Ur -j)' >S| 1 4P£i L -—.—- grf « "W, I BU I M k nSl ■ ■ A ^jB MB «* % ;• v W i . * ■ft&H T |f^ m 1 -.IM M m -flS 1 *** H " * UM \ 1 4 |;' IV ‘Ui 1 9 |^_ n«« u i 1 1000U i r ip i™f ■ t \ / m V " k. aMMB ir 1 T' 1 | ! iS ■k rp IHr a4 ^HBHBBBEIw^ • - i VI In ^ » c* ^ m -r bw • j SPOŠTOVANE KRAJANKE, SPOŠTOVANI KRAJANI! To številko Mokronajzarja smo pripravili z nekoliko zamude. (Iziti bi moral 10. septembra.) Ne jezite se, morda je tako celo prav. V mesecu septembru je bila KS Mokronog namreč dokaj aktivna. O tem in še o čem drugem želim spregovoriti v naslednjih vrsticah. Najprej cestno področje. • Konec meseca maja smo asfaltirali v jeseni preurejeno cesto Gorenja vas-Bačje (4.500 m2 in 450 m muld). • V juliju smo preplastili krajevno cesto Ostrožnik-Vrh-Žempoh (3.800 m2 in 600 m muld) in del Gubčeve ceste v Mokronogu (od pokopališča mimo Majcnove hiše proti Trebelnemu) ter ulico Pod gradom. (Skupna površina v Mokronogu je 4.300 m2.) ■ V istem obdobju smo uredili tudi manjše odseke v Ulici talcev v skupni izmeri 265 m2 Vrednost del v zvezi z asfaltiranjem oz. preplastitvijo znaša nekaj več kot 24 milijonov SIT, s tem da je bil asfalt za cesto v Bačju v celoti plačan že decembra leta 2003. Asfaltiranje smo uresničili s sredstvi občinskega proračuna, proračuna KS in s sredstvi, ki sojih prispevali krajani. Pri slednjem je prav, da posebej poudarim, da so uporabniki ceste Ostrožnik-Vrh-Zempoh prispevali za preplastitev kar 1/3 ali 2.200.000 SIT sredstev. Gre namreč za prvi primer po poteku samoprispevka, da so uporabniki ceste prispevali tolikšen procent sredstev za preplastitev. Sredi septembra smo se lotili izgradnje prepotrebne pešpoti od mokronoškega pokopališča do Švarčeve hiše. (Danes se že lahko sprehajate po njej.) Izgradnja te poti je bila uvrščena v program dela KS šele na zadnji seji sveta KS. Vse finančne obveznosti do graditeljev so že poravnane, razen dela, ki ga predstavlja vgrajeni kabel za javno razsvetljavo. Poglejmo še na druga področja. Na občini nam zagotavljajo, daje priprava dokumentov za izgradnjo kanalizacije na Žalostni gori v zaključni fazi in da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno do sredine oktobra tega leta. Takoj za tem pa bi delo steklo. Gradnja mostu v "Terusu" bo tekla predvidoma od oktobra dalje. Za izvajalca je bilo izbrano podjetje "Gradnje" iz Boštanja. Ne zdi se odveč opozoriti, da v času gradnje mostu prehoda čez reko Mirno na tem mestu ne bo. Tudi gradnja vodovoda v Straži se bo pričela že v naslednji dneh. Pri tem je potrebno poudariti, da gre za dokaj obsežen projekt, ki obsega tudi obnovo obstoječega vodovoda na Brezovici, Kremenu in v Zabukovju (vse v KS Trebelno), na katerega se bo nov Straški vodovodni sis tem navezoval. V Straži se bo hkrati z izgradnjo vodovoda obnovil tudi glavni vod električnega omrežja. Projektna dokumentacija zajema tudi izgradnjo vodovodnega odcepa od Lakovšč do Križnega Vrha in obnovo vodovoda na Belem Griču. Ta dela bodo izvedena v t.i. četrti fazi, kar pomeni v naslednjem letu ali dveh. Po zadnjih razgovorih s predstavniki Občine in Komunale pa lepo kaže tudi vodovodu v dolino do Šereta, Žužka in Bartlja. Družina Šere bo končno dobila urejen dostop do domačije. Tudi po zaslugi družine Žužek, ki bo brezplačno odstopila zemljišče, po