Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! ££SZ- tQZZ Z Amerišk - */V ridfc/ Home Serving in Ohio and nationwide over 150,000 American Slovenians Vol. 94 - No. 48 (USPS 024100) SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3, 1992 ISSN Number: 0164-680X 50C Lost in the woods all night long Iz Clevelanda in okolice Jutri večer s škofom Pevcem— Miklavže vanje— by Stanley J. Eržen On Wednesday, the 21st of October, I went to visit a couple of farmer friends of mine. To clear something which may bring up a question later on, in a space of two hours, I consumed four glasses of wine with two sandwiches and a large piece of bread, so that clears up the question of sobriety. (The bread soaked UP all the wine). A short time after 12 noon, I started for home on Dewey Road in north-east Ohio. Approximately 1/4 mile from Route 528 there is a Y in the road that veers to the left on Dewey Road. So 1 turned down that road, thinking 1 would find a short-cut that would bring me a few miles north of Dewey Exit. About 1/2 mile from Dewey Road, there was a dirt road to the right (Loveland). I proceeded to drive about two miles down the road. There was a sign ahead marked Lake Rod & Gun Club. On the side nf the road was a metal bar dial should have been locked across the road which it normally is, 99% of the time. As fate would have it, this day it wasn’t. The farther I drove, the worse the road got. There was no way to turn around. A short way ahead to the left, mere seemed to be a fairly decent road leading through the woods. Proceeding a couple of •mles, I came to a clearing and 5?w water, assuming it was the 'Jrand River. A little to the ri8ht I saw a white wharf and a white boat next to it. Driving °wn a slight incline, I turned oward the wharf thinking fre must be a road there to r*ng the boats to the wharf, when I drove down the in-lne, I soon found there was 0 road. I backed up about 15 eet to turn around to where 1 ^me from. I got stuck in the mud. * looked at my watch, and it as one p.m. I started to walk , ‘ h the flow of the water, lr> r ž in r i r lirsirlu njirrrla u 3.0fj. fHiklauz yrtliaja Javnost je vabljena na »Večer s škofom Pevcem«, ki bo jutri zvečer v Center for Pastoral Leadership (nekdanje Bo-rromeo semenišče), 28700 Euclid Ave. Škof bo daroval mašo začenši ob 7h zv. in sicer v kapeli Sacred Heart. Zbor Glasbena Matica bo pel med mašo, po njej pa imel krajši božični koncert. Sledilo bo družabno srečanje. Pridite, vstopnine ni. Vsakoletno prireditev sponzorira Slovensko ameriški kulturni svet. Znižane naročnine— Februarja prihodnjega leta bomo v naši tiskarni zabeležili 10-letnico prehod na ofsetni tisk. Vsak naš novi naročnik, ki bo list naročil do 1. februarja, bo za celoletno naročnino plačal le $15, za dve novi naročnini pa le $25. Božična podpora— Slovenska pristava, Inc. je za božič poklonila $50 v podporo našemu listu. Iskrena zahvala. Tekmovanje— V Baragovem domu se bo v soboto, 12. decembra, vršilo tekmovanje biljard. Prijave so nujne do 5. decembra, sprejema jih pa Janez Košir (dnevno do 11. zv. na 432-0154, osebno pa v Baragovem domu in sicer od 1. pop. do 9. zv. Prispevek je $10. Vse podrobnosti o tekmovanju vam lahko posreduje g. Košir. Novi grobovi Dr. Vincent A. Opaskar Včeraj zjutraj je umrl 83 let stari dr. Vincent A. Opaskar, zobozdravnik, ki je imel svojo ordinacijo vso kariero na E. 64 St. in St. Clair Ave., v osrčju slovenske naselbine, mož Frances, roj. Centa (poročena sta bila 51 let), oče Frances Burrows, Jeannette Chechile, Vincenta, Helen Hincman in Josepha, 12-krat stari oče, brat dr. Carla M.D. ter že pok. Franka in Stanisle Gregor, član ADZ št. 40, bivši predsednik DNU pri Sv. Vidu in aktiven faran pri Sv. Vidu in Gesuju. Pogreb bo iz Zak zavoda, 6016 St. Clair Ave., v soboto, 5. decembra, dop. ob 9., v cerkev Gesu ob 10. in od tam na Kalvarijo. Ure kropljenja bodo nocoj od 6. do 8. ter jutri, v petek, od 4. do 8. zvečer. Antonia Drensek Dne 30. novembra je na domu svoje hčerke Lillian Homar umrla 92 let stara Antonia Drensek, rojena Goltes v Sloveniji, v ZDA prišla leta 1917 in mnoga leta živela v collin-woodski naselbini, vdova po (dalje na str. 11) Slovenski šoli sv. Vida in Marije Vnebovzete priredita skupno Miklavževanje to nedeljo, 6. decembra, ob 3. uri popoldne v dvorani sv. Vida. Starši se lahko pogovorijo s sv. Miklavžem že eno uro pred predstavo. Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo sv. Vida ima to nedeljo skupno sv. obhajilo pri 8. sv. maši. Popoldne sestanka in božičnice ne bo, ker imata slovenski šoli miklavževanje. Božičnica bo pač v nedeljo, 3. januarja. Članski sestanek— Dramatsko društvo Lilija ima članski sestanek v ponedeljek, 7. decembra, ob 8h zvečer, v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Nova lastnica— Ga. Eda Vovk Pušl je nova lastnica trgovine Tivoli Enterprises na 6419 St. Clair Ave., torej v poslopju Slovenskega narodnega doma. Dosedanja lastnica je bila ga. Jennie Zaman, pred njo pa Josephine in že pok. Andrew Turkman. Nekoč je v omenjenem prostoru poslovala Kollandrova potovalna agencija. Ge. Pušljevi želimo veliko uspeha! Božični oglasi— V naši pisarni sprejemajo božične oglase. V angleškem delu (str. 6) je naš oglas, ki navaja cene za določene velikosti. Oglase bomo objavili v zadnjih treh številkah pred božičem, torej 10., 17. in 24. decembra (slednja številka bo natisnjena že 23. dec.). Letos bomo skušali imeti slovenske oglase ločene od angleških, prvič jih bo tudi nastavljal slovenski urednik, začenši z 10. decembrom. Oglase bomo sprejemali do ponedeljka, 21. decembra, opoldne. Lepo praznovanje— Preteklo soboto zvečer se je zbralo skoro 400 gostov na ADZ banketu, na katerem je organizacija proslavila 82. o-bletnico ustanovitve. Glavni govornik je bil Edmund J. Turk, načelnik Združenih Američanov za Slovenijo, ki se je zahvalil ADZ za njeno pomoč za časa agitiranja za ameriško priznanje Slovenije. Dr. Karl B. Bonutti, častni konzul RSlovenije v Clevelandu, je tudi pozdravil ADZ, priznanje kot ADZ fraternalistko leta za 1992 je prejela znana društvena delavka senklerske naselbine Gene Drobnič. Krofi— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov v soboto, 12. decembra, od 8. zj. dalje, v društveni sobi avditorija. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3, 1992 a IN DAYS PAST, IF YOU WERE TO ASK SLOVENIAN CHILDREN ABOUT THE GREATEST SAINT KNOWN TO MANKIND, THE ANSWER WOULD BE a UNANIMOUS: "SV.MIKLAVZ!" ST.NICK, & THE FOURTH CENTURY PRELATE, IS RIGHTFULLY CALLED THE PATRON SAINT OF ALL CHILDREN. I AM AN OLD MAN NOW BUT ST.NICK IS STILL MY FAVORITE SAINT. IT WILL BE HARD FOR ME TO SLEEP IN THIS SUNDAY, KNOWING THAT ST.NICK JUST MIGHT STOP BY AND LEAVE A GIFT FOR ME - BUT ONLY IF I HAVE ® * BEEN GOOD! Federal Savings, shares a happy moment with State Representative Ronald Šuster on Wednesday, Nov. 18 in Home Federal Savings E. 185 St. branch during the bank’s first day of a month-long celebration. Stop in today and register for one of the many gifts to be given during a special drawing. (Photo by Tony Grdina) St. Vitus planning centennial book Another project commemorating the St. Vitus Church centennial celebration was announced recently by the Rev. Joseph Božnar, pastor of St. Vitus Church, Cleveland. A souvenir book for the Slovenian parish’s centennial will be published in 1993. He has appointed a basic editorial staff to assist him in the preparation of the book. Named to the board so far are Milena Stropnik, Dan Postot-nik, Frank Zupančič, Joseph Želle, and Joseph Likozar. Other assistants will be added as work progresses, said Rev. Božnar. Parishioners and friends of St. Vitus will be directly involved in contributing to the souvenir memorial book. At present, everyone is requested to dig through their old photographs and publications of material pertaining to St. Vitus parish. “Please be sure to identify and date the material wherever possible,” Father suggested. All submitted contributions will become the property of St. Vitus parish archives, or be returned to their rightful owners upon request. All submissions will be reviewed by the editorial board for publication. Parishioners are urgently requested to contact friends and individuals who might be able to provide material for the book. In particular, people who once lived in the St. Vitus area and who are now living in suburbs are requested to assist. People who are living out-of-town, out-of-state, and even out-of-the-country, may be able to greatly enhance the historical value of the book. Please send material for consideration to the St. Vitus Church, 6019 Glass Ave., Cleveland, OH 44103. Or telephone the parish house at (216) 361-1444 and ask for the parish secretary, Ms. Agnes Turk. —Joseph Želle Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 Fixed- Rate Home Equity Loans METROPOLITAN • Loans from $5,000 to $100,000 based on the equity in your home • Terms to fit your budget • Fast approval 8.75% Annual Percentage Rate Rate subect to change without notice Your Friendly Neighborhood Bank •Chesterland 12595ChillicotheRd 729-0400 * Shaker Hts. 20200 Van Aken Blvd..752-4141 »Cleveland 920E. 185thSt...........486-4100 *SouthEuclid 14483CedarRd..........291-2800 • Cleveland Hts. 1865 Coventry Rd 371-2000 •Willoughby Hills 2765 SOM Center Rd.944-3400 •Euclid 1515E.260th St.............731-8865 4 •PepperPike 3637LanderRd 831-8800 Metropolitan Savings Bank of Cleveland* Member FDIC 0 Enjoying the evening at the AMLA banquet last Saturday evening were (from left) Cecilia Dolgan and her brother Joseph Valencie, and Sue and Edmund Turk. Ed is president of United Americans for Slovenia and presented a plaque to AMLA thanking them for their tremendous support during Slovenia’s struggle for United States recognition. (Pholo by Tony Grdina) announced. For more information and tickets please call 261-3615. —Ann J. Terček Thanks Editor: Our sincere thanks for your generous publicity of Zarja’s Fall Concert this past October 24th. It is most gratifying to know that we have the support of you and your publication in our efforts to continue the perpetuation of our Slovenian predecessors, in continuing the music and culture of our parents and our grandparents. Culturally, Slov. Sing. Soc. ZARJA Sophie T. Elersich, Secretary Donation Slovenska Pristava, Harpers-field, Ohio donated $50.00 to the Ameriška Domovina as a Christmas donation. 22078 LAKESHORE BOULEVARD EUCLID, OHIQ 44123 Unique Vacation Specialists We Book Corporate and Pleasure Travel Reservations AIRLINE ‘ CRUISES * RAIL Special Adventure Packages Donna Lucas, owner —--------------—■ Patricia Spivak, Travel Consultant 26 1 "I 050 Family Communion at St. Vitus Sunday, Dec. 13 is Family Communion Day for the St. Vitus Holy Name Society at the 9:15 a.m. Mass (please note time of the Mass). After Mass, a breakfast will be served in the parish hall. Father Victor Tome will be the guest speaker. All are invited to attend with their families. Christmas Dinner The Slovenian Women’s Union Branch No. 50 will hold their annual Christmas Dinner on Sunday, December 13 at the Collinwood Slovenian Home, 15810 Holmes Ave. at 1 p.m. Member Julie Zalar and her staff will prepare a delicious meal. There will be music, singing and socializing and the 1993 Mother of the Year will be PUT TODAY. WIN 10NIGHT! Anytime today would be a good time to visit one of the Ohio Lottery’s Sales Agent locations and get in the games for tonight’s drawings. An Equal Opportunity Employer Lost in the woods all night noon. I started to think where I would spend the night. As twilight was setting in, I started to get frantic. I couldn’t lay on the bare, damp ground. There were no leaves to speak of to make a bed. Up ahead on a little hill I saw three small trees forming a half circle. I dragged myself up and found a few flat stones to make a makeshift seat. There were no leaves to make a softer seat. The slabs of stone were very rough, but it was a blessing to sit down because my legs could not hold me upright anymore. As I sat down, I first realized the condition of my clothes was not very good. My slacks were wet from the knees down; my shoes and stockings were soaked from crossing small brooks because in my weakened state, I could not jump over them. With great effort I had to stand up about every 15 minutes to swing my arms and legs, so the muscles wouldn’t tighten up, and also keeping hypothermia from setting in. My turtleneck sweater also helped me. When I pulled the neck over my nose, it brought Warm air to my lungs and around my heart. Between 8 and 9 o’clock I was staring at the incline in front of me. There appeared an apparition of my wife’s face on the ground. She was crying. For a moment I was frighten-ed and closed my eyes. When I looked again, her eyes were closed. I called out loud, “Please, dear God, don’t let my Fran die. Please don’t let her die.” Then the image disappeared. 