi vodijo in nadzorujejo? Potem bi moral splošni •dbor vzeti vsa pri-in izdelovalna sredstva iz rok zasebnih posestnikov — zemljišča, tovarne, orodje, stroje, ladije, železnice, konje, vozove itd. Kaj hi potem postalo iz pravi «e vsa-cega človeka, po kateri sme sadove svojega dela v lasti imeti in uživati. Če ima iz svojih prihrankov sredstva na razpolago, kupiti si kos zemlje, stroj, konja in voz, potem ima ne ovržno pravico do te posesti, in dr- žava nima prav vzetiice, mu'te reči. In vendar se sociališka država peča z načrtom, storiti to kričečo in očito krivico. Delavcu hoče kot plačo za njegovo delo dovoliti samo to, kar se more takoj použiti ali kar je za použitek določeno. Ako država vso zasebno lastnino odvzamejpo-tem mora določiti, koliko, se ima od vsake stvari na leto pri-in izdelati. Izračuniti ipora, kako močno bo po priliki spečavanje. Z ozirom ha to se mora država pečati z razd|Jjeya-njem dela. Kar moški' dela' sedaj iz svobodne volje, mu bo v bodoči državi določal osrednji urad. Kakor sedaj stvari stoje, je v korist delavcu,, tako dolgo kakor možno ostati v gotovem kraju, ker se nahaja tamkaj njegovo zemljišče ali druga lastnina ali njegovo delo. V sociališkem taboru pa, kjer nima nihče lastnine in ima vsakdo dobiti delo „ poleg podpore, kamorkoli gre, se bodo neizprosno zahtevale najstrožje nared-be, da se znatnemu prebivalstvu za-brani, preseljevati se iz kraja v kraj. Do česa druzega bi vedle take stroge postave, nego do najbednejše euž-nosti? (Konec prih.) Pesem o Mariji Trifarski pri Metliki. Kani sečete romari, Vi nebeški angeli? Mi sečemo k Mariji Majki Božji Trifarski; Po ti cesti zidanoj, Drobnom peskom sipanoj. Lep je, lep je lilan cvet, Još je lepši Majkin Sin, Majke Božje Trifarske. Rasti rasti, rožmarin, Ino druge rožce ž njim. Lep je, lep je rožmarin, Još je lepši Majkin Sin, Majke božje Trifarske. Poslušajte, romari, Kaj govore angeli, Da je tarno lepi stan, Dje prebiva Izus sam. Lepa roža levova, Još je lepša Marija, Majka božja Trifarska. O Marija, Marija Trifarska, Moli Boga za nas Sada i na zadnji čas! Ivan Struj kar, kaplan v Metliki na Dol. V državi Oklahoma smejo žene svoje pijane može pretepati. Neka vdov« v Bruslju je zapustila svojemu slugi devet milijonov frankov. Tudi modri ljudje ne vedo vsega; a vedo pa, kako doznati o takih rečeh, ki so jim neznane. Državno postavo v Ohiu, po kateri se izguba vsled igre potom sodišča spet vrne, je zvezino nadso^ dišee potrdilo kot ustavno. V New Yorku je zadnjič umrl Jovan Markovič, sorodnik srbskega kralja Peter Karagjorgjeviča. V Ameriko se je bil preselil pred GO. leti. Tudi mesto Denver, Colo., ječi sedaj pod jarmom nedeljske postave o krčmarstvu, a kriv ni guverner, kakor v St. Louisu, nego župan Johnson. 1 Za pro šlo volitev v New Yorku je imel Tammany na razpolago $1,000,000 in je mnogo tega denarja porabil, a vendar podlegel. Ej, to ga je moralo boleti. Iz NewYorkadoSan Francisca, Gal., je dokaj velika razdalja, a nekdo jo je vendar prevozil na kolesu (biciklju) v 47 dneh 23 urah in 50 minutah. Bivši avstrijski nadvojvod» Leopold Salvator, Bedanji Woelfling, je vpisan v listo Švicar škili vojaških novincev in se bo udeležil vojaških vaj kot navaden prostak. Kovač II a n s Pederson je koval v Kopenhagenu, pri tem pa je znal lepo peti. Nekoč ga je slišal mimogrede dvorni pevec Burov in ta ga je pričel poučevati v petju. Pederson je imenitno napredoval in zdaj je angažiran na kraljevem gledišču v Kodanju, WÆmÊmA ■ i . mm m¿: ... ..... ' i . ¿Hü Z. D. LA.TTENANT GRANT. Lajtenant Grant, ki je eden izmed vojaških atašejev v Beli hiši, je sin brigadnega generala Frederick Dent Granta in vnuk Z. D. generala Granta. Odgojen je bil v West Pointu, kjer se je odlikoval. Imenovan je U. S. Grant III., ker njegov stric, U. S. Grant II., še živi. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI “SIDRO” Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0EÖSTKIC0, FODAGRO itd. in razne r(‘«matične neprilike. SAHO: 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri F. At Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Velika razprodaja ur in druge zlatnine. V zalogi imamo raznovrstnih ur in druge zlatnine, ktero prodajamo po naj nižjih cenah. Znižane cene ur; O zaroti, katera je bila naperjena proti španskemu kralju Alfonzu in katere izvršitev so preprečili, se poroča, da so zarotniki poslali kralju Alfonzu velik šopek cvetlic, v katerem so bile skrite bombe. Preiskava velikih za-varovalnih družb je že obrodila do ber sad. Prvi uradniki družbe “Mutual” so svoje plače za 50 odstotkov radovoljno znižali in pričakovati je, da bodo uradniki drugih zavarovalnih družb sledili temu vzgledu. Rektor vseučilišča New York University, McCracken, je poslal Witteju sledečo brzojavko: “New York University čestita Ru siji po Vas k novi ustavi. McCracken.” Witte je odbrzojavil: “Prosim sporočite moje tople zahvalne čute vseučilišču. Grof Witte.” Ravno 1800 gostov je bilo na svatbi, ki se je vršila v Se vignacu v Bretagni, Franeosko. Po ročila se je županova hči Gyomard s posestnikom Tossier. Obed so napravili na velikanskem travniku nevestinega očeta. Streglo je 300 oseb. Dne 2 7. oktobra se je praznovala 80letnica iznajdbe par nega stroja, ki ga je iznašel—prak tičnega za uporabo—Anglež George Stephenson. Čudovito je, kako v hitrem času se je razvila uporaba železnic po vsem svetu. Prebivalci kubanskega smrekovega otoka (Isle of Pines) so izdali proglas neodvisnosti in ustanovili novo vlado, ki smatra otok za ozemlje Združ. držav. Vkratkem bodo predložili svoje želje naši vladi in kongresu. Zahvala. Iz Adlešič, G. nov. — S tem potrjujem, da sem prejel za cerkev v Tribučah iz Kansasa 208 K 9 h, ka tere sta nabrala Ivan Cvitkovič iz Tribuč h. št. 24. in Ivan Veselič iz Adlešič h. št. 2. Darovali so pa ti le dobrotniki: Bo $2: Ivan Cvitko- vič in Mat. Cvitkovič. $1.50: Jure in Margareta Veselič. Po $1: Ivan Veselič, Miha Adlešič, Peter Špehar, Miha Novak st., Peter Jakob* 6ič, Ivaa Jankovič, Math Jankovič, Miha in Ana Ritmanič, Jože Miketič. Po 50c: Miko Špehar, Julija Špehar, Ivan Skube, Bara Marentič. 4Qc: Jože Cvitkovič. Po 25c: Jure Vlašič, Miha Novak, Kata Novak. Skup $17.15. Vsi ti so iz naše domače fare. Iz ptujih far pa so darovali: Iz fare Metlika: Po 50c: Miko Guštin, Marko Guštin, Jan. Slobodnik. Po 25c: Jure Vraničar, Jure Molek, Ant. Kostelec, Jože Bajuk, Jože Kostelec. Iz f. Vinica Štefan Sta riba $1. Iz f. Radoviča po 50C: Jan. Janžekovič, Jure Janžekovič, Marko Janžekovič, Marko Janžekovič. Iz f. Stanja: Ani. Kostelec 50c, Jožef Livigel lOc. Iz f. Stari Trg: Po oOc: Peter Majerle, Ivan Šanič, Miha Medved, Janez Bižal; Peter Svegel 30c. Po 25e: Pavel Šterk, Pavel Miher, Jože Bižal, Peter Bižal, Peter Bižal, Peter Majerle, Ivan Bukovac, Peter Šanič. Po lOe: Peter Kare, Jan. Švegel. Iz f. Cem-šenik, Jakob Zupan 25c. Iz f. Plemenitaš Peter Medved 25c. Iz f. Žužemberk Franc Jerše 25e. Iz , f. Kuniči: Po 50c: Jožef Šutolovič, Miha Pavlovič, Miko Horvat. Po 25c: Jakob Juratovič, Mate Horvat, Margareta Fracol. Iz f. Lipnik: Fr. Fracol $1. Po 50c: Jože Barkovič, Ivan Dehlič, Ivan Sopčič, Jože Srbel, Janko Frankovič, Miha Črnič, Tomaž Firšt. Po 25c: Ivan Skracki, Janko Skracki, Peter Krznarič, Fr. Krznarič, Židar Sopčič, Židar Sečenj, Mat. Munak, Mat. Pestak, Janko Frankovič, Mat. Stipan, Peter Golmarec, Miha Srbel, Janko Rahija, Luka Ropar, Jože Rahija, Mat. Car, Ivan Listar, Janko Toma šič. Miko Vrabac 20c. Iz f. Ža kanje: Ivan Črnič 50c. Po 25c: Fr. Lajič, Janko Zdenčaj, Imbro Zden-čaj. Iz f. Lukovdol: Po 25c: Jože Vrbanec, Marija Vrbanec, Ivan Le-sac, Franc Čolnar. Vsem tem dobrotnikom, posebno pa še nabiralcema, se podpisani prav srčno zahvaljuje za vse te darove. Bog Vam povrni vse stotero! Danes sem opravil za vse te dobrotnike sv. mašo v Tribučah in po sv. maši smo za vse še molili. Naznanjam še, da je s tem poslanim zneskom poravnan ves dolg za novi altar in novi križevi pot. Dal sem pa tudi še pozlatiti na novo Boga na križu na pokopališču v Tribučah, kar je stalo 12 K in kupil sem še za Tribuško cerkev novo mašno knjigo z a 32 K 40 h, ker je bila dozdanja prav stara, nič manj kakor 149 let, in pomanjkljiva—in pa še manjo mašno knjigo za črne maše za 6 K, katere dozdaj cerkev ni imela. Ostalo pa je v gotovini še 11K 21 h, kar se bo porabilo za prekrivanje cerkve s plehom prihodnjo spomlad. Upam da dobim kmalu še iz drugih krajev nabrane zneske. Našim sosedom iz Preloške fare, posebno Jožetu Žuniču izŽunič tudi naznanjam, da sem dobil podobo žalostne Matere božje za novo kapelico v Zuničah in jo včeraj blagoslovil in poslal v Žuniče. Podoba je prav lepa in stane z vožnjo iz Tirolskega do nas 100 K 40 h. Sneg, ki je bil zapal tako visoko, čez ^ metra, je večinoma zginil, a vendar ljudje ne morejo skoraj nie delati zunaj in pospravljati,'ker zdaj pa vedno skoraj dežuje. Imamo res prav neugodno jesen, skoraj zmirom dežuje, vmes smo imeli pa še točo in sneg. Vse rojake pozdravljam. Ivan SaŠelj. Nikel ure, po...........