kateri bo 300 metrov dolga pot speljana. Zadnje dni v septembru se bodo pričela dela v zvezi z zamenjavo kritine in dotrajanih delov ostrešja na kulturnem domu v Mokronogu. Dela bodo trajala približno 3 tedne, izvajal pa jih bo "Gradbeni inženiring" Janez Zakrajšek s.p. iz Trebnjega. Vrednost del zanaša 10 milijonov tolarjev. (Mimogrede - dom je bil grajen pred petdesetimi leti.) Pokopališka uprava te dni ureja dostopno pot na pokopališču Beli Grič. V skladu s programom, bo dve tretjini stroškov prispevala KS. Za izgradnjo pločnika od Obahatove hiše proti zdravstvenemu domu nam volja ni pošla (če morebiti kdo tako misli). Prizadevanja za uresničitev naših skupnih želja in v resnici potrebnega pločnika v tem delu Mokronoga še vedno tečejo. Celotna zadeva gre tako počasi zgolj zaradi nikakršnega interesa države oz. tistih, ki so odgovorni za upravljanje z državnimi cestami. Celotna projektna dokumentacija, torej tudi tista, ki načrtuje ureditev starotrškega jedra, je v rokah oz. v domeni Direkcije za državne ceste v Ljubljani in le od ljudi, ki držijo roko nad tem, je odvisno, kdaj bo država urejanje Mokronoga uvrstila v svoj investicijski program. Po vse tem pa se zdi, da je Občina Trebnje pokazala nasproti državi premajhen interes za ureditev Mokronoga. Skoda. Naj spomnim, da je v Sloveniji malo naselij s tako tipičnim trškim jedrom, kot je mokronoški. Prav lahko bi ga primerjali s Kostanjevico ali Železno Kapljo v Avstriji. Razlika je le v tem, da sta slednji lepo urejeni, Mokronog pa bo moral na to še počakati, čeravno je izdelava projektne dokumentacije stala več kot 3 milijone tolarjev. Naj zaključim v prepričanju, da smo v času, ki ga zajema moje poročilo, naredili veliko. Zato iskrena hvala vsem, ki ste pri tem sodelovali. Še posebej bi se rad zahvalil odboru za izgradnjo vodovoda Vrh - Žempoh, Branku Safiču, Jožetu Kopini in Toniju Bulcu, ter Petru Deuu in Ladiju Gregorčiču, za vloženo delo pri izgradnji pešpoti. Lepo je delati v kraju, kjer je sloga, kjer se ljudje zavedajo svojih potreb, pripadnosti in dolžnosti! Anton Maver predsednik KS Mokronog KRAJEVNA SKUPNOST MOKRONOG naslov: Pod gradom 2, 8230 Mokronog telefon: 07 34 99 586, 041 641-647 elektronska pošta: ks-mokronog@siol.net spletna stran: www.myfreehost.com/mokronog uradne ure: ponedeljek od 17. ure do 19. ure sreda od 08. ure do 11. ure petek od 08. ure do 11. ure predsednik sveta KS, Anton MAVER, je dosegljiv vsak dan (041 641 647), prav tako tajnica Jožica Samide (07 30 49 5S2) HHH zapisnik 4. seje Sveta KS Mokronog, kije bila v ponedeljek, 26.5. 2003, ob 20.00 uri v sejni sobi KS Mokronog, Pod gradom 2. PRISOTNI: Boštjan Blatnik, Borut Dvornik, Igor Jevnikar, Marjan Kolenc, Anton Maver, Zvone Preskar, Anka Zajc, Rudi Zupančič in Elizabeta Žlajpah. OPRAVIČENO ODSOTNI: Peter Deu, Jože Kopina, Franci Kos, Iztok Rep. Sejo je vodil Anton Maver, predsednik sveta. DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnika prejšnje seje 2. Poročilo o izvajanju programa del KS za leto 2003 3. Obravnava vlog in dopisov 4. Vprašanja in pobude svetnikov KS 5. Beseda občinskih svetnikov 6. Razno Dnevni red je bil soglasno sprejet. K točki 1: - Prikaz prihodkov in odhodkov pokopališke uprave in sejmišča v letu 2002 je bil pripravljen v pisni obliki. V