1 got up to do my exercise. I telt my ring was somewhat mose. I always had my wed-dlng band in front of my ring s° it wouldn’t slip off. I felt my ring and noticed the wed-fmg band was gone. I said, Oh, dear God, is this an °men that either my wife or I ^°n’t make it? Please, dear Ood, don’t let it happen.” •lust then, to the right of me, approximately 30 or 40 yards away, the woods suddenly lit UP- I knew it was a poacher. I arted yelling at the top of my ^°ice, ‘‘Help, bring help, I ave been lost since one ° clock!” , ^hcre was no response. A ort time later, to the left of e> the woods again lit up. I arted to yell again, “Help ^e> save me, bring help!” gain, no response. I presume t*10u8ht I was a game them0 anC* Was lT^n^ to trap It was a long night. Dawn finally came. slid down the hill from my rch where I spent the night some fairly flat ground. I .me through a clump of ^nse shrubery. I saw a creek to °ut 20 feet wide and no way da a01058, P was full dey '8^t now- UP above were hjn56 woods; the walls of the dicu Were almust perpen-1 w itr' way to scak Ih6111-a ked along the creek a way and saw a pretty steep hill approximately 75 feet high. After sizing up the hill, I said to myself, “That’s your only way up, Amigo.” With determination and a little help from above, I could make it. I started up on all fours. I could not get any traction. My feet kept sliding from under me. The only way up was on my knees. The ground was soft, so I made holes for my knees with my hands. Part way up, there was just a little soft dirt on top and underneath was clay. I could no longer make holes with my hands. I found a four-inch flat oval stone, and I was able to scrape out the holes with it working my way up to a small tree. I stood up and put my left arm around it. I had good footing with my left foot. My intention was to swing up and straddle the tree with my right leg. As I started the maneuver, my right foot slipped. I let go of the tree with my left arm and down I went — 50 feet on my back. I started up all over again. Some of the knee holes I was able to use again. I finally came to the top. I was still on my knees. My strength was almost spent. With tears in my eyes from exhaustion and gratitude, I looked skyward and said, “Thank You, Heavenly Father, for giving me the stamina to climb this hill.” In my weakened condition I could never climb this hill without the help from above. It took me from 8 a.m. until 11 a.m. to conquer this hill. A strong healthy person could climb it in 15 minutes. I started walking along the edge of the cliffs. A little distance ahead, the path veered steeply down. Weak as I was my legs would never hold me down that slope. I turned to the right and walked along the top of another ravine. I soon came to a clearing and saw eight long benches forming a circle. My first visible clue that I was somewhere near habitation. After a little rest, I found a couple of little poles to steady me. I forged ahead through hundreds of small trees and branches. As I came to the top of a little knoll, there before me was a big soccer field. What a welcome sight! I saw a big patch of brown grass ahead. I lay down on the first dry soft spot. There I rested awhile, my legs were very rubbery. The two poles helped to steady me along. At the end of the soccer field was a road. Some distance ahead I saw a long, low building, I thought it was a barn. It had many small windows. I thought it was a high class farm with special prize cattle and bulls. All this while (24 hours) I kept calling for help. A man came out of the door. He saw a dishevelled, muddy, old man walking slowly toward him. He asked me if he could help me in some way. “Please, a glass of water.” I drank three more. As soon as I drank the water, I asked for a phone. I told him I was lost in the woods since one p.m. the previous day and I would like to call my wife and let her know I’m safe. He said, “Give me the number and I will call for you.” He came out and said, “The line is busy. In the meantime I called the Madison Township Police Department to come and get you. They in turn will call the Euclid Police who will notify your wife that you’re okay.” I explained what happened to me in the last 24 hours. “It’s a miracle you came out alive at your age.” He told me the name of the camp was Stoney Glen Christian Camp. Two officers came to take me to the police station on Hubbard Road. One of them wanted to know some of the particulars about the last 24 hours. When he asked me for my birth date, he marvelled that an 87 year-old man came out alive after such an ordeal. “Yes, I said, only God helped me and gave me a second chance.” On the way to the station, the officers asked me where my car was. I explained the road I took into the woods and where my car got stuck. My directions were pretty accurate as they had no problem finding the car. When we got to the station, my good neighbor Paul Francetic was waiting to take me home. Believe me he was a welcome sight! He is always there in a pinch. Mr. Francetic also kept vigil all night at our home, watching every car hoping it would turn into our drive. I would also like to thank his wife, Blanche, and Dorothy Urbancich whom both helped console and gave my wife moral support. Also my two nephews, Frank Walland and Tommy Johnson, who zig- zagged parts of Cuyahoga, Lake, and Ashtabula Counties ^ looking for me. Also my son Bob and his family; and Jim > and Madeline Debevec both ^ were very concerned and prayed for me. All the other neighbors and friends who prayed for my safe return, I am grateful for your help. I am 87 years old, and I weigh 210 pounds. Through all the exertion, why didn’t I suffer a heart attack? Sitting all night with slacks wet from the knees down and wet feet, why didn’t hypothermia set in? With so many slips and falls, why were there no broken limbs or fractured bones? The Good Lord watched over me, and gave me a second chance. ED. NOTE: Stan, that’s one of the most amazing stories we’ve ever heard. We’re all glad The Almighty watched over you and gave you a Second Chance because you are a sincere person, and we all know you constantly go out of your way to help your fellow golden-agers whenever they call. May God continue to watch over you and protect you. — JVD Slovenk flag Shirts No v - Mb Sites, Too! ureat for the kids & grand-kids Thr«* cotan on Top Quality WNta SWrta. T-Shirt* - too% haavywaW cotton. SwaatiNrta - 50\S0 cotton bland. Adult Sizes Mod. Lg. XLg. XXLg. T« $11.50, XXL $12.75 SwMto $22.60, XXL $24.50 Youth Sizes S(6-8) VK10-12) L(14-16) T-SNrto $10.60 Swaat Shirt« $20.00 ___ . Prices Include Handling & Shipping in the Continental USA (Volume discounts available — Dealer inquiries invited) SEND CHECK BY All— OR CALL TOLL FREE AND CHARGE TO YOUR VISA OR MASTERCARD 1-800-787-8337 Signet Screen Printing * PO Box 1756 • Winchester, VA 22601 Come See Your New Home And Join In The Grand Opening Celebration Between November 18th and December 19th you're invited to a Grand Opening Celebration at Home Federal's completely remodeled office located at 798 East 185th Street. Designed with the customer in mind, our new banking center combines the latest in financial products with friendly people who really care about the quality of service you receive each and every time you conduct a transaction. Since 1911, Home Federal has been in the business of people helping people. We're an institution with a rich heritage of community involvement. We're proud to be part of your community and we look forward to meeting you. Stop in during our Grand Opening for a cup of coffee, pastry and a free gift. Bring In Or Mail The Coupon Below For Your Chance To Win $1,000 For Your Holiday Shopping Fill out the coupon and drop it off at the East 185th branch to register to win $1000 CASH. Or simply mail in a postcard with your name, address and telephone number to Home Federal Savings Bank, Grand Prize Drawing, 798 East 185th Street, Cleveland, Ohio 44119. Drawing will be held Saturday, December 19, 1992. Winners need not be present to win. Employees of Home Federal and its subsidiaries are not eligible. 1=1 tQUUMOUSlK LENDER M -' Federal Savings Bank Member FDIC YOUR CHANCE TO WIN $1,000 Name______________________ WHEN YOU OPEN A SAVINGS OR CHECKING ACCOUNT Address. Phone___ RIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3, 1992 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3, 1992 Death Notice Slovenian elections and other items - a commentary JOSEPH KOSMERL Funeral services were held November 16 at St. Paul’s Church, Chardon Rd., Euclid, Ohio for Joseph Kosmerl, a lifelong resident of Cleveland. Mr. Kosmerl was a member of the Catholic Order of Foresters, St. Mary’s Collin-wood, and the Fraternal Order of Eagles. He was retired from the Lindsay Wire Weaving Company after 50 years of service. Survivors are his daughter Mrs. Robert (Dolores) Perusek, and son James; five grandchildren and five greatgrandchildren. He was preceded in death by his wife Mary (nee Planisek); brothers Frank and Louis. Interment was at All Souls Cemetery, Chardon. Arrangements were handled by the Dan Cosic Funeral Home, 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills, Ohio. Flu Shots The St. Clair Health Center, located at 6407 St. Clair Ave., will be offering FLU SHOTS to anyone interested for $12 payable at the time of visit. We are open from 8:30 until 4:30 Monday thru Friday. We look forward to meeting you. by Stane J. Kuhar While the national elections in the United States of America have just concluded, the national elections in one of the republics in former Yugoslavia, Slovenia, are almost here. It will have dramatic effects on the most Western-styled republic of 2.0 million people in a country that has dissolved into many parts, like a puzzle. The upcoming elections, scheduled for 6 December with run-off elections then to be held on 20 Decembeer will be the first national elections for Slovenia, declared independent in June, 1991 and recognized by the United States in April, 1992. For a country that is no bigger than the size of the state of Massachusetts in terms of land size, politics is a hot topic today, more so than the first elections in April, 1990, that saw the first steps towards the demise of the Slovenian Communist Party as the sole controller of the government. The upcoming elections will not only determine who will or will not be a “representative” but will also revamp the governmental form and structure in Slovenia from an old relic of the former Slovenian Communist government, a This Slovenija design is available on heavy quality sweatshirts and heavy quality T-shirts. All garments available in white and ash grey with a 4 color imprint of Royal Blue, Red, Gold and Black. Sizes range from SM to XXL. ORDER FORM Sweatshirts - $22.00 T - Shirts - $12.00 All prices include UPS shipping. Ohio residents add 6% sales tax. Description Color S M L XL XXL Price TOTAL Total (NAME OR COMPANY) (ADDRESS) (CITY. STATE. ZIP) (PHONE) s*"° ck«* ro Precision Imprint 26 E.State St. Athens, Ohio 45701 Kristina Rozman Shoup — (614) 592-5916_ ANTON M. LAVRISHA & THOMAS P. CELESTINA Attorneys at Law Complete Legal Services including Personal Injury Estates LAVRISHA & ASSOCIATES 18975 Villavlew Road at Neff 692-1172 BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 'Retween Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio three-chamber government, to a more efficient and realistic two-form government. The first form is the so-called “državnega zbora” (parliament) while the second form is the “državnega sveta” (advisory board or council). The Zbora will allow for direct election of 90 so-called delegates to represent 11 “voting units” or districts with two of these delegates allocated for the Italian and Hungarian minorities that respectively dot western and eastern Slovenia. Delegates will be elected every four years. The Zbora will for all practical purposes have the real power since it will form the government and have the power to enact laws for the country. The Sveta will be mainly a consultative body with allowance of 40 indirectly voted “representatives” to deal mainly with social and other concerns. The representatives will have the interests of employees/unions, employers, industrialists, self-owned businesses, farmers, and management type companies on this Sveta. Sveta representatives will be elected every five years. While the new Slovenian form of government is more a parliamentarian type of system common in Europe, a ceremonial position of “president” will also be chosen every five years. If Americans thought our politics was complicated, one only needs to know that there are 100 “registered” political organizations today in Slovenia. The office of president, for example, has no fewer than nine persons who will square off on 6. december, 1992. They are the following: Ivan Bizjak (Slovenian Chris- CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving the Slovenian Community.’ tian Democrats); Dr. Stanko Buser (Slovenian People’s Party); Milan Kučan (Renewed Democratic Party - former Communist Party); Darjo Lavtizar-Bebler (Socialist Party); Dr. Ljubo Sire (Liberal Democrats or “reformed Communist Party”); Dr. Alenko-Zagar-Slana (National Democratic Party); France Tomsic (Social Democrats); and Vitomir Gros (Liberals Party). To be elected as president one needs to receive a majority. As there are nine candidates, all indications in the media in Slovenia acknowledge that a run-off is likely with Ivan Bizjak and Milan Kučan the two most probable candidates. Should Kučan lose, this could be a major turning point In Memory OF THE 30th ANNIVERSARY OF THE DEATH OF HUSBAND, FATHER, GRANDFATHER AND GREAT-GRANDFATHER Peter Ster Who died Dec. 8, 1962 His weary hours and days of pain, His troubled nights are past, But in our aching hearts we know He has sweet rest at last. Sadly missed by: Wife: Mary Ster Daughters: Eleanor Stupica Lillian Cendrowski Sons-in-law: Ray Stupica Roy Cendrowski Grandchildren and Great-grandchildren Wickliffe, O., Dec. 3, 1992 even though the presidency is more a ceremonial than power position in Slovenia. It will indicate that the former Slovenian Communists are losing their appeal and may signal a true change toward democracy. Despite his affiliation with the Slovenian Communists Kučan is a charming person & has that so-called ’‘image” for the media, especially the electronic media in Slovenia, such as RTV (Slovenian television). The political lives of Dr. Dimitrij Rupel, current (Continued on page 6) In Loving Memory of the 4th anniversary of the death of our Beloved Husband, Father, Brother and Uncle Joseph S. Gerich, Jr. who died Dec. 8, 1988 A million times we needed you A million times we cried: If love alone could have saved you You never would have died. In life we loved you dearly , In death we love you still; In our hearts you hold a place No one else can ever fill. Sadly missed by: Loving wife - Andrea Children - Julie, Joseph W and Benjamin Brothers - Stanley, Matt, Stevie and families Cleveland, Dec. 3, 1992 Vesele Božične Praznike in zdravja polno Novo Leto želi The Ohio Pain, Stress, and Cancer Treatment Center Ivan G. Podobnikar, M.D., Ustanovitelj in Zdravniški Direktor 1460 W. LANK AVKNl'K COLUMBl'S, OHIO 43221 (614) 488-5971 % Christmas Party Branch 47 of the Slovenian Woman’s Union will hold a potluck Christmas Party on Sunday, Dec. 6 at 1 p.m. in the Slovenian National Home, Maple Heights^. Štajerski Club donates $100 Deep thanks to the Štajerski Club who made a $100.00 to the Ameriška Domovina. SEASON'S GREETINGS Bronko’s Drive-In Beverage 510 East 200 St., Euclid — 531-8844 Zele Funeral Home Memorial Chapel 452 E. 152 St. Phone 481-3118 Addison Road Chapel 6502 St. Clair Ave. Phone 361-0583 Family owned and onerated since 190S Is Buying a Home Becoming the Impossible Dream? If you're a low to moderate income family that is having difficulty obtaining a mortgage loan, call Home Federal Savings Bank. We have mortgage money available specifically for first-time home buyers. This loan program offers these features: This program will be available for a limited time only. Call HOME at 226-0510for information on how we can make owning your home become a dream come true! FDIC Insured gliOVENIj^ o o MOJA DEŽELA More Thau A Lettering Shop! FAMILY SPORTS LETTERING STEVE HIPPEN, Proprietor Order & FAX Line 216-481-4754 Main Offlce 512 East 185th St. Cleveland, Ohio 44119 -Shirts - Sweatshirts - Jackets ‘•i*'itiK.it. > Eda at Tivoli’s Congratulations to Eda Vovk Pusl, the new owner of Tivoli Enterprises, Inc., 6417 St. Clair Avenue, Cleveland, OH 44103. The entire staff of the Ameriška Domovina wishes her much success in her new business venture. Evening With Bishop Pevec The Slovenian American Heritage Foundation extends a warm invitation to join us in our annual Evening with Bishop A. Edward Pevec. This event will take place at the Bishop’s residence at The Center for Pastoral Leadership (Borromeo Seminary) on Friday, December 4th at 7 p.m. Borromeo Seminary is located at 28700 Euclid Avenue in Wickliffe. Events*.. Saturday, Dec. 5 Young Slovenes concert at West Park Slovenian Home. Sunday, Dec. 6 Glasbena Matica winter-Christmas concert at Slovenian National Home, 65th and St. Clair, Cleveland. Dinner at 2 followed by concert, then dancing to Tony Klepec Orchestra. For tickets at $17 each, please call 585-4891. Sunday, Dec. 20 KSKJ Newburgh lodges Children’s Christmas Party (St. Lawrence No. 63, St. Joseph No. 146, St. Anne No. 150) at Slovenian Hall, E. 80th St., 3 p.m. ©Sem« Center” Euclid Sunoco 470 E. 200 Street Euclid, OH 44119 Joe Zigman, owner 216 481-5822 Paul J. Hribar Joyce Ann Hribar Attorneys at Law A.M. Pena Building — Suite 500 27801 Euclid Avenue -near 1-90 261 - 0200 PROBATE, ESTATE PLANNING, REAL ESTATE MATTERS AND GENERAL CIVIL PRACTICE Golub Funeral Home 4703 Superior Ave. -17010 Lake Shore Blvd. 391-0357 “Service To Render A More Perfect Tribute” Cleaners, inc. 29 Yam* of Fabric Cam Expertbe 23930 Lake Shore Blvd., Euclid (EMtind Arthur Traaohar'«) For Information Call: 261-3888 Specializing in: * Stain Removal * Silk, Wool * Draperies * Alterations & Repairs * Wedding Gown Preservation * Formal Wear * Furs - Cleaned & Stored * Suede & Leather * Shirt Laundry * Area Rugs * Bulk & Professional Drydeaning * Pillow Renovation * Shoe Repair We Honor All Coupons From Local Cleaners Quality Controlled Cleaning & Finishing In by 10 a.m. Out by 5 p.m. Hours: 7 to 7 Monday - Friday 9*5 Saturday $3.00 FREE Dry Cleaning With Any Incoming Dry Cleaning Order I REGAL DRY CLEANING | 1 Coupon par parson-Praaant with incoming ordar I Not valid with othtr often * - - - -—* ~~~ —— —— — — — 7.50 %• Guaranteed First Year Yield I IS YOUR I CD I PAYING I 7.50%*? ‘Includes a bonus payable the first year only. Rates subject to change. A new annuity product offering 7.50% payable the first year. A solid alternative for CD’s and rollovers from IRA’s and KEOGH Plans! GUARANTEED SAFETY Both the principal and interest credited to the account are protected against loss by USG Annuity & Life Company and hs parent, Equitable Life Insurance Company of Iowa. Under fmmi "SrnHC,e L,aws' US? is recluired ‘o maintain reserves equal to its obligations on insurance policies. TAX SAVINGS Your funds accumulate on a tax-deferred basis. NO SALES CHARGES or Administrative fees. For complete details contact: American-Slovenian Consultants Subsidiary oj Professional Insurance Planning DENNIS SAMSA --- President A.M. Pens Bid*.. Suite «4SO 27801 EucUd Avenue Euclid. Ohio 44132 Phone: 216/261-6592 5 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3, 1992 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 3, 1992 6 Slovenian elections and other items (Continued from page 4) foreign minister, and Dr. Janez Drnovšek, current prime minister, are in jeopardy should the combined totals of the Slovenian Christian Democrats, Liberals Party, Slovenian People’s Party, and National Democrats win a majority of the delegate positions for the parliament. This would then, be akin to the DEMOS coalition in April 1990, form a coalition and out-maneuver the likes of Rupel and Drnovšek and place former or ex-Communists in the unemployment lines. This scenario is a realistic likelihood as the Slovenian Christian Democrats are estimated to have between 10-to-20% of the electorate this time around. The closest political party in terms of voting strength appears to be the Liberal Democrats. Dr. Rupel’s own Slovenian Democratic Party is weak as it has split into two distinct political parties due to disputes among its own members. While most of the media, judicial system, and businesses are still in control by former Slovenian Communist Party members, this scenario is slowly changing and will accelerate due to the recent enactment of the so-called “privatization” laws originally proposed by the former Lojze Peterle government. (To Be Continued Next Week) Death Notices DR. VINCENT A. OPASKAR Dr. Vincent A. Opaskar passed away Wednesday morning, Dec. 2, at the age of 83. He practiced dentistry during his entire career of 45 years on E. 64th and St. Clair in the midst of the Slovenian Community. He was an active member of both St. Vitus and Gesu parishes. He was a past president of the St. Vitus Holy Name Society. During the early 1940s he was instrumental in the establishment of the Chagrin Lagoons Yacht Club and was a charter member. He enjoyed traveling all of his life to many parts of the United States on frequent dental conventions, and to the Holy Land. He was a member of SDZ (AMLA) Lodge No. 40, Clair-wood. He is survived by his loving wife of 51 years, Frances (nee Centa); brother Dr. Carl Opaskar, M.D. His brother Frank, and sister Stanisla Gregor are deceased. His children are Frances Burrows of South Euclid, Jeannette Chechile of Medford, MA, Vincent of Brainbridge, Helen Hincman of Wakefield, MA, and Joseph of Cleveland; and 12 grandchildren. His parents were Frank and Elizabeth (both dec.). Family will receive friends Thursday, Dec. 3 from 6-8 p.m. and Friday 4-8 p.m. at the Zak Funeral Home, 6016 St. Clair Avenue. Funeral Saturday, 9 a.m. Chapel Service followed by a 10 a.m. Mass at Gesu Church. Interment Calvary Cemetery. ANTONIA DRENSEK Antonia Drensek (nee Goltes), 92, died at the home of her daughter Lillian Homar, Monday, Nov. 30th. Antonia was born in Yugoslavia. She came to the U.S. in 1917. She was a long time resident of the Collin-wood area and worked at Eaton Axle during the war. Antonia was a member of St. Mary Altar and Rosary Society, AMLA No. 22, KSKJ No. 169, and SWU No. 10. She was the widow of Mike, and former wife of Joseph Wintar also deceased. Antonia was the mother of Lillian (Frank) Homar, Ann (Emeric) Pausic and Michael (Dorothy); grandmother of six; great-grandmother of nine; sister of eight brothers and two sisters, all deceased. Friends called at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St., Wednesday where services will be held today (Thursday), Dec. 3 at 8:45 a.m., and at St. Mary Church (Holmes Ave.) at 9:30 a.m. Burial will be in Calvary Cemetery. American Home Publishing Co. 6117 St. Clair Ave. Cleveland, OH 44103 Dear Sirs: Enclosed is my check for Call: (216) 431-0628 or fax it: 361-4088 for a □ $36.00 ad: □ $24.00 ad; □ $12.00 Christmas ad to appear in the Ameriška Domovina. My name My address_____ City and State_ 55" (3 £3 & £3' £3' £3' £3' £3' £3' £3' £3 3 5 J.F. Optical Center 5 Many thanks to our patrons for 3 their wholehearted support in the 3 past and we hope to serve you 3 in the future. 