$1 in $1.25 Elgin ure, od... $3.50 pa do $25.00 Vse naše blago je garantirano. Prinesite svoje ure popravljati k nam, ker mi imamo vslužbene najbolj izurjene urarje v deželi. Naše cene so prav nizke, a delo izvrstno. R0BT P. KIEP 121 N. Chicago St. JOLIET Kam pa danes? V Lockport! Hrvate in Slovence uljudno vabim v svojo moderno GOSTILNO 14-1G Ninth Street, Izborna pijača, importirana žganja, izvrstne smodke. Odprl sem tudi Grocerijo Ih mesnico. MIKE BOŽIČ?. Izreži to, pa donesi v Anderson’s Studio 106 N. Chica ge Street In dobil boš dvanajst naših najboljših 5 dolarskih fotografij za $3.50, vštevši eno fotografijo v upravnih barvah po najnovejšem načinu. JOLIET, ILL. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros. MUITHIS CASE «*lj Pozlačena nra za $3.98 še nikoli ni bila ponujana. Mi vam pošljemo za prost pre glad 14 karatno zlato uro n dvema pokrovama, z gornjim uavijakom in z nafiuejšem kolesom, C. O. D. le za $.4.98 in expresne stroške. Jamčena jo za 30 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka -kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, po sebno za železniške uraduike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridendtao k uri še prstan, ali nož zastonj in pošljemo vse po pošti m* da bivaš kaj stalo. Eno u ro dobite zastonj, če jih kupit« šest. Pri naročaninl na znanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M. Rech & CO., Jewelers, Dept. 1 S3 Chicago, 1IL ZASTONJ ! Da se naši občeznaui “JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI” tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one krake in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposluti. To je pomenljiva ponudba od naše tvrdke. Za pas nat*i tli treba ničesar pošiljati, kor to Je darilo. Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utru -jeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenjaživcev, oolečm* na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate sprideu želodee, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas istinito po- ozdravel. Občna priznanja. Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in še več, pns me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon A ve., Cnicago, IIL Kar govorimo, tudi držimo 1 Izrežite to ter n atu dopošljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode doSel čista zastonj. Pišite na naslov: Jersey Specialty Co., 131 Cedar Street, New York, N. Y. inkorporirana v državi Illinois dne 12. ian. D. A. 1898. Predsednik: John It. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. II. Podpredsednik: Frank Bojc,22 Musa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. II. Tajnik: Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, O. Blagajnik: Joiin Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 62Q—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111. Anton Golobitsh, 805 North Chicago S t., o liet, 111. Paul Sciineller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Moeaž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. Martin Kkemesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago Sl., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111. Rudolf Moeaž,700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. Pristopili člani: K društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 8982 Frank Poje, roj 1876, spr. 23. nov. 1905. Dr. š. 112 članov. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 8983 Bartel Zaverl, roj 1885, 8984 Frank Va v tar, roj 1881, 8985 Alojzij Zidar, roj 1881, 8986 Ignacij Pancar, roj 1879, 8987 Anton Geržentio, roj 1876, spr. 23. nov. 1905. Dr. š. 210 članov. K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, O., 8988 Štefan Biščan, toj 1886, 8989 Štefan Rešetar, roj 1884, 8990 Frank Stupar, roj 1882, spr. 23. nov. 1906. Dr. s. 43 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 8991 PavelKump, Nadzor- niki: Finančni odbor: Pravni odbor: Prizivni odbcr n roj 1887, 8992 John Bižal, roj 1877, spr. 23. nov. 1*905 Dr. š. 56 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, lud., 89(3 Štefan Jerančič, roj 1887, 8994 Anton Faletič, roj 1881, 8995 Alojzij Rudman, roj 1881, 8996 Mihael Gabrilčič, roj 1876, 8997 Frank Matelič, spr. 23. nov. 1905. Dr. š. 94 članov. K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 8998 Anton Male, roj 1883, 8909 Anton Bovitz, roj 1877, 9000 Blaž Moličnik, roj 1863, spr. 23, nov. 1905. Dr. š. 64 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9001 Vid Hren, roj 1887, 9002 Anton Pugel, roj 1881, 9003 Jakob Kostelc, roj 1881, 9001 John Hočevar, roj 1877, 9005 Anton Francelj, roj 1866, 9006 Filip Starc, 1869, spr. 23. nov. 1805. Dr. š. 117 članov. K društvu sv. Jožefa 58, Ilaser, Pa., 9007 John Sodar, roj 1880, 9008 Josip Drolc, roj 1873, spr. 23. nov. 1905. Dr. e. 91 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 9C09 Alojzij Lušin, roj 1887, 9010 Jurij Lah, roj 1887, 9011 Alojzij Perovšek, roj 1884, 9012 Josip Tomec, roj 1383, 9013 Matevž Štrukelj, roj 1883, 9014 Jernej Žnidaršič, roj 1881, spr. 23. nov. 1905. Dr. š. 227 članov. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 9015 Jurij \ inski, roj 1874, 9016 Mihael Vinski Šuštar, roj 1865, spr. 23. nov. 1905. Dr. š. 58 članov. K društvu sv. Janeza Evang. 65, Milwaukee, Wis,, 9017 Anion Čandek, roj 1880, 9018 Maks Scharner, roj 1880, 9019 John Pezdir, roj 1877, 9020 John Kozinc, roj 1872, 9021 Ignacij Boršlnar, roj 1865, 9022' Josip Schega, roj 1864, spr. 23. nov. 1905. / Dr. š. 75 članov K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 9023 Flori jan Belehar, raj 1883, 9024 Janez Vertnik, roj 1882, 9025 Franc Malavašič, roj 1872, 9026 Mihael Žele, roj 1870, spr. 23. nov. 1905. Dr. š.,79 članov. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 9027 Jernej Rogelj, roj 1886, 9028 John Gruden, roj 1878, 9029 Jakob Mevšek, rej 1874, spr. 23. nov. 1905. Dr. š. 58 članov. K društvu sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 9030 John Regali, roj 1862, spr. 23. nov. 1905. Dr. š. 63 članov K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 9031 Matevž Kožuh, roj 1873, spr. 23. nov. 1905. Dr. š. 19 članov Prestopili člani: Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 53, Wauke- gan, 111., 4804 Mihael Marinšek, 20. nov. 1905. I. dr. š. 288 članov. II. dr. š. 235 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3604 Anton Klun, 30. nov. 1905. I. dr. š. 189 članov. II. dr. š. 228 elanov. | Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu Srca Je zusovega 54, Chisholm, Minn., 5725 Frank Petre, 13. nov. 1905. I. dr. š. 227 članov. II. dr. š. 65 članov. Suspendoyani člani zopet sprejeti: K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 1302 Simon Yabol, 6099 Anton Klopčič, 20. nov. 1005. Dr. š. 47 članov. K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 6993 Frank Klančnik, 19. nov. 1905. Dr. 41 članov. S predsednikovim dovoljenjem zopet vsprejet izločen član. * K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 4140 Frank Selan, 18. nov, 1905. Dr, š- 23C članov. Snspendovani: iv Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 6679 Anton Kompare, 7895 Mihael Hrebec, 8685 John Kraševec, 20. nov. 1905. Dr. š. 69 članov. I Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3894 Alojzij Kresal, 16. nov. 1905. Dr. š. 209 članov. | Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 6286 Frank Borštnik, 20. nov. 1905. Dr. š. 235 elanov. j Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 3449 John Blatnik, 20. dov.1905. Dr. š. 90 elanov. » Od društva sv. Cirila in Metoda 50, Eveleth, Minn., 4535 John Šute, 5567 Maks Jakeij, 5932 Štefan Geržin, 6469 Anton Strojan, 18. nov. 1905. Dr. š. 223 članov. j| Od društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 8185 Martin Šančič, 8186 Mate Brinjak, 14. nov. 1905. Dr. š. 56 članov. Pristopile članice: K društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 2595 Alojzija Sadar, roj 1876, 2596 Jožefa Zalar, roj 1866, spr. 23. nov. 1905. Dr. š. 12 člani«. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 2597 Roza Vinski, roj 1879, spr. 23. nov. 1905. Dr. š. 11 članic. K društvu sv. Jožefu 69, Great Falls, Mont., 2598 Alojzija Čerček, roj 1878, spr. 23. nov. 1905. Dr. št. 2 članici. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 2599 Karolina Zakrojšek,roj 1886, spr. 23. nov. 1905. Dr. š. 1 članico. Prestopila članica: Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 2296 Marija Marinšek, 20 . nov. 1905. I. dr. š. 99 članic, i II. dr. š. 5 2 članic. Suspendovana članica zopet sprejeta: K društvu sv. Jožefa 2.1, Federal, Pa., 1864 Neža Vabol, 20. nov. 1905. Dr. š. 48 članic. Odstopila članica: Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., j 710 Terezija Jaklič, 6. H0V- 190B- Dr. š. 9 članic. Iz urada glavnega tajnika. Kadar želi kak član ali članica zvišati usmrtnino, naj blagovoli društveni tajnik na dotičnikovo zdravniško spričevalo zapisati besede “želi zvišati zavarovalnino”, predno isto odpošlje vrhovnemu zdravniku v pre gled, in to zato, da se dotičnika ne šteje ali vpiše potem za novega člana. S tem se bo preprečila vsaka mogoča pomota. Prosim torej društvene tajnike, da se potem ravnajo! Nikdar ne morem dosti povdarjati, da naj puste društveni tajniki vsakega prosilca ali prosilko za vsprejem, da se sam ali sama podpiše, kjerkoli je to zahtevano, če le zna sam ali sama pisati. Neobhodno je tudi potrebno, da se vsak prosilec ali prosilka podpiše na spodnjo vrsto tretje strani zdravniškega lista. Kjer se to ne bo v bodoče delalo, bom prisiljen take liste nazaj poslati in ne bo dotični prosilec ali prosilka vsprejet, dokler se to ne bo zgodilo. Prosim torej malo več pozornosti pni vsprejemu novih članov in članic! JOSEPH DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. +0+0+0+0+00+0+040+0+0+0+2 1 Društvene vesti. | Joliet, 111., 21. nov. — Naznanja se udom društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., posebno pa onim, kateri niso bili pričujoči na zadnji mesečni seji, da je društvo sklenilo od zdaj zanaprej imeti društvene seje v prostoru stare cerkve namesto v Golobitchevi dvorani. Drugo pa, da je društvo sklenilo, da bomo imeli društveno skupno spoved v soboto, dne 2. decembra in skupno sv. obhajilo v nedeljo,dne 3. decembra pri prvi sv. maši ob 8. uri. In ker je najboljša priložnost za vsakega uda, da spolni svojo dolžnost ob času skupne društvene sv. spovedi in sv. obhajila, zato je pričakovati, da se hojo društveniki udeležili v polnem številu. Društveniki naj se zberejo v prostoru stare cerkve ob pol S. uri zjutraj omenjenega dne. Tretje se naznanja društvenikom, da dne 3. decembra je društvenanne-sečna in glavna seja, na katerej se bo vršila volitev odbornikov na leto 1906. Zato je pričakovati, da se vsak udeleži te seje in glasuje po svoji lastni volji, da ne bo potem nobeden mogel r«či “ta ali oni na novo izvoljeni odbornik ni dober, boljšega bi mogli izvoliti.” Zato pridi na sejo in glasuj po svoji lastni volji! S pozdravom na vse društvenike. Anton Fritt, predsednik. Chicago, 111., 20. nov.—Opozarjam vse brate društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J., da se polnoštevilno udeležijo redne in letne seje v navadnem zborovališču dne 3. dec točno ob 2. uri popoludne. Na tej geji se bode pretresovtl j razne točke in volil novi odbor za leto 1906 Kdor se te seje ne udeleži, oziroma pismeno ne opraviči, ž njim se bo ravnalo po društvenih pravilih. Ji. Maraž, predsednik Springfield, 111 ., 21. nov. — Naznanjam vsem udom našega podpornega društva sv. Barbare št 7 4 K. S. K. J., da bo imelo društvo na drugo nedeljo 10. deeembra gla vno letno zborovanje in volitev odbora ter letni račun. Naprošeni so vsi društveniki, da se udeležijo te seje. Naznanjam tudi, da smo si naročili društveno zastavo, ki še pa sedaj ne vemo kedaj bo gotova in kedaj jo bomo blagoslovili; to naznanimo pozneje. Pozdravljam vse brate in sobrate po širni Ameriki. Tebi, Amerikanski Slovenec, pa še lim obilo uspeha. Matk Geishek, tajnik. lahko z mirno vestjo pričakoval veselih božičnih praznikov in še bolj mu pa hode srce poskakovalo, ko hode slišal peti božično “Gloria in escelsis Deo”. Društveniki, zlasti novi, so naprošeni, da si preskrbijo pravočasno znake, katerih je vedno dosti na razpolago pri društvenem blagajniku, in zberejo naj se ob £8. uri v cerkveni dvorani, da ne bi zakasneli skupnega odhoda v cerkev. Nadalje se naznanja društvenikom, da se bo spovedovalo v soboto od treh popoldne naprej, torej ne zamuditi. Sklenilo se je dalje pri omenjeni seji, da imajo društveniki ves svoj dolg poravnati pri deeembrski seji, ker je december zadnji mesec in bo potem tajnik sklenil celoletne račune, a hi ga zaviral vsakdo, ki ne poravna svojega dolga pravočasno. Ob sklepu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, zlasti sobrate K. S. K. J. Nikolaj Gerdun, J. tajnik. lronHgstown, 0., 20. nov. — Društvo Vit. sv. Mihaela št. 61. K. S. K. J. si je na zadnji seji izvolilo svoj novi odbor za 1. 1906., ki je sledeči: Martin Černetič, zastopnik, John Maletič, blagajnik, John Jerman, tajnik, Mike Birič, podpredsednik, Marko Matekovič, bolniški bornik. Društvo Vit. sv. Mihaela svoje seje vsako tretjo nedeljo v me seču. Bratski pozdrav na vse! Martin Černetič, tajnik. ed- îma 0404040404040494040404041 Iz slovenskih naselbin. ►404040404040404040404040 L. ŠTERN & SON 1005 Collins St., Joliet, 111. in 903 N. Chicago St. Banka in parobrodna poslovnica. Denar p08^4®0 pri nas za* nesljlvo ceneno in hitro v staro domovino. Pri nas si lahko kupite tiket za vse tu navedene linije. 1. Allan. 9.. French. 2. American. 10. Hamburg-American. 3. Anchor. 11. Holand American. 4. Austro- American. 12. La Veloce. 5. Canadian Pacific. 13. Navigazione Italiano 6. Canard. 14. North German. 7. Dominion. 15. Red Star Line. 8. Fabre. IC. White Star lane. Sedaj je čas, da kupite svojim prijateljem in prijateljicam božično darilo. Da pa vas se bodejo spominjali za veliko let, in da jim bodete v hvaležnem spominu za dolgo časa je najbolje in najsigurnejše storjeno, ako podarite svojcem lepo zlato uro, verižico, diamant, ali prstan. To pa najboljše in najcenejše naredite ako se oglasite pri nas, kj'er imamo veliko zalogo po vse novega v to otroko spodajočega blaga. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepna ter izdeljujemo vso v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Govorimo tudi raznovrstne jezike. K* A B. Berkowitz, 910 N. Chicago St. JOLIET, ILL, Pittsburg, Pa., 19. nov. — Dne 5. t. m. je pristopilo k našemu slavnemu društvu Matere Božje št. #3. K. S. K. J. zopet 8 članov. Omenjenega dne je imelo društvo svojo mesečno sejo, pri kateri je sklenilo, da bode imelo kakor po navadi vsako leto v adventnem času sknpno spoved dne 9. decembra in naslednje jutro dne 10. deeembra pri prvi sv. maši sknpno sv. obhajilo. Želeti je, da se društveniki polnoštevilno udeležijo in tudi upam, da ne bo nikdo zanemaril te lepe priložnosti. Vsak se udeleži spovedi in sv. obhajila ravno na isti dan, ko se bode obhajal spomin ali praznik Marije čistega spočetja, ker potem bode Calumet, Mich., 17. nov. — Poročili so se zadnji eas sledeči rojaki in rojakinje: g. Frank Sherin-ger z gospo Antonijo Majerle, roj. Bar, oba iz Črnomlja na Belokranjskem; g. Josip Simonič z gdč. Katarino Špehar, oba iz Vrha na Belokranjskem; g. Anton Turk iz Verda, fare Stopiče, z gdč. Katarino Jndnič iz Keta, fare Semič; g. M. Malenšek iz Maine pri Semiču z gdč. Mary Kapš, rojeno v Toweru, Minn. — Zadnji ponedeljek zjutraj ponesrečil se je v Calumet & Hecla rudniku št. 5. John Lakner. Usmrtil ga je dinamit. John Lakner je bil doma od Kočevja na Dolenjskem in, je govoril precej dobro slovensko Bil je star 50 let in neoženjen. Pri drušvu ni bil nobenem, dasiravno je bil že nad 30 let v Ameriki. Pokopan je bil v sredo dopoludne. — Dramatični klub'“Slovenija” priredi na “Zahvalni dan”, to je 30. novembra zvečer, v italijanski dvorani gledališke predstavo s plesom. Gl. SLOVENCEM in HRVATOM naznanjam, da točim vedno sveže pivo, zvano Elk Brand IZ NOVE PIVOVARNE “JOLIET CITIZENS’ BREWERY.” Prodajam tudi izvrstno žganje, whi-skije in lepodišeče smodke. Vabim vse rojake na kozarček novega piva. Mike Kochevar N. W. Telefon. 809 301 Ohio cesta. Joliet,-III., Emil Bachman 5S0 South Center ave., Chicago, Ili. Slovanski tvorničar društvenih o d znakov (badges). regalij, kap, bande r in za st a v. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. Joliet, jul. FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Scott and Clay Sts. Oba telef. 