njem niso bile upoštevane vse storitve (npr. odvoz odpadkov, razsvetljava na Žalostni gori, elektrika, voda ...). SKLEP: Prikaz prihodkov in odhodkov pokopališke uprave in sejmišča v letu 2002 se skupaj z zapisnikom (izjemoma se tokrat zapisnik pošlje članom sveta prej in ne z vabilom za naslednjo sejo, kot je bila praksa doslej) pošlje vsem članom Sveta KS Mokronog. - Sklep o popisu osnovnih sredstev še ni realiziran. G. predsednik pojasni, da popis poteka in bo realiziran v roku, ki je bil opredeljen v sklepu. - Popravi se sklep o imenovanju novega uredniškega odbora lokalnega glasila Mokronajzar, in sicer se namesto Bruna Gričarja v uredniški odbor imenuje Matejo Knez, delavko TOM-a. - G. predsednik pojasni, da se krajani Martinje vasi z lokacijo ekološkega otoka očitno niso strinjali, saj so že izkopano mesto strojno zasuli, za lokacijo v Hrastovici pa pričakujemo predlog g. Blatnika. - Za rešitev problema (dostop do hiše) zakoncev Šere je komisija predvidela 3 možne rešitve. Glede na okoliščine in zahtevnost možnih tras javne poti je komisija predlagala, da se razširi in makadamsko uredi sedanja kolovozna pot od Pugleda do Šeretove domačije. SKLEP: KS bo v okviru svojih možnosti sofinancirala postavitev dveh hidrantov v Martinji vasi in poskrbela za postavitev cestnega ogledala na republiški cesti pri Debeljakovi hiši. Fotografija na naslovnici: Sejem v Mokronogu, 20. september 2003, foto: Borut Dvornik K točki 2: - Predsednik prisotne seznani z aktivnostmi, ki se odvijajo po planu del, predvidenih za letošnje leto. Pri tem pove, daje cesta v Bačje dokončana, in predlaga, da se ta tudi uradno odpre. K točki 3: - Kolesarki klub "Krka" iz Novega mesta je na KS naslovil prošnjo za finančno pomoč pri izvedbi kolesarske dirke "Iz Trebanjskega koša 2003". SKLEP: Kolesarskemu klubu "Krka" iz Novega mesta se za izvedbo kolesarske dirke "Iz Trebanjskega koša 2003" dodeli finančna pomoč v višini 40.000,00 SIT. - OK TOM Mokronog je na KS naslovil prošnjo za sofinanciranje dejavnosti kluba. SKLEP: OK TOM Mokronog se za sofinanciranje dejavnosti kluba dodeli 150.000,00 SIT in sicer z odmikom nakazila. - Boštjan Blatnik je na KS naslovil prošnjo za sofinanciranje izdelave obcestnih jarkov za odvod meteornih vod v naseljih Hrastovica in Most. SKLEP: Vloga g. Boštjana Blatnika za sofinanciranje izdelave obcestnih jarkov za odvod meteornih vod v naseljih Hrastovica in Most se uvrsti v redni plan del za naslednje leto. - Turistični podmladek OŠ Mokronog je naslovil prošnjo za finančno pomoč (nabavo 17 kosov majic z grbom in napisom "Turistični podmladek OŠ Mokronog") pri projektu "Turizmu pomaga lastna glava". (Turistični podmladek je letos prvič sodeloval na festivalu.) SKLEP: Turističnemu podmladku OŠ Mokronog se za udeležbo na 17. festivalu z naslovom "Turizmu pomaga lastna glava" dodeli finančna pomoč v višini 25.908,00 SIT, in sicer za nabavo 17 majic z grbom in napisom. - Odbor za postavitev spominskega obeležja žrtvam vojne in povojnih pobojev je na KS naslovil prošnjo za odobritev lokacije. Odbor predlaga, da bi spominsko obeležje postavili na mokronoškem pokopališču, in sicer na mestu, kjer je stala stara mrtvašnica. SKLEP: Svet KS se s predlogom lokacije strinja. - Konjerejsko društvo Šentrupert je naslovilo prošnjo za