3 We wish everyone a Merry Christmas and a Happy New Year Complete eye examination by Dr. Scott Bannerman j® — CONTACT LENSES — jj; John Fuduric £3 775 E. 185 St. g Cleveland 44119 g Tel.: 531-7933-34 m Mk m m 10th Year Celebration On February 1, 1983 the Ameriška Domovina printed its first paper on the new off-set printing press. The press was fast, efficient, and best of all it allowed us to print pictures within hours after they were developed, bringing visual news to our doorsteps a lot sooner and much clearer than ever before. In celebration of this significant event for the Slovenian people, from NOW UNTIL FEB. 1, 1993, anyone purchasing a NEW SUBSCRIPTION to the American Home newspaper can get a year’s worth of the Domovina for ONLY $15.00 — OR TWO NEW SUBSCRIPTIONS FOR $25.00! Subscriptions to the American Home newspaper make excellent Christmas gifts. The recipient will remember your thoughtful gift ALL YEAR LONG. And at the same time you will be continuing to perpetuate and promote your SLOVENIAN heritage by bringing in new readers. We are anxious to hear from you. Yes, I want you to send a gift subscription to: Name________________________________ Address City, State, Zip_ MY name is _ MY address is_ MY city, state and zip is_ □ Please send a Christmas card to the new subscriber teli ing them I have given them a gift subscription to th American Home newspaper. Our address is American Home newspaper, 6117 St. Clai Ave., Cleveland, OH 44103. OR Call in or fax in your request: (216) 431-0628 — FA! (216) 361-4088. **********************aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina Ti n n r~ft i> ^ca rr*Ti 11 ~g AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, December 3, 1 992 Vesti iz Slovenije To nedeljo volitve v Sloveniji — Ankete javnega mnenja sorazmerno soglašajo — Kučan morda izvoljen že v prvi rundi To nedeljo, 6. decembra, bodo v Sloveniji nove volitve. Volilci bodo izbrali za nadaljnjih pet let predsednika države ter še 90 poslancev za državni zbor (parlament) in 40 za državni svet. Drugi krog volitev bo 20. decembra. Preteklo soboto je dnevnik Delo objavil izide ankete, pri kateri je sodelovalo skoro štiri tisoč volilcev. Anketa — časopis jo je označil za »poskusne volitve« — je bila izvedena v 66 krajih po Sloveniji in vseh osmih volilnih enotah. V prvih dneh novembra so Pa Slovenski krščanski demokrati tudi izvedli strokovno organizirano povpraševanje javnega razpoloženja, v katerem je bilo anketiranih tisoč naključno izbranih volilcev. Rezultate te sicer malce že zastarele ankete je objavil časopis Slovenec. Zanimivo pa je, da bistvene razlike med anketama dejansko ni. Delove poskusne volitve, izvedene 25. in 26. novembra in ob udeležbi 3301 volilca, kažejo, da bi se dva od vsakih treh volilcev opredelila za sedanjega predsednika Milana Kučana, v odstotkih 65,8%. Če bo to tudi Približno držalo to nedeljo, bo Kučan ponovno izvoljen že v prvem krogu volitev. Anketa SKD (iz prvih dni novembra) je ugotovila, da je takrat imel Kučan podporo kar 69,7 odstotka volilcev. Pri anketi SKD je bil drugi najmočnejši kandidat še Jelko Kacin iz demokratske stranke (8,4%), tretji pa Ivan Bizjak iz SKD (7,9), medtem ko so vsi ostali daleč nazadovali. Pri svežejši Delovi anketi je pa bil drugi za Kučanom Bizjak, ki je dobil podporo že 14,5 odstotka volilcev, medtem ko je Kacin padel na tretjo mesto z 9>1%, s tem pa malce izboljšal rezultat od ankete SKD. Pri vseh drugih predsedniških kandidatih ne pride nihče v poštev (Ljubo S>rc npr. pri SKD 1,2%, pri Delu pa 1,7%). dgleda pač, da postaja Bizjak v zadnjih ted-nih dokaj močnejši, Kučan pa malce nazadu-)e- V slučaju, da bi se morala dva najmoč-nejŠa kandidata soočati na drugem krogu ''°litev 20. decembra, bi to skoro gotovo bila Ktičan in Bizjak. Eden od prvotnih predsed-n'Ških kandidatov, Vitomir Gros iz Liberal-ne stranke, je že odstopil od kandidature; tako bodo volilci v nedeljo izbrali enega od Vseh skupaj osmih kandidatov. Zanimivi so tudi izidi obeh anket glede ^ankarske opredeljenosti volilcev. Naj pa °menjamo določeno razliko v anketah glede ^eležencev »poskusnih volitev«. Delova an-, fta oziroma izidi le-te ni upoštevala tistih, 1 se niso hoteli opredeliti. Tako Delo pravi, a Je sodelovalo skoro 4 tisoč volilcev, opre-ne ieuih je pa bilo le 3.301. Iz tega je razvid-°> da je več kot 17 odstotkov ostalo stran-^arsko neopredeljenih. Anketa SKD je upo-evala tudi tiste, ki so odgovorili glede ank, za katere bodo volili, da »ne vedo«. ® je bilo pri SKD-jevi anketi tudi okrog 17 stoikov, kar je po svoje zanimivo. Naj do-jno, da isto velja za volitve za predsednika 3 77VC 23 Delovo anketo sodelovalo stih ^ 0<* 0*crog vse^ skuPaj ^ tisoč. Torej tier h k* Se n’so opredelili za posameznega od! Sedn'^e8a kandidata, je bilo okrog 6,5 to *Ca> ^ar se Precei dobro ujema z anke-KD, ko je odgovoril »ne vem« 5%. mQy Delova anketa je ugotovila, da bo naj-ral ne^a stranka na volitvah LDS oz. Libe-Uov«v dem°*Crats* seveda z Janezom Dr-°dst ^ na ^U' ^a na^ k* dobila točno 20 °tkov glasov oz. petino. Tu je prva večja lka med anketama, kajti je SKD-jeva v začetku novembra našla za LDS podporo le 9.1 odstotka. Pri Delu je bila druga stranka tkim. Združena lista, ki povezuje »prenovljeno« komunistično partijo in sorodne stranke. Taje dobila 13,7% (pri anketi SKD so stranke Združene liste posamezno še o-značene, vendar je komentar v Slovencu 21. nov. pravilno združil te sforodne stranke, ki so skupaj dobile tako kar 18 odstotkov). Tretja najmočnejša stranka pri Delovi anketi so bili Slovenski krščanski demokrati, z 12,7 odstotka. Pri anketi, sponzorirani od SKD, je bila ta stranka na prvem mestu, s 15,7%, to če ne upoštevamo, da je za to anketo več kot 17 odstotkov odgovorilo »ne vem«. Od samih strank so bili pri SKD-jevi anketi drugi Zeleni Slovenije, z 10,2%. Ta stranka je pa pri Delovi anketi dobila le še 5.2 odstotka. Nekatere druge bolj znane stranke so imele sorazmerno malo podpore pri volilcih. Tako je v Delovi anketi dobila Slovenska ljudska stranka 4,9%, pri SKD-jevi pa 5,7%. Demokratska stranka (Igor Bavčar, France Bučar, Dimitrij Rupel, Jelko Kacin itd.) je pri Delu dobila 7,3, pri SKD-jevi pa 7 odstotkov. Ostale stranke v glavnem močno nazadujejo. Tako imajo Narodni demokrati, ki so nastali po sporu znotraj Demokratske stranke, pri obeh anketah manj kot 3 odstotke podpore in jim grozi, da v parlamentu sploh ne bodo zastopani. Isto velja za Grosovo Liberalno stranko in za mnoge druge. Politični komentatorji to sicer načelno pozdravljajo, kajti je splošno mnenje, da je na slovenskem vse preveč strank. Če je v zadnjih tednih kakšno posebno presenečenje med prerivanjem strank za javno oz. volilčevo podporo, je to pri močno nacionalistično usmerjeni Slovenci nacionalni stranka Zmaga Jelinčiča. V začetku novembra je SNS pri SKJ-jevi anketi imela okrog 4 odstotke podpore, pri Delovi 25. in 26. novembra pa se je uvrstila kar na četrtem mestu, takoj za SKD, kajti zanjo se je opredelilo že 11,8% anketirancev. Če katera, torej utegne ravno SNS igrati vlogo »wild card« pri izidih nedeljskih volitev. Porast naklonjenosti volilcev SNS v zadnjem času je pripisati, sodeč po komentarjih v slovenskem časopisju, stalno naraščajoči skrbi mnogih Slovencev, da je treba več storiti za varovanje slovenskega naroda znotraj Slovenije. Opaziti je v izjavah prvakov nekaterih drugih, v glavnem manj močnih strank (npr. pri Narodnih demokratih, SLS), da v dneh pred volitvami skušajo igrati na to med splošnim prebivalstvom očitno bolj vplivno karto oziroma gledanje. V kolikor je to pri volilcih prisotno, utegne povečati uspeh desno usmerjenih strank, morda pa ne ravno SKD toliko kot še bolj desničarskih. (Storili bomo vse, da bomo v naslednji številki našega lista, 10. decembra, podali do prihodnje srede ali četrtka zjutraj do takrat znane izide volitev. Op. ur.) Nadškof Šuštarjevo zdravje se izboljšalo Nadškof dr. Alojzij Šuštar, ki je moral biti nekaj časa v bolnišnici zaradi notranje krvavitve, sedaj okreva v svoji rezidenci. 22. novembra je nadškofa v prostorih nadškofijskega doma obiskal poljski zunanji minister dr. Krzysztof Skubiszewski. Slovenec (23. nov.) in Družina (29. nov.) sta poleg poročil objavila tudi posnetke o tem srečanju. Slovenija splošno diplomatsko priznana Do konca preteklega meseca je Slovenijo priznalo že 100 držav, Slovenija je z 69 teh sklenila sporazume o diplomatskih odnosih. Nobelovec Paul Samuelson... Slovenija ima vse možnosti za uspeh V »Slovencu« z dne 21. novembra t.l. je izšel v rubriki »Aktualen pogovor« dopis, ki ga je pripravila Vida Petrovčič po srečanju z Nobelovim nagrajencem za ekonomijo Paulom Samuelsonom. Iz teksta, ki ga posredujemo v celoti, je sicer razvidno, da Samuelson ne ve točnega nič o Sloveniji, so pa zanimivi njegovi splošni pogledi. r.m.susel V enem izmed poslopij ma-ssachusettskega Inštituta za tehnologijo v Bostonu, bolj znanega kot MIT, ima prostore častni profesor ekonomije in Nobelov nagrajenec Paul Samuelson. Njegova knjiga o ekonomiji, ki jo ponatisnejo vsako leto, je bila vrsto let edini učbenik zahodne kapitalistične ekonomije v vzhodnem komunističnem svetu - tudi pri nas. V eni izmed izdaj pred desetimi leti je zapisal, da se je samoupravljanje pravzaprav začelo z Mussolinijevim fašizmom, ki je bil na začetku organiziran na osnovi samoupravnih celic. Američan, ki je leta 1970 prejel Nobelovo nagrado, je pristal na intervju za majhen časnik - Slovenec - v majhni državi. Paul Samuelson je velik človek. Je ustanovitelj prenovljenega oddelka za ekonomski študij na MIT. Študiral je na Harvardu. Še kot mlad je zaslovel s številnimi znanstvenimi članki, dolgo pa je bil tudi kolumnist v Newsweeku. Velikokrat je povabljen, da kot ekonomski strokovnjak priča v ameriškem kongresu. Je akademski svetovalec centralne banke in zakladnice, bil pa je tudi ekonomski svetovalec predsednika Johna F. Kenne-dyja. Intervju je bil obojestranski. Zanimalo ga je gospodarstvo Slovenije po osamosvojitvi - bruto domači proizvod, inflacija, uvedba novega denarja in njegov tečaj, zanimale so ga naše plače in to, s kakšnimi avtomobili se vozimo. Povprašal me je tudi po moji družini. Potem sem prišla na vrsto še sama. Mislite, da bo Slovenija uspela z gospodarskim prebojem na evropski ali svetovni trg? Če bo uveljavljena svobodna trgovina, potem velikost neke države ne bo pomembna. Slovenija tako kot Estonija in Litva ni premajhna država, da bi bila ekonomsko samostojna. Važno je, da prodajate in kupujete na tujem. Čeprav je z razpadom nekdanje Jugoslavije kar na lepem tretjina trgov za Slovenijo nenadoma izginila, to ni vaša največja težava. Podobno se je v zgodovini dogajalo, denimo Finski. V tržni ekonomiji se je treba vedno ozirati in prilagajati povpraševanju po dobrinah. V tem smislu se bo morala tudi Slovenija prilagoditi avstrijskemu, italijanskemu, evropskemu ali denimo ameriškemu trgu. Menite, da bi bilo za Slovenijo dobro, če bi vstopila v Evropsko skupnost? Vsekakor. V ekonomiji namreč ni nasprotnikov tako kot v politiki. To pomeni, če gre gospodarsko dobro mojemu nasprotniku, čutim napredek tudi v svojem žepu. Gospodarjenje pomeni sodelovanje. Ali ste v vseh letih svojega znanstvenega dela kaj spremenili svojo teorijo? Nisem je spremenil v njenem bistvenem delu. Še vedno verjamem v mešano zasebno gospodarstvo. Bruto domači proizvod je posledica trga, državna birokracija, čeprav je to velikokrat poskušala v komunističnih državah, ne more ustvariti dinamične gospodarske rsti, ki je zgolj odgovor na človeške potrebe in želje. Slovenija lahko uspe tudi z razmeroma majhnim gospodarstvom, pri čemer pa ni rečeno, da je čisti kapitalizem zanjo najboljša rešitev, saj trg nima niti srca niti razuma. To oboje imajo le ljudje. Tudi gospodarstvo Združenih držav Amerike je bilo kljub razvitemu trgu kapitala že v nekaj krizah. V letih 1929 do 1933 je bankrotiralo 8 tisoč bank in izgubili smo vse svoje prihranke. Prav zdaj doživljamo podobno bančno krizo zaradi težav na trgu z nepremičninami. Ampak vlada je tokrat zavarovala prihranke ljudi. Mislim torej, da vlade ne smejo biti lastnice proizvajalnih sredstev, poskrbeti pa morajo za nemoten pretok plačil in za socialo. Javni porabi in sociali lahko namenijo po mojem mnenju največ tretjino proizvoda. Proizvodnja naj bo prepuščena zgolj trgu. Slovenijo v tem smislu čaka še veliko dela. • Za zaključek me je Paul Samuelson vprašal še, če sovražim Srbe. »Preveč sem potovala po svetu, da bi kogarkoli sovražila,« sem mu odgovorila. »Pri osamosvojitvi Slovenije je šlo na nek način za razdružitev, preprosto nismo želeli več živeti v isti komunistični državi,« sem dodala. »Da, da, Slovenci ste trgovci, kajne?