26. F. KORBEL & BROS. prodaialeo vina odL trto in žgania Soaoma Oo. Oaliiornia. Valili iit)it /m n irti: 6U-SS5 W 12 St. TELEFON: lin CANAL. fll « e Pevčevo srce. 1'uslii ¡,p'sal Kn. Fedor Kosatkin-Rcstovski. Davno, davno v srednjem veku je Živel nekje bogat in ponosen vitez. Bilo mu 60 let, a nikdo bi mu jih ne bil prisojal toliko. Imel je obilo slug in robov in mnogo zemlje. Energičen in močan, je bil z vso dušo vojak. Želja po boju ga je privedla večkrat v nevarna podjetja. Cesto je po noči odjahal s tolpo slug ugrabljenih v raznih bojih, nenadoma napadal sosedne gradove. Njegov velikanski grad je stal na strmi pečini nad visokim slapom. Veliki stolpi s topovi so ga obkro-ževali, kakor železen obroč. Sredi grada je bil krasen vrt. Ta vrt je bil vitezov ponos. V njegovih senčnatih drevoredih in v umetni krasni utici se je oddahnil vitez čestokrat od svojih trudapolnih napadov. Tukaj v senci so se shajale njegove lepotice, ugrabljene v raznih gradovih ter tekmovale med seboj, katera se najprej iu najbolj prikupi vitezu. Vitez je bil malokedaj ljubezniv in vesel. Da se je njegovo resno in otožno lice sredi burnih veselic in plesa malo razjasnilo, je bil le redek slučaj. Pozval je cesto k sebi svojega astrologa in alkimista, čarovnika z dolgo sivo brado in ga vprašal: ‘‘Zakaj je meni tako težko in pusto v duši?” Starec mu je vsakokrat odgovoril: “Zato, ker je tvoje srce prazno. Začni ljubiti in tuga ti izgine takoj iz srca.” Toda vitez ni mogel ljubiti; vse krasotice, uplenjene o raznih prilikah, so bile njegove robkinje, ali ljubiti ni mogel nobene. Tako mu je potekal čas... Nekoč se pripeti vitezu čuden slučaj. Pred dvemi leti, pri napadanju sosednega grada je vitez po obupnem boju podkupil izdajalske sovražnikove vojake ter po skrivnem vbodu prišel v grad. Bilo je po noči. Zmagovito in ponosno je jahal na svojem vrancu. Visok plamen je švigal iz gorečih poslopij in grozno razsvitljeval dvo rišče nesrečnega gradu. Prestrašeni prebivalci so zastonj prosili milosti. Zmagoviti vitez je oholo zrl na jetnike. Toda zmage se ni dolgo veselil. Na njegovem licu se je kmalu zopet pokazala tuga. Vse, kar je stalo pred njim, je bilo pridobljeno le s silo in zvijačo. Pustivši sluge in spremstvo,stopi s konja in sede na stopnice, vodeče v bližnje poslopje. Hoteč se nekoliko odpočiti od napornega dne, se zavije v plašč in zadremlje na stopnicah. Čez nekaj časa ga prebudi obupen krik. Vitez si zmaue oči in pogleda. .Jutranja zarja je že svetila na nebu, plamen je ugašal. Na dvorišču pred seboj zagleda vitez sledove Iju-tega boja. Tup3tam so bila mrtva trupla in mlake krvi. Tam na koncu dvorišča so njegovi vojaki vlekli za seboj prestrašeno, fcrasno, šestnajstletno deklico. Obleka ji je bila raztrgana, dolgi ¿lati lasje so ji pokrivali pleča in -v njenih očeh je bil izraz trpljenja in tuge. •Skušala je na vse načine strgati se iz rok svojih sovražnikov, toda ves trud je bil zaman. Rešil jo je šele vitez. Pri njenem pogledu se je v njegovi duši nekaj zganilo. Neko čudno, do sedaj neznano čustvo,se ga je polastilo. Vstal je hitro s stopnic,ukazal je vojakom, naj se ustavijo. Vojaki, pijani zmage in vina, so se početkoma protivili njegovemu ukazu. Še le, ko je enega z mečem pobil in drugim vrgel polno mošnjo zlata, so mu izročili svojo žrtev. Bleda in trepetajoča, brez besede je stala pred tem silnim človekom,svojim rešiteljem. * % «* Vitez je deklico odpeljal v svoj grad, oblekel jo v draga oblačila in obdal z vsem razkošjem. Vse v gradu in vitez sam ji je bil poko- ren, ne zabtevaje od nje drazega nego ljubezni. Ali ljubezen se ne da vsiliti. V teh krasnih dvoranah, obdana z vsemi ugodnostmi,se je čutila uboga deklica le sužnjo tega čudnega, neotesanega in nenavadnega človeka. Vitez sam pa je bil od te dobe, kar je ona prebival* v njegovem gradu, ves prerojen. To, česar do sedaj ni razumel, je pretresalo nje govo dušo in dramilo v njem doslej speče strune. Bil je s svojo izvoljenko ljubezniv in nežen, kolikor je bolj mogel in znal; a ljubljenega mladeniča, katerega se je ona še živo spominjala, ni ji mogel nadomestiti. Spominjala se je v njegovi odsotnosti svojega doma, svojih staršev, srečnih detiaskih let. In ti spomini so polnili njeno dušo z žalostjo. V zadnjem času so neprenehoma nesreče obiskovale njen dom. Mladenič, ki jo je ljubil, je padel v boju. Starši, kje so zdaj oni? So li še živi?-------— Potem tista strašna noč----------tisti strašni napad,----------vojaki,--------— kri,--------požar,----------njena čudna rešitev po tem ponosnem, ve likem, čudnem vitezu. Čas, Dajboljši zdravnik, je polagoma pretekal. Dekle se je umirilo in se sčasom počenjalo nagibati k vitezu. Spominjala se je, da jo je rešil on iz strašne nevarnosti, da jo ljubi in da nima ona vzroka biti mu nehvaležna. Preteklost je minila, — a prihod-njost? Morda ima on namen osrečiti jo, tako, kakor še ni bila v življenju srečna. Zaželela se mu je približati ter skušala mu z ljubeznijo povrniti vse dobro, ki je je uživala. Potekali so tedni in meseci in razmerje med njima je postajalo vedno bolje, intimnejše. "Vitez je njej na ljubo prirejal v svojem gradu bojne igre, lov, vese lice. Vabil je pesnike, da so opevali njeno krasoto. Milo se je glasilo sedaj petje v tihem grajskem vrtu. Opevana je bila vitška hrabrost,njih ljubezen od svojih izvoljenk,krasota grajskih deklic itd. V njenem srcu vse to ni našlo odmeva. Njeno srce je bilo tiho, mirno in nobeno opevanje burne ljubezni ga ni ganilo. «- « * Nekega dne odide vitez za dalje časa iz grada. Zahotelo semnje zopet enkrat po prejšnjem, nemir-nem življenju, polnim raznih dogodkov. Deklica je ostala v gradu. Bilo ji je grozno. Večer se je spuščal na zemljo, prva zvezda je ravnokar zamigljala na brezkončnem modrem nebu. Lahka meglica se jc dvigala nad deročo reko in tam nekoliko dalje je žarel nek ogelj. Pod stolpom je šumel slap. Enakomerno padanje vode je dajalo takt nežni pesmi, ki se je slišala iz bližnjega gozda sem. Deklici je bila ta pesem že znana iz njenega detinstva. Milo se je glasila v nočni tišini in zbujala v devlnih prsih tužne spomine in hrepenenje po zopetni sreči. Hoteča na vsak način yideti tujega pevca, ukaže svojim slugam privesti ga k njej. Visoko zrasel, raven kot jelka, je bil krasen, čeravno oblečen siromašno. Majhna ljutna (instrument) mu je visela za pleči. Njegovo lice je bilo mirno, njegov pogled jesegal v srce. Deklica ga naprosi, naj ji kaj zapoje, in on začne milo opevati ljubezen, ne kot strast, temveč kot vzvišeno hčerko neba, kot začetek resnice, poštenosti, pravega spoznanja. Prva jutranja zarja je že svetila na nebu in pevec je še vedno pel in deva je poslušala ter žejno srkala v svojo dušo vzvišeno čuvstvo pevce vega srca. Ko je pevec odšel, se je čutila vso spremenjeno. Spoznala je sama sebe. Spoznala svoje srce, svoje težnje, svojo dušo. Čutila je, kako je do sedaj sama sebe varala, ko je mislila, da bi mogla ljubiti viteza. * * «- Pevec je ostal dalje časa v gradu in ji vsak dan pel. Vitez je prišel domov in je bil presenečen o dekličini spremembi, čeravno ni bil poznavatelj tajnosti ženskega srca, uvidel je takoj, da se je moralo z deklico nekaj zgoditi. Zakaj je njen pogled tako živ in nestalen? Zakaj tako hladno in zmedeno odgovarja njegovim ljubeznivostim? Kdo si je predrznil kaliti njeno razmerje? Kdo se je vrinil med nja? Zakaj sedaj vse to? Kaj vznemirja njeno dušo? Dve leti jo že on neguje, dve leti vabi njeno srce k sebi, pokoreč se njeni volji. In zdaj, ko se mu je že zdelo, da ga ona začne ljubiti, zdaj se je moralo zgoditi to... Utrujen od prečute noči,se napoti k staremu čarovniku prosit gas veta. Ni se še popolnoma zdanilo, ko stopi vitez v astrologovo sobo na vrhu stolpa, odkoder je ta opazoval zvezde. Našel ga je vtopljenega v račune. Pri njegovem vstopu čarovnik hitro vstane in reče: “Jaz vem, za- kaj si prišel. Ti hočeš vedeti, zakaj se je tvoja krasotica napram tebi spremenila; zakaj ni več tako vese la, zakaj se njene oči žarijo poseb nim bleskom, katerega nisi pri njej do sedaj opazil. To je. Jaz ti povem: Ona je začela ljubiti; a njena ljubezen je drugačna, kakor si ti misliš. Ona ne ljubi s podlo ljubeznijo tega sveta,amkak z vzvišeno, svetlo, kakor solnce.” Vitez se nasmehne. “Take ljubezni se jaz ne bojim, čarodej,’’odgovori vitez. “Ti lažeš. Take ljubezni ni. Ako dekle koga ljubi, ni to iz čistega, vzvišenega čuvstva, ampak hoče le mene izdati ter se udati drugemu. Ako jo kdo misli s pesmijo, laskanjem, poljubi omamiti in jo meni izneveriti... ne, to se mu nikoli ne posreči. Povej mi, kdo je to, jaz hočem slišati ime svojega tekmeca.” “N ikakega tekmeca nimaš,” odgovori čarovnik. “Človek, kateri je vzbudil v tvoji krasotici ta neznana in tebi nerazumljiva čustva, bi se nikoli ne drznil povzdigniti svojih oči do nje. Pesmi njegove — ne pesmi ljubezni, temveč poziv k dobremu, svetemu—budijo človeka, ki omamljen po bogastvu in posvetnem razkošju v grešni samopašnosti pozabi pravo resnico.” “Ti lažeš, čarovnik. Ti veš vse, jaz vidim. Ti si že davno zapazil, kaj se godi v mojem gradu,askrivaš pred menoj. Ali mi poveš, ali te,zaklinjam se, ubijem.” In potegnivši meč izza pasa, vrže se vitez na starca. Oni je ostal miren,niti ena mišica na njegovem obrazu se ni zgeniia, le oči so se čudno, samozavestno zabliskale, češ: “Ubij me, a ne izveš ničesar.” Vitezu upadejo roke in spusti meč. Na to pelje čarovnik viteza na rob stolpa in mu pokaže navzdol. Gledala sta širno ravan v mesečni svetlobi. Bledi lunini žarki so se poigravali z nemirnimi valovi reke in razsvetljevali cvetoči grajski vrt. Tam na vrtu v utici je sedela de-vojka, željno poslušajoča pevca. Milo se je glasila pesem v temno, tiho noč. Čuden nemir se polasti viteza. Pesem je prenehala. Pevec je nekaj govoril. Njegovih besed ni bilo slišati v stolp, a videlo se je, kako je z roko kazal proti nebu. Bil je videti