finančno pomoč pri izvedbi srečanja konjenikov v Dragi. SKLEP: Konjerejskemu društvu Šentrupert se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pomoči ne odobri. - Učenci 7. razredov OŠ Mokronog so na KS naslovili prošnjo za finančno pomoč kot nagrado za opravljena dela pri urejanju pokopališča pred dnevom mrtvih v preteklem letu. SKLEP: Učencem 7. razredov OŠ Mokronog se za opravljena dela na pokopališču odobri finančna pomoč kot nagrada, in sicer v višini 20.000 SIT. - Zdenko Vozlič je na KS naslovil prošnjo za pomoč pri asfaltiranju krajevne ceste Gorenje Laknice. SKLEP: Prošnja za pomoč pri asfaltiranju krajevne ceste Gorenje Laknice se uvrsti v redni plan del, predvidenih za naslednje leto. - Vojko Urbič in Pavel Tramte prosita KS za 2 tovornjaka gramoza za nasutje ceste od gasilnega doma do stanovanjske hiše. SKLEP: Prošnji se ugodi. - Župnija Mokronog je na KS poslala dopis v zvezi z najemno pogodbo za pokopališči na Belem Griču in na Svetem Vrhu. Svet KS je za pisno mnenje zaprosil Občino Trebnje. SKLEP: Na osnovi pridobljenega mnenja Občine Trebnje Svet KS Mokronog ugotavlja, da je lastnik zemljišča pokopališč na Belem Griču in na Svetem Vrhu Krajevna skupnost Mokronog in ni dolžna plačevati najemnine, zato sklenitev najemne pogodbe ni potrebna. - Hilda Redenšek je KS zaprosila za dodelitev gramoza. (Količina naj bi bila takšna kot že prejšnja leta.) SKLEP: Hildi Redenšek se prošnja odobri. K točki 4: - Borut Dvornik opozori na slabo stanje in tudi na nevarnost v bližini doma in predlaga postavitev brvi pred čistilno napravo. - Anko Zajc zanima, kako potekajo aktivnosti v zvezi z novo občino, na kar g. Maver poda kratko pojasnilo o dosedanjih aktivnosti v zvezi s tem. - Igor Jevnikar predlaga asfaltiranje na 3 mestih -prekopih, v dolžini 12 m2, na Svetem Vrhu. K točki 5: Občinski svetnik Anton Maver je prisotne seznanil o delu občinskega sveta. K točki 6: - Varnostno ogledalo za krajevno cesto Ostrožnik -Žempoh je nabavljeno. Polovico zneska bo krila KS, drugo polovico pa krajani sami (cena ogledala je 79.782,84 SIT). - A. Maver nadalje poroča o izgradnji javnega vodovoda v naselju Vrh - Žempoh. KS je v finančnem planu namenila za izgradnjo tega vodovoda 1.000.000 SIT. Do sedaj je porabljenih približno 455.000,00 SIT. SKLEP: Gradbenemu odboru za izgradnjo javnega vodovoda Vrh - Žempoh se odobri 500.000 SIT. - Glede na zakon o javnih naročilih, ki ga je svet KS obravnaval in se z njim seznanil, je bila imenovana tričlanska komisija, ki bo izpeljala celotne postopke oddaje javnega naročila do odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika. SKLEP: Svet KS imenuje komisijo za izvedbo celotnega postopka javnega naročila do odločitve o izbiri najugodnejšega ponudnika, in sicer v sestavi Zvone Preskar, Peter Deu in Jožica Samide. - Izšla je knjiga Mokronog skozi stoletja. Predsednik predlaga, da bi odkupili 20 knjig. SKLEP: Predlog je bil sprejet. - Anka Zajc predlaga, da bi v bodoče učencem OŠ Mokronog namesto finančnih pomoči ob koncu leta dodeljevali knjige za osnovnošolce primernih vsebin oz. knjige, ki so po svoji vsebini vezane na Mokronog. Seja je bila zaključena ob 23.00 uri. ZAPISALA: PREDSEDNIK SVETA Ruža Brcar Anton Maver zapisnik 5. seje Sveta KS Mokronog, ki je bila v ponedeljek, 