« je komentiral Nobelov nagrajenec. Najbrž smo res. __ • -------- Ponavljamo, da imamo pri Ameriški domovini fax in sicer ^ 216/361-4088. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 216/431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $35 na leto, računano v ameriški valuti SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.S. or equivalent foreign currency Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Fax (216) 361-4088 Published every Thursday No. 48 Thursday, December 3, 1992 Pred novimi volitvami v Sloveniji To nedeljo bodo volilci v Sloveniji že drugič imeli možnost sodelovati na večstrankarskih, demokratičnih volitvah. Upati moramo, da bodo izvoljeni poslanci bolj zmožni kot dosedanji. Prej bi pa trdili, da bo vendarle držalo, kar so Lojze Peterle in drugi politiki in nepolitiki menili, pač da bo Slovenija potrebovala še več volitev za normalizacijo političnega sistema, še posebej na področju tolerance drug do drugega. Tega danes ni. Stranke in politiki, ki so na desni strani ideološkega spektruma, govorijo o tistih, ki jim nasprotujejo, kot da so brez vsake sposobnosti, še bolj pa brez osebnega značaja oziroma poštenja. Seveda njih navijači, v Sloveniji in v tujini, s takšnim prikazovanjem nasprotnikov soglašajo. Niso pa levičarji v tem oziru nič boljši. Ti govorijo o svojih desničarskih nasprotnikih kot da so ti nekakšni nasledniki fašizma oziroma klerofašizma. Prave sredine, zmernosti, dejansko ni, čeprav stranke večinoma želijo biti »sredinske«, četudi levo- ali desnosredinske. V Združenih državah smo z volitvami že zaključili. Tudi pri nas je bila volilna kampanja, tako na predsedniški kot na številnih lokalnih ravneh vse drugo kot spodbudna. Bush je napadel Clintona bolj zaradi domnevnega pomanjkanja poštenja, Clinton je, v kolikor je mogel, vrnil milo za drago. Po volitvah pa je bilo tega vsaj začasno precej konec. Z izjemo fanatikov, ki so vedno prisotni v vsaki družbi, ameriški, slovenski in tudi slovensko ameriški, je ogromna večina Američanov nekako razumela, da gre za neko igro, celo za neko farso. Globlje, bi rekli, Američani, tisti pač, ki se zavedajo svojih državljanskih dolžnosti in se udeleže volitev, razumejo, da je navsezadnje najvažnejši sam politični proces, sistem, kandidati, tudi mandatarji, pa prihajajo in odhajajo. Sistem se ohranja, to je poglavitno, kajti bodo čez točno odmerjeni čas spet volitve. Zdi se, da se ideološko razdeljevanje v Sloveniji še ni umirilo, celo da se še poglablja. To je posledica 45-letnega in več enoumja, ki je prizadelo vse, tudi tiste, ki so danes najbolj razvpiti demokrati. Gre za neko fazo, neko etapo, skozi katero bo morala Slovenija potovati do mirnejše, demokratičnejše družbene ureditve. Zadnja leta so bila, prihodnjih nekaj morda še bodo, čas, v katerem so mogli priti do veljave razni ideološki fanatiki, odkriti ali prikriti. Ta čas bo minil. Minil bo, .ker ga ne bo pripravljena trpeti tista tako imenovana »tiha« večina, ki v demokratičnih državah vednoi igra najodločilnejšo vlogo. OB PRVIH ŽULJIH na lemontskem hribu — za Slovenski Dom CHICAGO, 111. — Bliskovito je šinila vest, da je že »preoran« tisti del lemontskega hriba, kjer bo stal Slovenski Kulturni Center (SKC). Mimogredoči se lahko prepričajo, da so že ogromne količine prsti' prevrnjene in potisnjene v stran — v resnici so porabljene za ureditev komunikativnega vozla ob bodočem poslopju. Predsednik Hozjan si naposled mane rokč, češ, speljali smo, in napoveduje, da ne bo zamude z gradnjo; se pravi, da bo pod streho glavno ogrodje še pred božičem. Z njim delimo veselje in prepričanje vsi, ki si Doma želimo kot nujnega oporišča. Pozneje se bo nadaljevalo v presledkih, seveda, vendar bo ves čas vidno od zunaj, da se nismo ušteli, ko ne tiščimo denarja v »nogavici«, ampak ga želimo oploditi čimprej. Nič ne bo štrlelo in vpilo po zavetju. Tarnali pa bomo še naprej, kajti bo z letošnjo zidavo naš žep izpraznjen do dna. Zato se — vzporedno s to vidno dejavnostjo — nadaljuje prav mrzlično še tista nevidna aktivnost, se prav nabirka; tokrat po naših oddaljenih najdiščih. Ista zvesta čreda krmari po širni deželi in trka na priprte duri, ki se odpirajo neutrudljivim potnikom, ki prepričujejo naš svet z isto nujo in gorečnostjo, da se Dom mora postaviti. Sicer smo zavrgli svoj rod na tujem in potratili njegovo dediščino. Washington se je izkazal kot naša zanesljiva postojanka. Lep sprejem, tople besede in širokogrudna zagotovila, da bodo zbrali sredstva po svoji moči. Svetujejo nam, kot tudi drugod, naj ne mislimo na majhen SKC, s tesnimi prostori, in naj nas ne zavede trenutna revščina k najnižji ceni. Oh, kako se zavedamo, da je to res in da bomo obžalovali, če bo premalo prostora za lepe slovesnosti in za donosne najemnine! Rojaki, kjerkoli ste, ne dovolite tega, ko previdno odpirate mošnjiček! Enkrat v življenju, ena žrtev, za stoletne koristi našega rodu... Prihodnji shod — 8. decembra Naslednji naš delovni sestanek pade na Brezmadežno Spočetje Device Marije (8. grudna 1992). Imeli bomo majhno slovesnost, pričenši s sv. mašo ob sedmih zvečer (ker gre za zapovedani praznik). Maševanje bo v zgornji kapeli, nad glavno dvorano Baragovega Doma in naprošamo prijateljsko občinstvo, da sprejme to določilo na znanje. Lemontski hrib je prijazen tudi v tem letnem času, zato se naše vabilo nanaša na vse zveste. Po molitvi za gradbeno srečo bo verjetno tudi kaj za — prigrizek. M.M. Življenje nam teče naprej... NEW YORK, NY - Zaradi krutega posega smrti v naše farno vodstvo v septembru, je predzadnji moj kroniški zapis sv. Cirila na Osmi govoril o življenjski stiski naše narodne skupnosti na Njujorškem. Po navadi ob vsaki smrti slišimo neko tarnanje, če smrt iztrga poglavarja družine. Tako se je zgodilo nam pri Sv. Cirilu. Umrl nam je župnika p. Roberta, v svoji krutosti pa v istih dnevih vzela še vodnika naših prosvetnih ur, dr. Zdravka Kalana. Dejstvo je pa, da življenje samo celi smrtne rane, posebej za tiste, ki hočejo živeti naprej. In farani sv. Cirila hočemo še živeti, zato se na svoj način upiramo. V zadnjem za- pisu sem povedal, da so nam že dvakrat popreje v zadnjih 35 letih prižigali mrtvaške sveče. In še nismo umrli. V tisti septembrski življenjski stiski smo si zatrjevali: umreti še ne želimo. V oktobru smo imeli prosvetno uro. Na prvo novembrsko nedeljo smo imeli v naši sredi že svojega novega župnika, p. Krizologa. Takoj nam je s svojim nastopom in svojo besedo dopovedal, da nam prinaša novo življenje za obstoj narodne fare sv. Cirila na Osmi v New Yorku. Dodobrega se nam je pa predstavil šele na novembrski prosvetni uri. Za to uro sem spet načrtoval program. Na četrto oktobrsko soboto smo se nekateri od sv. Cirila podali v Fairfield, Conn., k Sv. Križu. Vabili so nas na slovensko vinsko trgatev. Vendar je potekala mimo slovenske tradicije in rekel bi, vprav zaradi števila udeležencev, v lepem hrvaškem vzdušju, ki je bilo kronano z dalmatinskim kolom. Naša poljska prijateljica Rosalie je zabavi dala slovenski pečat, ko nam je zapela pesmi Slovenija, Slovenija in pa Gor čez izaro. Trenutno je zopet med nami v New Yorku sestra dr. Dominike Lango, Kazimira Nanut Lužnik. V poročilu v AD o maratonskem teku v New Yorku ste med slovenskimi tekači našli tudi njeno ime. Vendar Kazimira ni v tem maratonu tekla prvič, marveč že tretjič. Tako je ona prva, ki je na lastno pobudo prišla iz Slovenije, da bi teKmovala na tem maratonu. Ga. Lužnikova ni samo navdušena za šport, hkrati je tudi dobra pevka, kot je sestra dr. Dominika. Zna igrati tudi na klavirju in ji orgle niso tuje. Izhaja iz znane glasbeno zelo nadarjeni Nanutovi družini. Njen brat Anton je slovit dirigent, ki je poleg slovenskih gostoval tudi na številnih tujih odrih z znanimi svetovnimi orkestri, med drugim tudi v Carnegie Hallu v New Yorku. Z dr. Silvestrom Langom sva se odločila po maši na drugo novembrsko nedeljo, da naj poteka mesečna prosvetna ura ob predstavitvi novega župnika p. Krizologa s pomoč' jo Kazimire in Dominike. Na tretjo nedeljo mi je Silvo pred mašo k knjižnemu štantu pri' nesel izdelan program, tega sem pa med mašo porazdelil po mizah. Osebno sem na tretjo nedeljo že pri osmi maši. Ne vem pa, zakaj je bila v novembru angleška. Morda zaradi bralca beril, ki ni bil Slovenec. P0 maši so kot običajno Babniko- vi pripravili kuhinjo, jaz Pa svoj knjižni štant. Včasih Je uspešen, včasih gre pa prodaj3 slabo. Ker je prosvetna ura že far' na tradicija, je bila naša cerkvica lepo posedena, dvorana pa kar zasedena ob času, ko se je program pričel odvijati. Program se je začel z uvodno besedo dr. Silvota Lang3' ki je z lepim uspehom v tem pogledu nadaljeval delo dr-Kalana. Sledil je klavirski ti3' stop Kazimire Lužnik, ki Je dovršeno in občuteno odigra*3 Schumannovo »Sanjarjenje«- Ko je zaključila, je naš noV> župnik podal svojo življenjsk0 zgodbo. Resnost se je družila5 šegavostjo. Tako se je p. zolog predstavil tudi kot dobef pripovednik zgodb. Naniz3* nam je nekaj pogledov, kaj1,1 rad napravil pri nas za nas' Malce nas je duhovno spodim dil, da bi bili boljši farani tudi lepša narodna skupnost- Živost njegove pripov® nam vliva novo upanje * novo življenje. In to življenj mora doumeti predvsem n3 mlajša generacija, ki bo ostm slovenska samo, če bo vzljuD (dalje na str. 10) Ta večina se šele izoblikuje in izpopolnjuje v Sloveniji, je pa navzoča. Morda bo na prihajajočih volitvah še dovolila zmago bolj desnemu ali levemu krilu političnega prizorišča, pod nobenim pogojem ne bo pa dovolila — o tem smo stoodstotno prepričani — da bi to vodilo k zrušenju demokratizacijskega procesa in k uvajanju nekakšne odkrite ali prikrite diktature. Tisto obdobje je slovenski narod dokončno preživel. Naj bo izid volitev takšen ali drugačen, lahko ostanemo mirne vesti. Velika večina slovenskih Američanov bo pripravljena sprejeti katerokoli vlado, ki bo iz teh demokratičnih volitev izšla. V kolikor se bo ta vlada za nas zanimala, bomo to zanimanje povrnili. Če se ne bo zanimala ali se bo zanimala samo za del nas, bomo tudi preživeli, kajti je življenje naše skupnosti v pretežni meri danes kar precej neodvisno od dogajanj v Sloveniji. Dr. Rudolph M. Susel Dvajseto zborovanje Družbe za slovenske študije na konvenciji AAASS v Phoenixu, Arizona, 19. do 22. novembra 1992. NEW YORK, NY - Na letošnji vseameriški letni konvenciji »Ameriškega združenja za pospeševanje slovanskih študij« (American Association for the Advancement of Slavic Studies, AAASS), ki se je vršila v Phoenixu v Arizoni, od 19. do 22. novembra, je Družba za slovenske študije (Society for Slovene Studies) sodelovala z vrsto posvetovanj in razpravljanj o slovenski izseljeniški, družbeni, jezikovni in leposlovni problematiki. P° pretresljivem šoku v ameriških družbenoslovnih, zlasti pa takozvanih političnih vedah, ki ga je v zadnjih letih Povzročalo podiranje in zruže-nJe socialističnega sistema v Sovjetski zvezi in v vzhodno-evropskih državah sovjetskega bloka, je bilo vzdušje na letoš-n'j konvenciji AAASS nasplo-Šno veliko stvarnejše in kon-slruktivnejše. Proč od sleher-njh statističnih konstrukcij in hipotetičnega posploševanja, daleč proč od manijaških pre-liravanj s testi in kvantifikacijami (P.A. Sorokin), so se anteriških politični scientologi Pričeli zopet resno ukvarjati z zgodovinsko, realno in stvar-no problematiko vzhodnoev-r°pskih narodnih in državnih skupnosti. ^ sekcijah posvečenih slove-^stičnim problemom ni bilo “liti tega preloma. Problema-b,a njenih štirih panelnih 'slcusij je kot vedno tekla v ““hu in stilu dvajsetletne tra-lcije delovanja in javnih na-^°Pov Družbe za slovenske ludije v Združenih državah Amerike. , Psnovna tema štirih sloven-'h znanstvenoraziskovalnih i°gramov na konvenciji v im°eniXU