miren. Vitez vidi, kako je ravno zdaj pokleknil neznani pevec pred njegovo krasotico in njeno bledo roko potignil k svojim ustnam. Deklica je stala kakor očarana. Premagana od neznanih čuv-stev se «kloni k pevcu in mu poljubi ustna. Krčevito se je vitez pri tem prizora prijemal ograje ter kakor oka-menel zrl na vrt. Grozna besnost je divjala v njegovih prsih. Ko se je vitez zavedel, pevca ni bilo več na vrtu. Dekle je napol nezavestno ležala v utici,a po zraku so se odmevali zadnji zvoki in se zgubljali v tiho noč. Po široki cesti je korakal pevec (Nadaljevanje ur 7. strani.) Radosti življenja je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena brana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravila je bilo vedno in je če vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopoluejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. Mo6ni živ ci. Dobro prebavljanje. Močne mišice. Dobro zdravje. Dolgo življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, dar1 se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabrauilo bolezni. POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. Dohite je v lekarnah in dohrili gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland A vetrne CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Triuerjsvem brinjevcu, slivovici, tropinovcu in konjaku. JOSEPH TKISTEB’a «COtSTCRC» Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemške in angleško. Pristen kranjsM brinjevec, katerega žge podpisani iz importiraneg* brinja, je najvspešnejše zdravilo za vso želodčne bolezni, posebno pa za ledvično napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest steklenic za $7.50. Naročilom je priložili denar. John Kracker, Poboju] e denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Pi oskrbuj e zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske volne listke - Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, Sobo 201 in 202 Barber b JOLIET, ILLINO r j -Ak. viví notar S* pohištva in v to stroko spadajočega blaga. 209 Jefferson St., JOUET. CLETELm OHIO. -----------"■■■■■jagMiijM ■ ■!;_■■ A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughraii & Schoenstedt Ako potrebujete pohištvo in drugo hišno pripravo, pridite k nam in dobite vsako več 25 odstotkov ceneje kakor kedaj popreje in kje drugje, ker sedaj potrebujemo denar. Taksne razprodaje naša prodajalna ne pomni. Novo poročenei si zamorejo napolniti hišo z naji z vrstne j šo pripravo za male denarje, ker imamo največjo zalogo, najboljšega pobi- Naše “Hot Blast” peči štva v dežell> kakor: Pecl> so ene izmed najboljših,ker karPetov’ preprog, zaves za potrebujejo le malo pre- okna, linolium in raznovrst-moga. nega oljnatega platna. Z eno besedo, mi vam preskrbimo domovje popolnoma, kar se tiče hišne priprave. Izrežite ta oglas in prinesite ga k nam, ko si bodete mislili kupiti pohištva in dobite 25 odstotkov znižanja na vsakem dolarju. Prodajamo za gotov denar ali na obroke. M. E.SAHLER&CO. 1199 8t. Clair street, Ta naša razprodajo traja le 8 dni, torej po* žarite se! katerem ‘i-*"*»*' 4*4*4» 4*4* egove Imamo veliko zalogo, ■oo najnovejšem kroja šite možke, ženske in °tr°čje obleke. kakor tudi obuval vsake Velikosti je dobro blago in nizke eette. Na n mo dve prodajalni. Pošiljamo tudi denar in t, vse ^rup č?ie v stara domomovmo najZa- -------- -• ■ ■ • • - ..---- nesljivejše. Pridite k nam ako hočete biti dobro in zanesljivo postreženi. Denarje v staro domovino pošiljamo Za $20,55 . Za $41.00. Za $204.40 Za $1021.7; 2627 W. Michigan St. in 2708 W. Walnut St Indianapolis, Ind. ¿000 kron 5000 kron FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th uliee, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, ID. ---4004--- a ostilniear .. „ Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu. TELEPHONF.: SOUTH CHICAGO 123. PRVAGOSTILNA V ROCKDALE. Naznanjam rojakom po Jolieta in okolici, da sem otvoril svojo novo gostilno, v kateri bodem točil vedno sveže Porterjevo pivo in druge pi-jiipe. Priporočam se vsem v obilen obisk, zagotavljajoč vsem dobro postrežbo. Telefon N.W*!51 R Jernej Marentič. JOHN UMEK toči Scblitz-evo pivo, kije najboljše v Ameriki. Raznovrstne druge pijače in smodke::::::::: Cer. Lake and Genesee Streets Telefon 851 WAUKEGAN, ILL. Tie Joliet Jîationa] Bil Razpošilja denar na vse kraje sveta. T.A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT P. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic M Al) SAR BROS.. 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom. N. W. TELEFON ŠTEV. 1257. Nadaljevanje s 6. strani. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni. * Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Chicago telef. 2794 JL# N. W. telef. 927 122 Jefferson Street: : : : : JOLIET, ILL TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SMODK. Posebnost so naše “The U. S.” I9e. in ‘‘MeemUanm” 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joiiet, llls. GEO. LAICH 168 95 cesta. South Chicago. Telefon štev. 1844. — priporoča— Slovencem in Hrvatom svoj nov saloon, kjer bode i. nadalje točil >vedno sveže pivo, domače vino, vsakovrstne whisky in prost lunch je vedno na razpolago. PREMOG najboljše vrste kupite kupite pri nas, od 50o do $1 or i ooi toni premoga ceneje nege kje drugje v mestu. M. PHILBIN 515 CASS STREET Chil Phone 3932 N. W. 5 ter polagoma zginil v bajnem svitu mesečne noči. Pustivši čarovnika, je hitel vitez za njim.' * *. •* Minila je tfb.c, minil dan in nov mrak se je spsutil na zemljo. Utrujen in bled, na penečem se konju,se je vračal vitez v svoj grad. Plašč je imel okrvavljen. Dospevši v grad izroči-konja služabnikom ter hiti naravnost k devojki. V rokah ,je nesel nekaj skrbno zavitega v star raztrgan plašč. Ne spregovorivši z nikomur besede gre naravnost v dekličino sobo in razvije-pred njo skriti predmet. \ rokah je držal kristalno kupico, v njej krvavo človeško srce. “Jaz sem videl tebe skupaj z pevcem,” vzklikne jezno vitez. “Ti si me izdala, a mi bodeš zato plačala. Jaz sem te vzel ubogo in zapuščeno: jaz sem te rešil iz strašne nevarnosti. Dal sem ti srečo, bogastvo, bil tvoj rob, a ti si me izdala. Umreti moraš za to in sicer grozne počasne smrti. Zaprl te bom tja v stolp, da živa duša ne more do tebe. Gladu bodeš umrla. Tja v stolp ne dospe nobena pesem več do tebe in noben pogled ne bode srečal več tvojih lažnjivih oči.” “Jaz sem nedolžna pred teboj,” odvrne ona, “ti me moreš ubiti, a jaz te nisem izdala.” “Jaz sem ubil tvojega ljubimca,” ji seže v besedo. “Jaz sem mu iztrgal srce iz prsi. Moj čarovnik-je oživi in ono mi ponovi iste pesmi, katere ti je on pri slovesu pel. Ono mi pove,s čim je pevec omamil tvoje srce. Ako se skaže, da si nedolžna, tedaj ti odpustim. Sicer sem pa prepričan, da lažeš, videl sem te s j svojimi lastnimi očmi, kako si ga i poljubila.” v Ne pustivši jej časa opravičiti se, ; hiti vitez iz sohe. Nezavestna se deklica zgrudi na mramornata tla temne sobe. Oprezno držeč v rokah kupico s' pevčevim srcem, napoti se vitez v podzemne prostore grada. Po dolgih, ozkih hodnikih dospe v okroglo kobo brez oken, razsvet ljeno z zelenkastim ognjem, gore čim sredi prostora. - Retorte, steklenice, lobanje,razna čudna orodja, meči, klešče, trinož niki, svečniki s čudnimi figurami napolnjevali so prostor. Okolu sten v visokih omarali so bile razne ča ravniške knjige. Vitezu je postalo grozno, ko je stopil v ta skrivnosten prostor. Tu je našel čarovnika. Bil je odet v plašč, podoben meniškemu, s kabalističnimi znamenji, všitimi s srebrom na njem. S čarovniško palico je nekaj mešal v kotlu,postavljenem na trinožniku nad ognjem. Čuden duh se je razširjal po sobi. “Zakaj si to storil?” reče čarovnik, kažoč na kupico, katero je vitez še vedno držal v rokah. “Ali ti nisem pravil, da slepa zavist in ljubosumnost naj ti nikar ne zastrupi srca? A ti me nisi slušal. Izvršil si strašen zločin, za kar te bode kaznovala višja moč. Ti hočeš vedeti, kaj je pesnik govoril tvoji izvoljenki. Dobro. Vedel bodeš. Jaz oživim za kratek čas njegovo srce in ponovilo ti bode pesem,katero je on pel zadnji trenotek tvoji krasotici; a pomni, bolje je, da me ne siliš k temu, da si ne nakoplješ še večjih nesreč.” “.Jaz hočem vedeti resnico”, zlobno zavpije vitez. “Kaka še večja nčsreča me more zadeti kakor da me je izdalo najljubše bitje. Oživi to src|, ali, prisegam, še tvoje iztrgam iz prsi.” Na to mu čarovnik ničesar ne odgovori, vzame mu kupico iz rok in nagnivši se nad kotlom,spusti notri srce. Strašen ropot, podoben gromu,je nastal pri padcu srca v kotel. Zeleni plamen se je majal pod kotlom in siv, dušljiv dim je napolnjeval šibo. Ča: ovnik nariše krog na tleh, v katerega stopita z vitezom ter‘začne naglo izgovarjati zaklinjanja. Takoj se iz kotla začnejo vzdigati pene in modrikast dim, kakor meglica, polagoma se spreminjaje, dokler ni žavzel človeške podobe. Podoba