S° b**6' »Problenh ^ ■grantov drugega rodu sionskega pokolenja v Ameri-^ (The Problems of the Se-nd Generation Immigrants $t ^l°vene Descent); »Infra-v u,,lUrne spremembe v Slo-®niji v obdobju prehajanja v “ralistično družbo« (Infra-i^rUcturai changes in Slovenia st.'ts Transition to a Plurality Society); »Raziskovalne s, e iz slovenskega jeziko-j. Ja<< (Topics in Slovene LjJ^ipIics); in »Slovenski Q. ^'ki in izobraženci na (Sl V Ameriki> 1970—90« tu*?Vene Artists and Intellec-1q-7« 0n Visits to America, y70—90) Pr dei 0gram tega slovenskega prA konvencije je koordiniral nj ‘ Marc L. Greenburg Pa 1Vers'ly °f Kansas), vodil Henry R. Cooper, ml. tpi 1Versity of Indiana, Bloo-f0r ®ton)> predsednik Society Slovene Studies. Posame- MafP-ane*e so vodili: prof. (vjaAz Klemenčič (Univerza v (Oh ' °rU)’ prof- Caro,e Roge! Wiii° ^tate University), prof. gersn"1- W-. Derbyshire (Rut-nost: n,Versity), in — v odsot-(Svra Prof- Debeljaka C00pCyse University), prof. ''ensk-1 reprezentativnimi slo-,rni gosti na konvenciji v Phoenixu so bili: Dr. Matjaž Klemenčič, doc. Nada Šabec, dr. Milan Vodopivec, Ms. Alenka Puhar (novinarka dnevnika Dela v Ljubljani) in dr. Pavla Zupanc-Ecimovic; od ameriških slovenistov pa so na konvenciji aktivno sodelovali: dr. Rudolph M. Susel, urednik Ameriške domovine in Glasa ADZ v Clevelandu, in profesorji: Henry Christian (Rutgers University), Carole Rogel, Leopoldina Plut-Pregljeva (Univ. of Maryland), Kenneth Zapp (Metropolitan State Univ.), William W. Derbyshire, Rado L. Lenček (Columbia Univ.), Tom M.S. Priestley (Univ. of Alberta, Kanada), Marc L. Greenburg, Marta Pirnat-Greenbergova (Univ. of Kansas), in Michael Biggins (Univ. of Kansas). Med uglednimi gosti na slovenskih panelih sta sodelovala zlasti dr. Jože M. Bernik in njegova gospa, dr. Marija Bernikova. Osrednja tema sekcije »Problemi imigrantov drugega rodu slovenskega pokolenja v Ameriki« je bil proces amerikanizacije sinov in hčera prvih valov slovenskih priseljencev v Združene države Amerike. V svojih poročilih so trije referenti razpravljali predvsem o dveh vidikih usode slovenske skupnosti v Clevelandu: Majda Kodrič o »Drugi generaciji slovenskih priseljencev in o slovenskem bratskem gibanju v dvajsetih in tridesetih letih,« Nada Šabec o »Ohranjevanju rodnega jezika med slovenskimi priseljenci v ZDA,« dr. Rudolph M. Susel pa o »Drugi generaciji Slovencev v Clevelandu.« Diskusijo so poživile kritične pripombe profesorja Henryja Christiana, po katerih se je razvila stvarna razprava o dejanskem položaju slovenske etnične prisotnosti v V BLAG SPOMIN ob 13. obletnici smrti naše ljube mame in stare mame Pavle Arnež ki je umrla dne 3. dec. 1979 Blagor tistim, ki umrjejo v Gospodu, njih dobra dela gredo z njimi. Pred Gospodom prosijo za nas blagoslova. Žalujoči: Sin Anton, v kaliforniji hčerke: Marija Grum — Milwaukee Helena Gaser — Cleveland Paula Hauptman — Cleveland in njih družine. Clevelandu. V panelu »Infrastrukturne spremembe v Sloveniji v obdobju prehajanja v pluralistično družbo« (vodila jo je prof. Carole Rogel), so predavatelji obravnavali tri aspekte dosedanjega družbenega razvoja življenja v Sloveniji po osvoboditvi. Ekonomist Milan Vodopivec, predstavnik Srednjeevropskega oddelka Svetovne banke v Washingtonu, D.C., je govoril o »Premikih v delavskih skupnostih v prehodnem obdobju slovenskega gospodarstva;« Alenka Puhar o »Odjugi v postkomunističnem tisku v Sloveniji;« Leopoldina Plut-Pregljeva pa o »Spremembah v slovenskem vzgojnem sistemu po 1990-em letu.« Strokovno diskusijo je intoni-ral prof. Kenneth Zapp; po njegovih kritičnih pripombah se je razvilo izredno živo razpravljanje problemov, nakazanih v posameznih referatih. V tretji sekciji »Raziskovalne teme iz slovenskega jezikoslovja« (pod vodstvom prof. Derbyshirea) so o svojem raziskovalnem delu poročali lingvisti: Rado L. Lenček o »Razvoju rodilnika množine slovenskih samostalnikov v terskih govorih v Beneški Sloveniji«, Tom M.S. Priestley o »Vindišarskih in vendskih teorijah avstrijskega in madžarskega jezikoslovja polpreteklosti«, Marc L. Greenburg o »Razmerju in sorodnosti med prekmursko slovenščino in kajkavskim narečjem«; in Pavla Zupanc-Ecimovič o »Slovničnem spolu v slovenskem jeziku in kulturi«. Diskusijo posameznih referatov (dalje na str. 10) V LJUBEČ SPOMIN NAŠE ŽENE, MATERE, STARE MATERE in SESTRE OB 8. OBLETNICI SMRTI ZINKA DOMINES roj. PLEMEL Misel na Tebe je vedno ljubeia, išže le Tebe, najdraija vse dni; v srcu je naSa ljubezen gorela kakor svetilka v samotni gori. Tvoja milina ie zdaj osrečuje, sonlni je larek vsem našim potem; upanje v lepše iivljenje nam snuje, v srečanje naše In topli objem. Žalujoči ostali: Mož — Victor Domines Otroci — Marija (Kalifornija) Mrs. Frank (Margaret) Bajc Victor, Jr. (Kalifornija) Emil Mrs. Rick (Rosie) Johnson (Kalifornija) 12 vnukov in vnukinj štiri sestre Cleveland, Ohio, 3. decembra 1992. OBVESTILO IN PROŠNJA Vsem nekdanjim dijakom Klasične gimnazije v Mariboru WASHINGTON, D.C. — Letos novembra je izšel dolgo pričakovani in zaželeni zbornik Klasične gimnazije v Mariboru s seznami vseh dijakov, ki so jo obiskovali v letih 1940-1941 in 1945-1959. Objavljene so tudi fotografije vseh maturantov. Ob izidu zbornika 21. novembra so se srečale vse generacije dijakov in profesorjev Klasične gimnazije na kulturni prireditvi in na družabnem srečanju ter na posebni razstavi v stavbi nekdanje Klasične gimnazije. O prireditvi bomo še poročali. Ker je financiranje spominskega zbornika odvisno v veliki meri od naročil, prireditelji upajo in želijo, da bi zbornik naročilo čimveč nekdanjih gimnazijcev, kjerkoli živijo, in da bi po možnosti še kaj darovali v ta namen. Cena zbornika je $25 s poštnino. Naročila in darove sprejemajo spodaj podpisani. V obvestilu prirediteljev je rečeno: »Nasilna ukinitev Klasične gimnazije je bivšim dijakom in profesorjem še vedno skeleča rana, zato čutimo dolžnost, da izdamo ta zbornik, s katerim se bomo oddolžili vsem nekdanjim dijakom in profesorjem. Z naročilom zbornika bomo vsi pripomogli k temu, da se uresniči lani sprožena misel o ohranitvi Klasične gimnazije. Naša skupna prizadevanja boste podprli tudi, če boste o izidu zbornika obvestili čim več svojih sošolcev in sošolk in jih povabili, naj se nanj naročijo.« Naročila za zbornik in darove sprejemajo. Stane Šušteršič Konrad Mejač Tel. 301/657-3499 4445 Butterworth Pl, NW Washington, DC 20016 Za Kanado: Franc Pepevnak 87 Dunblaine Ave., Toronto, Ontario Canada M5M 2S2 Zibelka slovenske kulture in napredka Maribor — V mestu ob Dravi se je zbralo v soboto (21. nov.) veliko število nekdanjih dijakov in profesorjev nekdanje Klasične gimnazije v Mariboru. Prišli so z vseh vetrov, med njimi v preteklosti in danes zelo znane osebnosti na čelu z akademikom prof. dr. Antonom Trstenjakom, profesorjem Jarom Dolarjem, inženirjem Friderikom Degnom in številnimi drugimi. Zbrali so se, da bi proslavili 100-letnico postavitve poslopja Klasične gimnazije, ki je bila v Mariboru dobesedno nasilno ukinjena leta 1959, ne da bi oblasti dale kakršnokoli pojasnilo za svojo odločitev. Ukinitev te šele je v Mariboru še vedno skeleča rana, kajti bila je del mesta in njegove zgodovine, dala pa je tudi številne priznane strokovnjake na različnih področjih. Na naštejemo samo nekaj znamenitih dijakov te šole: Peter Dajnko, Franc Miklošič, Stanko Vraz, Anton Murko, Fran Ilešič, dr. France Kidrič, Joža Glonar, Henrik Schreiner, Franc Minarik, Janko Glazer, Edvard Kocbek, dr. Bratko Kreft, dr. Jože Toporišič, Kajetan Kovič, Polde Bibič, Štefka Drolc, Tone Kuntner, Andrej Brvar, dr. Jože Pučnik, Matija Malešič in drugi- Klasična gimnazija je bila alma mater štajerske regije, je del zgodovine in napredka slovenskega naroda. Ves čas svojega obstoja, to je od 1776 do 1959, je potrjevala našo narodnostno, duhovno in pedagoško zgodovinsko bit. Udeleženci shoda ob stoletnici izgradnje stavbe klasične gimnazije, v kateri domuje zdaj Visoka pravna šola v Mariboru, so se zato zavzeli za ponovno obuditev te humani- stične inštitucije, kar so izpovedali tudi z velikim transparentom v Unionski dvorani, kjer je bila slavnostna akademija z napisom v latinščini: Vivat, crescat, floreat, kar pomeni Naj živi, raste in cvete! Prireditve ob 100-letnici dograditve šolskega poslopja so se začele v soboto dopoldne s prihodom udeležencev pred zgradbo njihove nekdanje šole, kjer so s priložnostnimi nagovori, tudi v latinščini, orisali pomen tega dogodka. Akademik dr. Anton Trstenjak je nato odprl razstavo dokumentov te šole. Po ogledu razstave so se vsi udeležili svečane akademije v Unionski dvorani, ki je bila skoraj pretesna za vse, ki so prišli. O zgodovinskem orisu Klasične gimnazije v Mariboru je govoril profesor Aleš Arih, slavnostni govornik pa je bil profesor Jaro Dolar. Manjkalo seveda ni kulturnega programa, v katerem so sodelovali Polde Bibič, Andrej Brvar, Štefka Drolc, Tone Kuntner, Kajetan Kovič, Stanko Potisk in drugi. Prireditev se je iztekla s pobudo o oživitvi klasične - humanistične gimnazije. S tem pa prireditve ni bilo konec, kajti popoldne je bilo še družabno srečanje in literarno srečanje nekdanjih dijakov Klasične gimnazije v Mariboru v hotelu Slavija, kjer so brali svoja mladostna dela, dela o mladosti in druga. Danilo Vincetič »Slovenec« (23.11.1992) Podpirajmo Slovenijo! PrijateVs Pharmacy Sl. Clair Ave. & E. 68 Sl. 361-4212 TZDA.IAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS Dr. Peter Vodopivec Nadaljujemo s pogovorom med dr. Karlom Bonuttijem in dr. Petrom Vodopivcem. Ko so začeli povojni begunci prihajati v Cleveland, so se tu srečevali s Slovenci — »staroselci«. Kakšno je bilo to razmerje med starimi in novimi naseljenci v letih po vojni. Večina »starih naseljencev« je prišleke po drugi vojni pričakala z nezaupanjem. Ali bolje: bila sta dva tabora. V prvem so kritično ocenjevali komunistični režim. Ti so bili v glavnem tesno povezani s cerkvijo in so begunce podpirali. Slovenska katoliška jednota (KSKJ) se je zelo zavzela za begunce. Ustanovili so Ligo katoliških Amerikancev, ki je skrbela, da so begunci v Ameriki dobili »sponzorje« in zatoči- Konvencije Družbe za slovenske študije (nadaljevanje s str. 9) je po predavanjih vodila Marta Pirnat-Greenbergova. Četrta sekcija programa na konvenciji (pripravil jo je Aleš Debeljak), je bila posvečena »Obiskom slovenskih umetnikov in izobražencev v Ameriki, 1970—90« (v odsotnosti Aleša Debeljaka je sekcijo vodil prof. Cooper). Od napovedanih štirih predavateljev se je programa udeležil le prof. Biggins, znani prevajalec slovenske poezije v angleščino. Njegovo predavanje je bilo posvečeno »Slovenskim pisateljem v Ameriki — v obdobju 1960— 80«. V svojem izredno zanimivem in sodobnem referatu se je Biggins dotaknil predvsem obiskov Tomaža Šalamuna v Združenih državah, še zlasti pa poetično-filozofskih pogledov na Ameriko, kot se odražajo v ustvarjanju in pesniškem razvoju Šalamuna. Kot je znano, je Society for Slovene Studies odprta, nepri-dobitniška in nepolitična ameriška znanstvena ustanova, posvečena pospeševanju tesnejšega sodelovanja med znanstveniki, ki se zanimajo za slovenske študije v svetu, in posredovanju informacij v slovenističnih strokah s prirejanjem zborovanj, konferenc in izdajanjem publikacij. Njeni redni člani so akademski učitelji z ameriških, kanadskih in evropskih univerz. Morda je prav, da dodam, da Society ni etnična organizacija, niti ne družba slovenskih kulturnikov v svetu. Njen namen je povezovati neslovenske in slovenske znanstvenike v svetu, ki se zanimajo za slovenske probleme, jih preučujejo in objavljajo svoja odkritja v angleškem jeziku. Uradno glasilo Družbe so Slovene Studies: Journal of the Society for Slovene Studies, revija, ki je doslej izšla že v dvanajstih letnikih. Rado L. Lenček Research & Documentation: Slovene Studies (Columbia University) NOVA REVIJA šče in bivališče pri ljudeh ter postopoma začeli z delom in samostojnim življenjem. »Ameriška domovina«, ki je bila tedaj še dnevnik, je podobno aktivno pomagala begunski skupnosti. Tedanji lastnik James »Jaka« Debevec je skupaj s senatorjem Lausche-tom beguncem posvečal posebno pozornost in jim nudil vso podporo. Toda drugi del »staronase-Ijencev« je iz narodnostnih razlogov podpiral tedanjo Titovo Jugoslavijo. Ti »stari naseljenci« so sprva gledali na begunce nekoliko zaničljivo, »z viška«, in zato med obema skupinama ni nikoli prišlo do pravih kontaktov. Vendar: četudi so ti »stari naseljenci« gledali kritično na posamezne begunce, je obenem res, da tudi begunci sami niso kazali večje želje in zanimanja po spojitvi s staro slovensko clevelandsko naselbino. Kar se tiče »staronaseljen-cev«, ki so podpirali Titovo Jugoslavijo, je seveda samo po sebi razumljivo, da v glavnem niso bili komunisti ali simpatizerji komunizma, daleč od tega. V času vojne so menili, da podpirajo boj proti Nemcem in Italijanom in da tako pomagajo Sloveniji. Po vojni so, ker so pač živeli v demokratični državi, sprejeli režim v povojni Sloveniji, ki ga je konec koncev ameriška vlada podpirala kot izvršeno dejstvo. Povojni begunci, ki so se upirali kateremu koli neposrednemu stiku s »komunistično Slovenijo«, se s tem niso mogli sprijazniti. Moje mnenje je V BLAG SPOMIN 6. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA MOŽA, OČETA, STAREGA OČETA, BRATA IN STRICA PAVEL DOLENC ki je umrl 8. decembra 1986. Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti. Žalujoči ostali: Antonija, žena Sinova in hčere: Maria Yeacker, Josie Taricska, Pavel ml., Anton in Ann Bloom, vsi v ZDA Sestri: Minka Jančar in Ivanka Shutta (obe v ZDA) Brat: Matevž (Argentina) Vnuki in vnukinje Cleveland, Ohio, 3. decembra 1992. ŽIVLJENJE... (nadaljevanje s str. 8) la slovensko materino besedo. S to besedo smo v naši težki zgodovini obstali. Brez te besede bomo v morda lepši bodočnosti propadli. V to misel me je vrglo tudi premišljevanje uvodnika v AD, ki ga je napisal uredni, pač o usodi naših narodnih srenj, slovenske skupnosti na Ameriškem in na tujem nasploh. Kot odmev na župnikovo veselo pripoved nam je Dominika Lango ob klavirski spremljavi Kazimire zapela — tako kot samo ona zna podati — dve Volaričevi pesmi in sicer: S. Gregorčičevo »Biseri« in Pinov »Rožmarin«. Prva je dokaj moderna skladba, zato tudi zahtevna za pevko, druga pa mi je priklicala v spomin Knavsovo dvorano v Clevelandu, ko sem v očetovem naročju poslušal peti to pesem Ivota bilo v začetku podobno njihovemu, toda postopoma sem prišel do spoznanja, da je za ohranitev slovenstva v Ameriki potrebno sodelovanje z enimi in drugimi in da ni prav, da popolnoma ignoriramo Slovenijo in vse, kar se dogaja v njej. Postal sem prepričan, da bomo Slovenci v Ameriki ohranili slovenstvo dalj časa, če bomo podprli kulturno izmenjavo in sprejeli skupine, ki so začele prihajati iz Slovenije. S tem bomo poživili svoje lastno narodno življenje, obenem pa gostujočim skupinam dokazali, da sta naš sistem in naše življenje boljša od Titovega raja. No, do teh bolj intenzivnih stikov s Slovenijo je (dalje na str. 11) V BLAG SPOMIN OB 23. OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU ZASPAL NAŠ LJUBLJENI SIN, BRAT IN STRIC MILAN ZRIM Svojo plemenito dušo je izdihnil 5. decembra 1969 Preteklo triindvajset let je te, ko hladna zemlja krije Te. Zelo vsi smo Te ljubili, in prezgodaj izgubili. Oh, grenko je spoznanje to, da Te med nami vei ne bo; čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših še tiviš. MARIJA - mati; ERNEST - oče, 2 sestri in brat z družinami 6 nečakov, 1 nečakinja. V starem kraju žalujejo za njim številni sorodniki. Cleveland, Ohio, 3. decembra 1992. Trošta. Oče je moral kupiti ploščo s to pesmijo, v meni je pa ostalo ob tej pesmi neko posebno počtuje. Dominika je zatem z recitacijo Aškerčeve Čase nesmrtnosti izpričala, da je tudi tu zelo sposobna, vsebina teksta pa nam daje možnost, da premišljujemo o smislu našega življenja in tudi vsega dela za svoj narod. Besedo je dobil še generalni konzul Republike Slovenije v New Yorku, g. Matjaž Kovačič. Povedal nam je, kako je nastajalo slovensko diplomatsko zastopstvo v Ameriki in po svetu. Pojasnil je tudi postopek za udeležbo na volitvah v Sloveniji. Osebno sem še zmeraj zadržan do skoraj vseh takih ljudi, ker nisem gotov, v kateri žep so položili rdečo knjižico partijskega pripadni-štva. Decembrske volitve bodo tudi v tem pogledu dale večjo jasnost. Z valčkom je Kazimira nato zaključila program novembrske prosvetne ure. Dr. Silvo Lango nas je povabil na decembrsko uro, ko bomo zaželi angelsko svetonočno pesem: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje. P.s.: Nebeški prebivalec, ki enkrat na leto na Zemljo pride, nam je poslal pismo in nam sporočil, da pride k Sv. Cirilu v nedeljo, 6. decembra, prav na svoj godovni dan. Podpisal se je — vaš sveti Miklavž. Lepo bi bilo, da ga to nedeljo zbrani pozdravimo! Tone Osovnik V zahvalo in ljubeč spomin 1937 1992 Globoko užaloščeni, a vdani v voljo Stvarnika, naznanjamo, da je po težki bolezni v Gospodu zaspal naš dragi mož, brat, stric, svak in nečak ALOJZ DRAGINC Njegova življenjska pot se je končala 13. avgusta 1992. Rojen je bil 26. januarja 1937 v vasi Konec pri Novem mestu. V Ameriko je prišel leta 1959. Pogreb je bil 17. avgusta 1992 iz Dan Cosic pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete, nakar je bilo truplo prepeljano na pokopališče Vernih duš ter položeno k večnemu počitku. Globoko zahvalo naj prejme č.g. župnik John Kumše za opravljene molitve za umirajoče na domu, za vodenje rožnega venca v pogrebni kapeli, za darovano pogrebno sv. mašo, za ganljiv govor, ter za molitve pri odprtem grobu. Prisrčna hvala svaku Vinkotu, da je prišel iz Slovenije na pogreb in bil v veliko duhovno oporo. Topla hvala ge. Miheli Lesica in družini za vso naklonjenost in skrb v najtežjih dnevih. Bog povrni g. Josephu in ge. Lucy Collo za vso pomoč. Najlepša hvala gdč. Josie Radovič za vso požrtvovalnost. Iz srca se zahvaljujemo našim dobrim prijateljem iz Kanade, ki so prihiteli na pogreb in izkazali našemu Alojzu zadnjo čast. Naj Bog stotero poplača vsem, ki so darovali krasne cvetlice in za sv. maše. Prisrčna hvala vsem, ki so našega Alojzu prišli kropit, molili za njegovo dušo, se udeležili pogrebne sv. maše, in ga spremili prav do groba. Lepa hvala Ameriški Domovini, ki je objavila žalostno vest. Topla hvala organi' stu g. Rudiju Knezu in ge. Tončki Lamovec in Tiilie Speha1-za tako lepo petje in spremljavo pri pogrebni maši. NajlepŠ* hvala vsem, ki so nosili krsto. Ti so bili: Frank Kastelic Stanko Bohte, Ivan Cimermančič, Ivan in Tone Berkopec, i*1 Frank Ferkul. Lepo se zahvaljujemo osebju pogrebnega zavoda Dan Cosic za vso postrežbo in skrbno vodstvo pogreba-Topla hvala prijateljicam za pecivo. Razposlali smo zahvalne kartice. Ako je morda kdo ni prejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost. Dragi naš Alojz! Počivaj mirno v ameriški zemlji in rahla naj Ti bo njena gruda. Kako je hiša pusta, prazna, ko vel Tebe ni; in hiša prej tako prijazna, sedaj tuja se mi zdi. Zaman strmim c vrata mrka, toda bolečina še vedno kljuje trka; povsod se roka Tvoja še pozna, na mojem licu pa je grenka sled so1 Tvoji žalujoči: MARIA DRAGINC (roj. Sime), žena V Novem mestu, Slovenija, pa: MARIJA (por. Skala), ANICA (por. Muhič) in JOŽI (por. Novak), sestre JOŽE, JANEZ, STANKO, FRANCI, VINKO, in TONE DRAGINC, bratje , ALOJZ ŠIMC, svak; dve teti, stric, številni nečak« in nečakinje ter ostalo sorodstvo. Richmond Hts., Ohio, 3. decembra 1992. ^ Pogovor s Karlom Bonuttijem III. del Pogovor s Karlom Bonuttijem (nadaljevanje s sir. 10) tako ali tako prišlo šele konec Šestdesetih, v začetku sedemdesetih let. Večina povojnih emigrantov-beguncev je morala — kot si dejal — skozi vse tiste tetke preizkušnje, ki si jih opisal: začeti iz nič, pogosto brez pra-vega znanja angleščine, ob trdem delu v tovarni in iivljenju v negotovih, skromnih razmerah... Nedvomno, večina je šla to Pot in vsak ima za seboj svojo trpečo zgodbo. Sprva smo ne-aj ^asa upali, da se bomo lah-o vrnili: od konca petdesetih et tega upanja skoraj ni bilo več. Kljub temu vsaj nekateri, "Prav so postali ameriški dr-zavljani, s svojim mišljenjem 'u delovanjem niso nikoli po-stali Američani: ostali so be-Sunci in Slovenci. Njihovo živ-Jenje >n razvoj sta se ustavila maja 1945 z odhodom v begunstvo. Torej so se na drugačen način in počasneje »amerikanizi-rali« kot »staronaseljenci«? Točno. To se ne da niti primerjati. Eni so zrli v novo prihodnost, drugi pa obujali preteklost. Toda otroci beguncev so se precej hitro navzeli ameriškega duha. Ko so prihajali domov iz šole, so vedno več govorili angleško. Sčasoma so otroci v družini govorili med seboj samo še angleško, starši pa še vedno slovensko. Skratka: druga generacija se je začela oddaljevati. Zato je bilo zelo pomembno, da so Slovenci ohranjali svoje družabno življenje s svojimi organizacijami. Begunske organizacije so bolj ali manj v celoti uporabljale slovenščino kot jezik komunikacije na se- stankih in srečanjih, medtem ko so stare slovenske organizacije že v petdesetih letih uporabljale angleščino. Pri tem seveda nikakor ne smemo pozabiti, da so prvi slovenski naseljenci, ki so se naselili v Clevelandu ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, tu ogromno ustvarili. Osnovali so slovenske naselbine, prave slovenske »vasi«, zgradili so slovenske župnije, šole, slovenske narodne domove in druge ustanove, kljub temu da so bili večinoma preprosti ljudje, brez akademske izobrazbe in so delali 50 do 60 ur tedensko v tovarnah za majhen denar. Ogromno so žrtvovali, da se je v Clevelandu ustvarilo in, kolikor je bilo pač mogoče, ohranilo slovensko izročilo. S svojimi društvi, zlasti književnimi, pevskimi in gledališkimi, so podpirali in spodbujali slovensko zavest, čeprav, kot veš, ameriška vlada tedaj tega ni podpirala in je bila celo odkrito proti ohranjanju tujih kultur. Uradno je do sedemdesetih let veljal koncept, da je Amerika »melting pot« — »topilni lonec«. Kot si omenil, sta se predvojna in povojna slovenska skupnost v Clevelandu po prihodu beguncev v glavnem razvijali ločeno. Sta se kasneje na kakšen način vseeno uspešneje in dolgoročneje organizacijsko zbližali? Le ob določenih projektih: raziskovalnih akcijah, nabirkah, še najuspešneje pa mogoče v župnijskem — verskem — življenju, kjer ni bilo opaziti večjih ideoloških razlik. Vendar so tudi tu »staronaseljnci« hodili k angleškim mašam, novi pa k slovenskim obredom. V začetku sedemdesetih let, ko je ameriški kongres podprl multikulturalizem, in potem, ko je bil leta 1972 izdan tako imenovani »ethnic heritage bili«, so posamezne etnične (narodnostne) skupine organizirale tako imenovanje »heritage foundations« za pospeševanje in ohranjanje »etnične zavesti«. Tedaj sem se obrnil na sodnika Augusta Prijatelja, ki je bil za senatorjem Lauschetom verjetno najvidnejša osebnost med Slovenci v Ohiu, in mu predlagal, da prevzame predsedstvo »Slovenian American Heritage Foundation«, organizacije, ki bi združila najvidnejše Slovence ne glede na njihovo siceršnjo organizacijsko pripadnost. Sodnik Prijatelj je sprejel predsedstvo, častno predsedstvo pa je prevzel bivši zvezni senator Frank Lausche. V odbor te organizacije smo vključili predstavnike predvojne in povojne emigracije, cerkvene predstavnike, predsednike podpornih zvez, politične osebnosti: približno 35 ljudi, ki so se odzvali vabilu in sprejeli mesto v odboru. Organizacija je kar dobro začela z delom, toda manjša skupina ljudi jo je poskušala ovirati, pri čemer so igrali pomembno vlogo osebni razlogi, strah, da utegne nova organizacija temu ali onemu škodovati in mu odvzeti mesto, ki si ga je že pridobil. Tako smo imeli težave vse od začetka... Moja zamisel in misel drugih, ki so idejo o skupni organizaciji podpirali, je bila, da je v Ameriki premalo Slovencev in moramo zato strniti svoje moči, če želimo kaj doseči. Kljub težavam smo začeli z raznimi dejavnostmi: v okviru Cleveland State University smo organizirali pouk slovenščine, kulturne programe, slovenske večere — vsakoletne prireditve, posvečene slovenski kulturi z razstavami, nastopi vidnejših osebnosti, ki so obravnavale slovensko kulturo, z banketi in tako dalje. Posebej smo poudarjali zgodovinske korenine »slovenske demokracije« in delež slovenske dediščine v skupnem ameriškem življenju. Slovesno smo praznovali dvestoletnico ustanovitve ameriške države (1976) in v parku v središču mesta odkrili veliko spominsko plaketo, ki opozarja na