je postajala vedAo bolj jasna ter se bližala krogu, v sta bila vitez in čarovnik. Pri kro gu je obstala in uprla svoj pogled viteza. Vitez je spoznal te oči. Pred njin je stal ubiti pesnik. Siromašen plašč ga je odeval, lut nja mu je visela za pleči. N oči so žarele, a ta žar je pričal o trp ljenju. Vitez je dobro poznal izraz teh oči, saj so ga ravno tako.milo in proseče gledale, ko je trgal srce iz pevčevih prsi. Čarovnik je nadaljeval svoja zaklinjanja in pevec se je jel polagoma prebujati. Njegove roke so segle po lutnji in bilo je pričakovati, da bode vsak čas zapel. “Kaj hočeš vedeti?” vpraša starec viteza. “Ukaži mu zapeti pesem, po kateri ga je poljubila,” odvrne vitez. “Naj mi zapoje poziv k ljubezni in strasti, s katerim je omamil mojo ljubico. Naj zapoje pesem, katero sya slišala v stolpu. Jaz hočem poznati besede te pesmi.” čarovnik dalje zaklinja In pevee se popolnoma zave. Nežno zabrenka po strunah in milo zapoje znano pesem. Pazljivo je vitez poslušal,zamislil se in se trudil razumeti skrivnostni pomen. Pevčevo srce, oživljene po čarovniku, je pelo: Ne toži, ne muči si duše v sanjah, Ne zovi vrnitve pomladi. Dovzetna le za grozo in strah Ne bodi v svoji duši mladi. Sreča naša — ni sreča strasti,, Ni zadoščenje podle narave'. V duši krepostni se ona blesti, Sreča naša je v zvišeni, čisti lju-bavi. Bodi srečna! Saj vitez te ljubi tvoj, Brez doma; kakor ptica, poet Pojde dalje, podobo tvojo nese seboj — Brez nade v širni daljni svet. Tujca nikdo te ljubiti ne sili, S strastjo brezumnega gorja. Prebudil s sna sem duh tvoj čili In odgnal ti bojazen s srca. je šumela reka. Votlo in grozno so odmevali njeni valovi, kakor Bi se bili veselili krasne žrtve. Naslednjega dne, nekoliko milj od grada, so našli ob bregu mrtvo žensko truplo. Bila je grajska krasotica. C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING, JOLIET. ILL. Mnogo let je preteklo od tedaj! Spremenila se je zemlja. . . spremenili so se ljudje... Od ogromnega grada so ostale le še razvaline onega stolpa. Osamljen, pokrit z mahom, krepko in ponosno n . j, ., ,, ,. . ' štrli nad slapom, kot žalosten spo- Pesem le umolknila, bledi vitez, . r , » , , v , ! mm davne preteklosti. krčevito se drzec za roko čarovnika, j .. , r . , Narod pravi, da je to mesto prekleto in da se v jasnih mesečnih nočeh pojavlja prikazen strašnega vi- je ves trepetal. Čarovnik je molčal. Prikazen je bledela. “Naj poje tisto pesem, katero jc pel pri odhodu”, reče tiho vitez. Čarovnik se zgane. Trudi se ponoviti zaklinjanja, a besede mu prihajajo le počasi iz ust. “Moje moči pešajo,” odgovori, “ne vem ali se mi še posreči.” “Govori vendar, govori,” oblastno zašepeče vitez. Na novo zaklinjanje začne prikazen zopet peti: 1. Ne čakaj tolažbe od brezumne strasti, V njej je le greh. Ona je kratka prikazen slasti Zemeljskih uteh. • 2. V zabljenju večnem zaman Iščeš svoj raj. Na življenje, polno nakan,— Ne godrnjaj. 3. Ljubav in dolžnost, stremlje nje navzgor V sebi razvij. In«lilostno k pevcu, solz svojih izvor;. Obrni oči. 4. Odkoder je prišel, potom ti- stim Odide. Dosti. V njem je srce, polno s čustvom čistim. Oprosti. . . Oprosti! . . Poslednji zvoki so komaj še dospeli do poslušajočega viteza. Bled, trepetajoč, poln kesanja, se spusti pred prikazen, a ta je v tem trenot-ku izginila. V sobi je nastala tema in v kotlu na trinožniku je bil le še kupček pepela. j To je bilo vse, kar je ostalo od pevčevega srca. * •* Osramočen, na duhu pobit, hiti sedaj vitez v stolp k svoji izvoljenki. Duri so bile zaprte. Zaman trka, zaman bije. po vratih. Jezen radi svojih neuspehov, ukaže slugam vlomiti jih. Vitez plane v sobo. Išče devojke, a te ni bilo nikjer. Le robec, še moker od Dje nih solz, je našel na odprtem oknu. Obupno ga pograbi in onemogel pade na naslonjač. Pod oknom, v strašni globočini, teza, iskaje pevčevega srca in pojoč čudne otožne pesmi. Vina na prodaj k Anton M Vogrin p» 100 roITstreet M ¿Ih JOLIET, ILL. Slovenski ^9 čevljar Rojakom priporočam svojo čevljar sko delavnico, kjer šivam, krpam in popravljam čevlje lepo, hitro in po nizki ceni. V zalogi imam tudi nove čevlje za moške, ženske in otroke. Herbst&Sin Pogrebnik in baizamovalee Chicago Plione 562.... Nortlrvvestern SGl Res. Chicago Phone 1378 lO* Jefferson fSt. „ JOLIET, ILL. -fcaP- G o vo r i m o po n e m i k 0 • Odporto po dnevi in po noči. Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda Hill Girt Vineyard” jUSitii Sr n, Bobro vino od 35cdo 45c gal., star« vino po 50c galon, ries-Jing vino po 55c ^ galon. Tudi raz- pošiljam pristen drožnik in fino slhoiko. Fino muškate] vin® po 50o galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na NASE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO da so pri nas vedno dobro in solidno postrežehe. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno MESNICO obilo založeno s svežim in prekajenim mesom.-Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano čista. JOHN & ANTON PESDERTZ 1103 N. Broadway, Joiiet, 111. Northwestern Phone 1113. Chicago Phone 4531 Stephen Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa C«.»Cal. USTANOVLJENA 1871. OF JOLIET, ILLINOIS, Kapital in preostanek $300,000.00 Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik Čistimo, barvamo in popravljamo moško, žensko in otroško obleko. [OLIET STEAM J DYE HOUSE Louis Lan k Co. Office and Works 020, 622 Cass St. Chicago Phone 2093..N. W. 488 Blago razvažamo. Ta $30 zlata ura, za $1.50 ua mesec. Sedaj je najboljša prilika, da si kupite zlato uro za maii denar:.Pokrov je pozlačen in graiiran, ima dvojni pokrov in je jainčena za 20 let.—Kolesovjf je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži Čas do minute.’ Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je #15.00 to je le za 30 dni. $<5.00 plačate na e x preš pošti precej ko si ogledate uro. 9 dolarjev plačate.pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z narocbo. pošljemo vam lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo 16.00 je ura kakor vže plačana ne d it. bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolguje!,e,ker vemo da, boste zadovoljni in nam poslati$!.50 vsak mesec dokler izplačale $9 00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pbšljemo, vam jo za #13.50. Pri uaročbi nam naznanite, ali hočete ino&ko ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom. M- Rccfe & Co., Jewelcrs, De pr. 282, Chicago, 111. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke ctne. 104 Jefferson St., blizo mosta. Vprašajte svojega mesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. * J. C. Adler k Co., 112 Ettchange Street Joiiet Pozor, rojaki! Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjeni, da sem otvori! prve vrste PREMOG“"0’*“ I IN 1—* lfl V/ 1137 AT. TTio.knru St.. Toliči. TRD IN MEHEK, TER kok in drva ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjih cenah Stefan Kukar, Northwestern! Telefon 348 in 1479. 1131 N. IIickory St., Joiiet. Toči) bom izvrstno Schlitzovo pivo, najboljša žganja in prodaja! izborne smod-ke. V obilen obisk se priporočam ANTON SK0FF. R. C. Bertnik. L. B. Bertnik BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. Niša posebnost: JUDGE. NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 403 CassSt., nadstr. JOLIET. ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St .^Joiiet, NAV. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midvfife.) Se priporoča, Slovenkami in Hrvaticam. Bar Pacaš. and Porter. O J. O S3VÆITHE BOTTLER 114YanBuren St. Telephone 171 GERŽIN BROS. 3 Avenae, nasproti Hotela Superior vHIBBINGU, «INN. Naznanjamo, da smo odprli edino ; i ali prodajalno z mešanim blagom v Hibbingu ter se 4 tem priporočamo vsem Slovencem in Hrvatom, da nas v obilnem številu obiščejo', ker bodo gotovo vsi dobro postreženi. ------------PHONE 69------ ©♦©♦♦©♦O"«"«** MALI OGLA Ëi i co*>*«^c ¿¿J 40404040>">"tl|4004044040 KADAR IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, ždite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedrn mrščenje, če oglas ne obsega več ko 7 vrst, S5e, za jkratno pa 75e. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje 50c, in za Jjkratno $1.50. Računa naj st povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej. POTREBUJEMO DELAVCEV V kamonolomu, plača. jo $1.75 na dan. Več pove: Tom Legan,-Supt., Norih Broadway, blizo E. .T. & E. 45 d tfn Zlata URA in VERIŽICA ZASTONJ Ameriška pozlačena ura, ktera V& je jaraeena (la bode dobro šla. t N a zu naujošti je podobna pozla -i I jjčeni uri jamčena za 25 let. To uro pošljemo zastonj dečkom. ™ dekletom in vsakemu, kdor kupi 24 kosov naše zlatnine po lOc kos. Pošljite nam svoj naslov in mi vam pošljemo zlatnino. Ko razprodate zlatniuo, pošljete nam $2.40 in mi vam pošljemo uro in verižico. Crown Jewelry Co.. Dept 163 E. Eandolf Street, Chicago, Illinois. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.55 ........ 100 kron, za I 41.00 ......... 200 kron, za $ 204.50 .. ..... 1000 kron, za $1021.75 ........ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postiti Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naropa) 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Na prodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Placä nä obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali pa se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Telef. 2252. 1012 N. Broadway, Joliet, iils. KH040404040404040404040404044040t0404040 Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slo-venske Katoliške Jednote. f04040404040404040404040404040404040404040404*0404040 Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-lietu, lil. priobčiti ke ima v Jednotinem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. .j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3„ pred-tog delegata Martina Kremesec.) Kupujte svoje cvetlice in šopke pri The Spot Cash na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti. Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte! MIHOCEMOTVOJ denar, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. Mas prostor je na Desplaines ulic) blizu novega kanala. Predno kupiš Lumbb dglasi se pri nas, Ib ogJej si našo zalogo! Mi te^bomo zadovoljili in t! prihranili denar. W. J. LYONS, NaS Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. M. B. S chuster Young Building Joliet, Illinois. Prodaja zemljišča v WeUs Cč. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Jolietu. ter zavaruje poslopja in življenj 1. Društvo sv. Stefana, Chicago, 111. Predsednik: Rudolf Maraž,700 S.Centrla Park ave., tajnik, John Zajc, 1307 S. Trumbullave.; delegat: Jos. Zajc, 1307 S. Trumbull ave. 2. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 N. Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N.' Chicago st.; delegat: George Stonic, 813 N. Chicago st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu *v Golobičevi dvorani. 3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik in delegat: Anton Nemanič, 915 N. Scott st.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Žnidaršič, Box 804; tajnik: John Tekavc, Box 770; oba v Soudan, Minn. 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Predsednik: Math. Škoflanc, 944 Tonti st.; tajnik: Matt Urbanija, 1116 3d st.; delegat: John Jurkas, 42 2d st. 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Jos. Russ, 432 'S. Sta F'e ave.; tajnik: John Adolsch, 317 Palm st. delegat: Math. Jerman, 321 Palm st. 8. Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, lil. Predsednik: Daniel Stua, 1316 N. Hickory st.; tajnik: Jos. Jontes, 709 N. Bluff st.; delegat: Michael Staudo-har, 107 Indiana st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsednik: John Štefanič, Box 371, Lyons, Iowa; tajnik in delegat: John Tancik, Box 864, Lyons, Iowa. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Alfonz Kessler, 581 Aurora ave.; tajnik: Frank Mrva, Box-262; delegat: John Novak, Box 262. Mesečna seja vsako prvo nedeljo y mesecu ob 8, pop, 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: John Rakar; tajnik: Jos. Zalar, Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani Mart, Muhič. 13. Društvo sv. Janeza Krst.; Biwa-bik, Minn. Predsednik: Frank Jaklevič; tajnik: Math. Tomec; delegat: Frank Nose, Box 77. 14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Jos. ¡Sodja; tajnik Frank Duša; delegat: John W. Petritz, Box 9S, Meaderville, Mont. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; tajnik: John Medoš, 1019 E. Ohio st.; delegat: Peter Ostro-nič, 271 High st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsburgu. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, innesota. Tajnik in delegat: Frank Trampuš, Box 306. v V 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind. Arle. Predsednik: Math. Bokal, Box>13: tajnik: Anton Pajk,1 Box 63: delegat: F. Blekač. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: John Ramuta, 811 Ayer st.; tajnik: Frank Šmalc, Box 464; delegat: Marko Rupe, 103 Luxmore st. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: Martin Taucher, Box 57; tajnik: John Demšar,bjjl72 Noblestown, Pa.; delegat: John Tavčar, Box 82. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani John Dolenca. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Louis Šušteršič, Box 53, Lansing, O.; tajnik: Mihael Hočevar, Box 70; delegat: Mihael Gregor čič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Jožef Horetovi dvorani v Wheeling Creek. Ohio. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Gregor Kokel; tajnik in delegat: Frank Jurjevič, Box 110, Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik; Anton Grdina, 1792 St. Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 1677 St. Clair st.; delegat: Jphn Grdina, 1757 St. Clair st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida. 29. Društvo sv. Frančiška, Sak, Joliet, 111. .Predsednik: Frank Stingelc, 204 Stone Street, tajnik: Martin Težak, 1201 N. Hickory st.; delegat: Frank Rogel, 101 Indiana st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Žalec, 211 7th st.; taj-/ii i k in delegat: Math F. Kobe, 31 Cedar st. Mesečpa seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Wihnersovi dvorani. 32. Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik in delegat: Jos. Malnarič; tajnik: Peter Vrhovnik. 33. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Nick Satovšek, 5121 Dresden Alley; tajnik: Nikolaj Gerdun, 5106 Dresden Alley; delegat: Jos. Pav-lakovič. 70 Kitanning Pik, Sharpsburg. Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu V dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti. 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City. Kans. Predsednik: Peter Majerle, 319 Barnett ave.; tajnik: Paul Sterk, 418 Ferrv st.; delegat: Peter Šterk, 726 Lyons ave. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik; Luka Terhlen, 2¿5 Pine st.; tajnik: John Povše, 123 Pine st.; delegat: John Pakiž, Peerless Hotel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dop. v Central Hall. 41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: ,T. Nachtigall: tajnik: John Jevnikar; delegat Joseph Lokar, 4828 Blackberry st. 42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik:Mark Kofalt; tajnik: Michael Mohorčič, 227 Canal Alley; delegat: Geo. Gršič, G17 Calumet st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek v mesecu. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin; tajnik in delegat: Michael J. Krakar, obeh naslov: 501 E. 3d st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v dvorani sv. Petra in Pavla. 44. Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik^ John Fu-gina, 110 92d st.; tajnik: Anton Skala, 9627 ave. M., delegat:.To h n Kučič, 9429 Ewing ave. 45. Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik;, John A. Schneller: tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: John Sašek, Box 160. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 442 E. 86th st.; tajnik: Michael Zobec, 439 E. 9th st.; delegat: Alojz Avsenik, 109 Greenwich St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Hotel Vienna, na 98—2d ave. v New Yorku. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 11!. Predsednik: John Kočevar, 788 W. 21st Place; tajnik: John Kosmač, 5 W. 22d Place; delegat: Martin Kremesec, 503 W 18th Place. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v 4. nadstropju češko-slovanske' dvorane na 18. cesti lolizo Lall in st. 49. Društvo Jezus Dober Pastir. Sharpsburg, Pa. Predsednik: Rudolf Požek; tajnik: Geo. Veselič, 4808 Black berry st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th st., Pittsburg, Pa. 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Michael Hušič, 1040 E. Ohio st.; tajnik in delegat; Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani slov, cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsburgu. 51. Društvo sv. Petra iti Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Alois Borce, 512 Smith St.: tajnik in delegat: Jakob Schwei, 508 Grand Blvd. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 52. Društvo sv. Aloiziia. Indianapolis, Ind. Predsednik: Joseph Stergar 729 Warman ave.; tajnik: John Hribernik. 711 Warman ave.: delegat: Fr. Radeš, 735 Haugh Street. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu na 717 Warman ave., v Frank Pischau’s Hall,ob 1. pop. 53. Društvo sv. ‘Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Frank Petkovšek, 714 Market st.; tajnik: Frank Barle. 1424 McAlister ave.; delegat: Frank Opeka, Box 477. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega. Chisholm, Minn. Predsednik: John Bavec, Box 251; tajnik: Anton Repež, Box 267; delegat: John Mlačnik, Box 251. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 55. Društvo sv. Jožefa. Crested Butte, Colo. Predsednik: Andrew Rebec; tajnik: Martin Krašovec, Box 63. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Anton Jelenc; tajnik: Anton Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat : John Keržan. •57. Društvo sv. Jožefa.Brooklyn,N Y Predsednik: A. Burgar, 97 St, Mark Pl. New York, N.Y.; tajnik: Alojzij Cešark, 103 ave A, New York, N.Y.; delegat: Vincenc Ried!, 408 E. 9th st.,' New York N.Y. Mesečna seja ¡vsako prvo nedeljo v mesecu v p/ostorih Karla Lorenz, Cor. Harrison ave. & Garry st., Brooklvn, N. Y. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. n, Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; delegat: John Bohinc, Box 3, R. F. D. !No. 2, Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: John Trampush. Box 348; tajnik: John Muvern, Box 373 ; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno- na. 111. ¡Predsednik: Jos. Oražen, Box 86; tajnik: Jožef Blatnik; delegat: Martin Pirman, Box 62. , 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Cračan;vtajnik: Nikola Graša; delegat: Martin Černetič, 1225 St. Clair st. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Frank Drašler, Box 90; tajnik: John Pezdirc, Box 13; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v stanovanju Johna Pezdirc. 63. Društvo- Vitezov sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik :• Anton Marinčič, 325 Aetna st.; tajnik: John Šušteršič, 50 Stafford st.; delegat: Anton Zabukovec, 63 Wagemanst. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani na SO Rural st. 64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa, Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik: Jos. Malešič, 24 Spanes Alley, Etna, Pa., delegat: Martin Malešič, 44 R. R. st. Mesečna seja vsako urugonedeljo v mesecu v kranjski cerkveni džorani. > 65. Društvo sv. Jaiieza Evang., Mil- waukee, Wis. Predsednik: Ignac Kuš-Ijan, 274 Grove st.; tajnik : Fr. Kolenc 312 Reed st., delegat: Jos. Blažič, 286 Reed st. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve na Walnut in 5. cesti. 66. Društvo sv. Frančiška. Cleveland, Ohio. Predsednik: Frank Kastelic, 37 Carr st.; tajnik: Jos. Perko, 51 Lis bon st : delegat: Joseph Popič, 1612 E. Madison ave., Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Perz dvorani na 1635 E. Madison ave. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Frank Kompare, 222 Frederick st.; tajnik: Mark Gornik, 210 Frederick st.; delegat: Frank Kompare, ,222 Frederick st. 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: John Kočevar; tajnik: John Mostar, Box 301: delegat: Frank Ptr-vinšek. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Anton Golob; tajnik: Math Urich, 2216 N. 7th ave.; delegat: John Mihelič, Box 801. Mesečna seja vsako 1. soboto po desetem. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: John Lukežic, 6100 Vermont st., delegat: Anton Buko-vic. 1100 Wyoming st. Mesečna seja vsako 3. nedeljo v mesecu. 71. Društvo sv. Anton Pad., Goli, Pa. Predsednik: John Tome. Box 94; tajhik Frank Ogrin, Box 339 New Alexandria, Pa.: delegat: Anton Hribar, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Mirin. Tajnik: John Kardel, Box 456; delegat: Anton Seliškar, Box 169. 73. Društvo sv. Jurija; Toluca, 11!. Predsednik: John Šimalj, Box 51; tajnik : Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih prostorih. 74. Društvo sv. Barbare. Springfield, 111. Predsednik: Jernej Mlakar, 1831 S. 15th st.; tajnik: Matevž Gajšek, 1420 S. 12th st.; delegat: Jernej Ramšak, 1819 S. Medler st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 4. pop. 75. Društvo Vitezov ,sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: John Zajc, 1223 Main st,; tajnik Anton Meznarič, 1101 Main st,; delegat: M. Urbanc, 1219 Main st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Roka. 76. Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: Jakob Plut; tajnik: Ignac Jordan, 1253 2d & Sterling sts.; delegat: Louis Jordan, Box 26. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih Jak. Juvančič, 1212 1st street. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik: Frank Kon-i čar; tajnik: Anton Bokal, Box 548, zastopnik; John Žigon, Box 575. 78. Društvo Marije Pomagaj. Chicago, lil. Predsednica: Marija Jorga; tajnica: Terezija Kočevar, 788 W. 21st Place; delegatinja: Ivana Perko. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu v Narodni dvorani, 13 in Center ave. 79. Društvo Mariji Pomagaj, Waukegan, 111. Tajnik: Frank Kirn, 830 10th st. delegat: John Hladnik, 808 ■10th st. 80. Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Margar. Stanko; tajnica: Marija Zupanc, 152 E. 95th st.; zastopnica: Katarina Jakovčič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Joseph Kraintz-a, vogel 95th st. in Ewing ave. 81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg. Pa. Tajnica: Jožefa Fortun, 4807 Butler st. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Val. Kerhlikar, Box 125; tajnik: Anton Skubic, Box 175, delegat : John Pajk, Box 112. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 84. Društvo 'Marije Sedem Žalosti, Trimountain. Mich. Predsednik: John K. Grer.c; tajnik in zastopnik: Ant. Malaja. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, O. Tajnica: Mrs. J. Virant, cor. 10th ave & Globe st. 86. Društvo sv. Srca Marije. Rock Springs. Wyo. Predsednica: Marija Schmidt, tajnica: Terez Potočnik; del. Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsakdo prvo nedeljo v mesecu. S7. Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Anton Šraj, 1109 N. Broadway: tajnik: John Habinc, 1113 N. Broadway: delegat: J. Hladnik 908 8th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa. 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. O. Rožič: tajnik: Jos. Rutala, Box 134: delegat: Jurij Vranesič. 89. Društvo Petra in Pavla. Etna, Pa. Tajnik: Frank Kuzmi jak, 32 Gan-ster st.; delegat: Nikolaj Erdeljac, 25 Ganster st. 90. Društvo sv. Cirila in .Metoda, South Omaha, Neb. Tajnik: John Ce-puran, 195 So. 21st st. 91. Društvo sv. Petra in Pavla. Rankin, Pa. Predsednik; Mihael Kozan, 332 3rd ave.; tajnik: Anton Hotujec 231 5th ave.: delegat Math Kozan, 332 3rd aye., Rankin, P, O., Braddock. Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu. ¡'looooooooooooooooooocxxjooooooooooocobooooooooooooooo Kje fie najbolj varno naložen denar? § Hranilnih ulog je ‘20 milijonov kron Rezervnega zaklada je: 700,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je naj večji in najmočnejši slovenski denarni zavedite vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagateiji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Mostna hranilnica ljuhljansla posluje v svoji palači y Prešernovih ulicah Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND, 0. iOOQOOQOOOOQQQOQQQQOQQOaOOOC Nerver! jV" A T ¥11? rT'/\ To j« Bauer-jev znameniti krepčilec. Človek» %J i-s A V/ • zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega, Neprekošen hranitelj za živee in želodec. jT‘bauer & CO. Na Prodai po vseh 142-148 E. Huron St., Chicago. slovenskih gostilnah. NAZNANILO. Sunny Brook žganje JE DOBILO in miifliilH iiii razstavi y Sl. Lonis ZLATO IN SREBRNO kar dokazu da je neprekošeno. The Sunny Brook Distillery Co. CHICAGO, ILL. i ) I ! Imamo veliko zalogo moške in otroške OBLEKE vsake velikosti in najboljše kakovosti. Po najnižjih cenah, j? V zalogi imamo tudi najboljše vrste čevljev za moške, ženske in otroke; narejeni so iz najboljšega usnja. Imamo jih vsako velikosti, vse po najnizji ceni. Pridite k nam in oglejte si naše blago, ktero vas bode gotovo zadovoljilo. Dobro blago in nizke cene je naše geslo. Win. Fisher, Cor. Broadway and Ruby cest. JOLIET, ILL. M/if f {n Dnrrnrair* prodajalec ur, verižic, uhanov, /Vialija lU&Ul C1L prstanov in druge zlatnine. BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG^ Novi cenik knjig in zlatnine pošiljsm poštnine prosto. Pišite ponj. Za božično darilo! URA ZA GOSPE, z zlatom prevlečena in z dvojnim pokrovom, velikost 6. RavDO tako URE ZA GOSPODE, velikosti 16 in i8. kolesovje najboljšega izdelka ameriškega: ELGIN, WALTHAM all SPRINGFIELD na 15 kamnov. ^1Q A A cena.............V$I 3,UU Opomba. Te nizke cene so samo do Rožiča. Blago pošiljamo na zahtevo. Razglednice božične, novoletne, ameri štfe in mirovnih pooblaščencev rusko-japonske vojske, 3 za 10c, 12 za 30c. Družinska in Velika pratika, po lOci Razprodajalcem knjig dajem rabat ali popust po pismenem dogovoru. Manii zneski naj se pošiljajo v poštnih znamkah. Naslov za knjige in cenik: M. POGORELC, Btox 226. Wakefield, Mich. E.PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY Izdelovalci Pivovarna: South Bluff Street. PAL ALE IN LONDON PORTER m Posebnost j/e Pale Wiener Bier. JOLIET. ILLINOIS