vpliv slovenskih demokratičnih običajev z ustoličevanjem karantanskih vojvod na Jeffer-sonovo deklaracijo o neodvisnosti. Hkrati smo podprli stališče, da kulturni stiki s Slovenijo sami po sebi niso nekaj negativnega. Zavzeli smo se za kulturno izmenjavo, kar je nato privedlo do gostovanj različnih umetniških skupin iz Slovenije, npr. Mestnega gledališča ljubljanskega ob koncu sedemdesetih let, filharmonije, raznih pevskih skupin in tako dalje. Menili smo, da taka izmenjava ne more biti nikomur v škodo, zlasti, če smo pri tem prepričani, da je naše razumevanje demokracije bistveno naprednejše, močnejše kot koncept komunistične diktature. Zdelo se nam je nesmiselno ignorirati in zavračati vse, kar se dogaja v matični Sloveniji, ali celo ne govoriti z nekom, ki drugače misli — v ameriški demokraciji je končno ravno o-bratno, ljudje, ki se ne strinjajo, drug z drugim govorijo, saj si s tem bistrijo um in dosežejo boljše uspehe. Meni se je zdelo povsem pravilno, da govorim z nekom, ki prihaja od tam, vsekakor bolj pravilno, kot da mu zaprem vrata. Glavni kamen spotike, če pravilno razumem, niso bila le gostovanja iz Slovenije, temveč dejstvo, da je ta gostovanja večinoma organizirala Slovenska izseljenska matica, za katero se je vedelo, da je povezana s komunistično oblastjo in policijo. To je res, za Slovensko izseljensko matico se je govorilo, da je povezana ne le z vlado, temveč tudi z UDBO, in da UDBA Izseljensko matico uporablja za svoje cilje. Vendar so bili vsaj takrat, ko sem imel jaz stike z Izseljensko matico (in to je bilo bolj marginalno in šele ob začetku osemdesetih let), ti stiki izključno kulturne narave. Vsi slovenski predstavniki, ki so prihajali v Cleveland, so dobro vedeli za moje nazorsko in politično prepričanje, vedeli so, da komunizem odklanjam in so se korektno obnašali. Vedeli so, da sem politični begunec in ameriški državljan, zato me niso poskušali prepričevati o svojem pogledu na svet, vsi pa so menili, da temu navkljub lahko vseeno govorimo. In pri tem je ostalo. Sam sem si mislil, da bom, če govorim z njimi, lahko veliko več koristil, kot če jih ignoriram — to je na primer storil tukajšnji pisatelj, ki ni hotel odpreti vrat znanemu slovenskemu pisatelju iz Slovenije, ko je prišel v Cleveland in je zaprosil za srečanje, (se bo nadaljevalo) NOVI GROBOVI (nadaljevanje s sir. 1) Michaelu, prej poročena s tudi že pok. Jospehom Wintarom, mati Lillian Homar, Ann Pau-sic in Michaela, 6-krat stara mati, 9-krat prastara mati, osem bratov in dve sestri je že pok., zaposlena pri Eaton Axle med 2. svetovno vojno, članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, ADZ št. 22, KSKJ št. 169 in SŽZ št. 10. Pogreb bo danes iz Želetovega zavoda na E. 152 St. zj. ob 8.45 v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9.30 in od tam na Kalvarijo. Anna W. Zorman Umrla je Anna W. Zorman, vdova po Charlesu, mati Charlesa ml. ter že pok. Nan Huntoon in Raymonda, 2-krat stara mati. Pogreb bo privaten. Družina priporoča darove v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele, 18621 Neff Rd., Cleveland, OH 44119. Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! Slovensko Ameriški PRIMORSKI KLUB PRIREJA 31. DECEMBRA 1992 SIL VESTRO VANJE v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. IGRA STAN MEJAČ ORKESTER Cena $30.00 na osebo — 2 steklenici šampanjca na vsaki mizi Za rezervacije: tel. 732-7527 ali 486-5812 Because we woulcLn' t have Et any othesi wai/, we oaz. OAJtAjis you, pižame. . . . Shoutd we eve-r you, pižame leU u* Anew <4 you enjoyed oui l oApttaJLLty, ptexi.'*'. tzJtt a i>nJjzrvL. feU? TATJANA BOGATAJ ■ PRESIDENT Our Restaurant is open Mornings Mondays - Saturdays 6.00 AM - 2.30 PM Sundays for Breakfast only 6.00 AM - 1.00 PM Evenings Tuesdays - Saturdays 5-00 PM - 9.00 PM talk of the town. — Delicious, excellent p homemade food. veryone is dining at the Slovenian restaurant Millsville Cafe in Twinsburg, Ohio. ^inut SjuntxaC SJaaitit in csNoxtHtait O&io cUitu an £ 944-8400 0±LC FUNERAL HOME _ T -ijiiti iMM 28890 Chardon Road Willoughby Hills, Ohio 44094 Misijonska srečanja in pomenki 967. »Sijajno novoletno breme« (O. Vladimir Kos, Tokio, Jap.) »Izmed trenutkov, ki lahko spremenijo celo življenje, sta gotovo naslednja dva, za katera si mora vsak kristjan v posesti razuma privoščiti — kar se da — minimalen čas. Prvi trenutek velja naslednjemu premisleku: vedoč in sluteč, kdo in kaj je Ustvarjalni, Posvečujoči Bog — ali ni najbolj pametno, da obdržimo do Njega največjo razdaljo, tako da se bavimo z Njim le pod pritiskom okoliščin in dokler trajajo? Toda — On sam je premostil prepad, ki loči Neustvarljivega od vsake stvari, ko nam je zapovedal v dobi stare zaveze in to zapoved obnovil pred komaj dva tisoč leti: ’Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vsem mišljenjem in z vsemi svojimi silami!’ (5 Mojz 6:5; prim Lev 19:18; Mat 22:37; Mk 12:30; Lk 10:28). In da bi ne bilo nobenega dvoma glede važnosti te zapovedi, jo tudi Učlovečeni Sin Božji sam imenuje ’največjo in sploh prvo zapoved’ (Mat 22:38). Drugi trenutek pa velja naslednjemu premisleku: naš Gospod je kot Božji Sin pravi Bog; zapoved ’Ljubi Gospoda, svojega Boga’ zato lahko istovetimo z besedami: ’Ljubi Gospoda Jezusa, svojega Boga’, ki je iz veka v vek eno z Očetom in Svetim Duhom, en sam neskončni Bog, in vendar tako, da ni treh bogov ne Boga Samotarja, marveč se iz Boga Očeta na veke poraja Njegov edinorojeni Sin, vendar tako, da iz veka v vek nepretrgoma iz Njiju izhaja še ena božja oseba: Sveti Duh. Ko se torej osredotočimo na Gospoda Jezusa in Ga skušamo imeti radi, bolj kot katerokoli ustvarjeno osebo, se nam ni treba bati, da na ta način zapostavljamo zapovedano ljubezen do Troedinega Boga: kjer je Jezus kot Božji Sin — in le kot Tak zasluži naše najvišje vrednotenje —, tam sta tako Bog Oče kot Bog Sveti Duh; saj je Bog kot živa neskončnost lahko samo Eden, Ki je — kot nam je bil Sam razodel —, Življenje Očeta v Sinu in Očeta in Sina v Svetem Duhu, onstran vsakega prostora in onstran vsakega časa.« (Bo še) Misijonska nedelja MZA Gilbert (Konec) V MSIP 965 je bil objavljen potek srečanja misijonskih prijateljev iz Železnega okrožja. Ob tej priliki so prisotni zbrali za vse naše misijonarje: $100 Leopolda Schutte; $60 Stanley in Mary Ferkul; po $50: Andrej in Terezija Pučko, Jože in Silva Dolenc, John in Anica Tushar, Kathryn Trampusch (polovica za sv. maše); $30 Anica Kuntara; $25 Cilka Zupančič. Po $20: Marija Bajda, CCW Gilbert, Ivanka Sodnik, Milka Škorjance, Mary Pater-nost, Ervin Kobe (Sev. Dakota), Frank in Julka Samsa, Fred in Vida Lanari, Bernie in Martina Michals; po $15 Karl in Marija Obertsar, Neimenovana; po $10: Ivan in Marija Vuk, Rose in Joseph Kebe; po $5: Mary Snyder, William in Gizella Babich. Skupaj: 655.00. Za sv. maše sta darovali družini Marolt in Kovatovich Looking for Karel (Drago) Kovačič, born 1914 in Ljubljana. He left the country in 1945. Pre-war he was working as a high ranking Marine officer in Šibenik. The last we heard of him he lived in New Orleans, Louisiana. His daughter Majda would like to contact him. Please call 1-212-387-0089. (47-49) Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) Grdina — Faulhaber Funeral Homes 17010 Lake Shore Blvd. 4703 Superior Ave. 531-6300 Funeral Facilities Available Throughout Lake County 944-3300 A TRUSTED TRADITION FOR 85 YEARS za rajne sorodnike $135. Naša sodelavka ga. Mary Pirjevec je doživela svoj 84. rojstni dan. Iz Slovenije se je oglasil, ko smo mu čestitali za 60-letnico mašništva, dolgoletni župnik v Minnesoti in naš misijonski sodelavec Rev. Jože Vovk, Gotska ulica 11, 61000 Ljubljana, Slovenija. Pisal je iz Grosuplja in vse pozdravlja. Zimo bo preživel na tem naslovu pri sestri, upokojeni profesorici. Gospa Mimi Martinčič piše 17. oktobra, da letos MZA Windsor-Detroit ni imel misijonskega piknika, ker ni bila nobena nedelja prosta. Zato so napravili nabirko, pri kateri so ji pomagali Micka Grebenc in Micka Kužnik z raznašanjem vabil in zahval; ga. Anica Ročnik, ki je prestavila vabilo in zahvalo v angleščino; sin Ferdo, ki je podaril papir in razmnoženine. Izdatki za vabila so znesli $44.91. Bilo je 96 vabil. Darovali so iz Detroita, Mich.: po $25 Frank Gerkman in Ivan Koščak; po $25 Pavla Košir in Stanley Vihtelič. Miha Košir je dal $50 in Milka Martinčič $100. Skupaj $240. Iz hrvatske fare sv. Franči-škega Asiškega v Windsorju: po $50: John Bogovich, Zdravko Kuharič, Helen Perz, cvetličarka; $20 Ana Puder; po $10: Peter Bakič, Drago Galinac, Nikola Ivčec. Skupaj $200 kan. Iz Londona, Ont.: Marija Škufca $20. Iz Windsorja, Ont.: Romarji k Žalostni Materi božji v Ohiu 27. sept. $100; N.N. $55; Anka Zupanc $50; Mimi Martinčič $44.91; Milica Kropek $40; po $30: Janez Grebenc, Frank Kužnik; po $20: Feliks Baselj, John Fran Grabenc, Vencelj Hrovat, Metka Ko-lich, Mary Kolar, družina Matos, Anica Novak, Jože Ročnik, Milka Štular, Lojzka Vrhovnik; po $10: Francka Gačnik, Frank Košnik, Anica Omahen, Zalka Pirih, Leon Ščurk, Zlatka Stark, Maks Štravs, Marjeta Tompa, Anica Vrečič; Tončka Javornik $5. Skupaj: $644.91 kan. Za slovenskega bogoslovca so darovali: Romarji $100; Milka Martinčič $50; Stanley Vihtelič $25; po $20: Milica Kropek in N.N.; po $10: Janez Grebenc, Nikola Ivčec, Frank Kužnik, Anka Zupanc. Skupaj $255 kan. Za afriškega bogoslovca: N.N. $35; Zdravko Kuharič $25; Mimi Martinčič $20; po $10: Janez Grebenc, Frank Kužnik, družina Matos, Anica Novak, Anka Zupanc. Skupaj: $130 kan. Vzdrževalnina za eno leto je za bogoslovca $350 kan. Kar ne zberemo iz dobrotnikovega namena v daru, dodamo iz skupne nabirke, zbrane ob tej priložnosti. V aprilu smo na prošnjo g. Wolbanga prevzeli vzdrževanje še enega bogoslovca in so v ta namen darovali John Bogovich, Ivana Zakrajšek in dr. Marjeta Jamšek, vsak po $50, in Katica Car $25. Skupaj $175 kan. Že nekaj let pošilja ga. Martinčič o. Lovrotu Tomažinu v Zambijo pakete oblek in drugih koristnih stvari. Letos je poslala dva paketa, v aprilu in septembru, po 38 kg teže vsa-kikrat. Poštnina je zelo draga in je znesla $101.30 in $105.75. Dr. Marjeta Jamšek-Tehlirian je ob tej priliki darovala za poštnino $60 in Milica Kropek $20. Ostalo je dala M.M. sama. Celotno vsoto zbranega za vse naše misijonarje je v znesku $1,060 ga. Martinčič poslala piscu teh člankov za razdelitev MZA koncem leta vsem na terenu. Svoje poročilo sama končuje: »Vsem, ki ste čutili s trpečimi in darovali, da vsaj malo olajšamo bedo- nekaterim, se v njihovem imenu lepo zahvalim. Naš skupni Oče Vam bo to plačal po svoje.« Z globoko hvaležnostjo se v imenu celotne MZA pridružuje tudi pisec teh MSIP! Rev. Charles Wolbang CM 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7 MALI OGLASI FOR SALE Oil Paintings. Slovenian ar' tists. Write Vida Schoeneman, 1001 Carpenters Way,- Apt' K302, Lakeland, FL 33809, or call 1-813-859-7874. (47-50) Home For Sale - Holmes Ave- Solid 3 bedroom brick ranch w/full basement that features a kitchen, bath, rec. room and storage. Large 2 car detached garage. Asking $60,000. Dolores C. Knowlton Realt°rs 951-1666 Ask for Juanita Johnston a1 255-5011 For Rent 1 bdrm apt. near the Slovene Home for the Aged. New carpet & appliances. Call ^ 6929 or 951-3087. 00 DENTAL PLATES i WEST SIDE _______MADE IN OUR OWN LABORATORY oorwiTK. D. Axccf njeef*IDcn NEW PLATES MADE BROKEN PLATES REPAIRED AU_ UNION INSURANCE LOOSE PLATES RELINED PLANS & ADC HONORS0 MISSING TEETH REPLACED SENIOR DISCOUNTS MOST REPAIRS WHILE YOU WAIT DR. J.C. SCHNEIDER D.D.S. CORNER OF W «S t LORAIN 961-4833 ON FIRST FlOf* BIHINO SHOP 6420 LORAIN AV aii r nriil- jPU PLAY TODAY. WIN TONIGHT! Anytime today would be a good time to visit one of the Ohio Lottery’s Sales Agent locations and get in the games for tonight’s drawings. MALI OGLASI POTUJETE V RIM? Nekoč hotel Bled, danes hot£' da Emona! Obveščamo vas smo odprli v Rimu hotel E*11^ na. Za rojake poseben * Naslov hotela: 00185 - RO1",,’ Via Stalila 23, Tel: 06-70279* ali 06-7027827, telefax: 00 7028787. Dobrodošli! Lastnik hotela Vinko Lev* Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOP 5316 Fleet Ave. 641-0®^ Moderni pogrebni zaV^0 Ambulanca na razpok podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI'-