08.09.2003, ob 19.30 uri v sejni sobi KS Mokronog, Pod gradom 2. PRISOTNI: Boštjan Blatnik, Peter Deu, Borut Dvornik, Franci Kos, Anton Maver, Bojan Majcen, Anka Zajc, Elizabeta Žlajpah. OPRAVIČENO ODSOTNI: Igor Jevnikar, Marjan Kolenc, Jože Kopina, Zvonko Preskar, Iztok Rep, Rudolf Zupančič. Sejo je vodil predsednik sveta Anton Maver. DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditev zapisnika prejšnje seje 2. Poročilo in razprava o poteku izvajanja del v KS za leto 2003 3. Obravnava predloga rebalansa občinskega proračuna 4. Obravnava vlog in dopisov 5. Vprašanja in pobude svetnikov KS 6. Razno Dnevni red je bil soglasno sprejet. K točki 1: - Sprejeti so bili trije sklepi. SKLEP 1: KS Mokronog bo uredila krajevno cesto do domačije Šere v letošnjem letu, če bo občina Trebnje ob rebalansu občinskega proračuna za to odobrila potrebna sredstva in če bo interes družine Šere obstajal še naprej. Odgovorna sta Anton Maver in Peter Deu. SKLEP 2: Na predlog svetnika Igorja Jevnikarja bodo v plan dela za leto 2004 vnesena dela v zvezi z asfaltiranjem, ki jih je potrebno izvesti v naselju Sveti Vrh zaradi razširitve križišča in prekopov lokalne ceste (pripravljalec plana). SKLEP 3: Za izvedbo investicijsko vzdrževalnih del na ostrešju Kulturnega doma Mokronog (zamenjava kritine, dotrajanih delov ostrešja in kleparska dela na ostrešju) je bil kot najugodnejši ponudnik izbran Gradbeni inženiring, Janez Zakrajšek s. p., Rožna ulica 9, 8233 Mirna. Z njim se sklene pogodba o izvedbi del. Odgovorni osebi sta Anton Maver in Zvonko Preskar. (Ta sklep je sprejela komisija KS Mokronog za izvedbo postopka javnega naročila za investicijsko-vzdrževalna dela na ostrešju kulturnega doma, in sicer 20. 8. 2003 po pregledu prispelih ponudb.) K točki 2: - Predsednik sveta KS je poročal o izvajanju del v KS za obdobje od januarja do avgusta 2003. Na področju cestnega programa so dela večji del zaključena. Asfaltirana je bila krajevna cesta Gorenja vas - Bačje v dolžini 1500 m s 450 m muld. S pomočjo Občine Trebnje in prispevki krajanov je prcplasten del lokalne ceste (Gubčeva cesta in cesta Pod gradom) v skupni površini 4.307 m2 ter krajevna cesta od Ostrožnika do Žempoha v dolžini 1.200 m. Na isti cesti je izdelanih tudi nad 600 m muld. Poleg navedenih cest sta bila s pomočjo krajanov obnovljena in asfaltirana tudi dva krajša odseka krajevne ceste v Ulici talcev v skupni izmeri 265 m2. V izgradnji je pešpot od pokopališča do Švarčeve hiše v dolžini 250 m. - Na komunalnem področju si še naprej prizadevamo za čimprejšnji začetek gradnje kanalizacije (Žalostna gora) in mostu v "Terusu". Urejenih je 5 ekoloških otokov. Intenzivno se pripravlja dokumentacija za izgradnjo vodovoda v Straži. - Trenutno teče izgradnja pešpoti od pokopališča do Švarčeve hiše. Tega program dela za leto 2003 ni zajemal. SKLEP:Program del na cestnem področju za leto 2003 se dopolni tako, da se v letošnjem letu poleg ostalih del uredi tudi pešpot od pokopališča do Švarčeve hiše v dolžini 250 m in v širini l,40m. Odgovorna sta Anton Maver in Peter Deu. K točki 3: Občina Trebnje pripravlja rebalans občinskega proračuna. V ta namen je pripravila svoj predlog tudi KS Mokronog. SKLEP: KS Mokronog predlaga Občini Trebnje, da v rebalans finančnega plana za leto 2003 uvrsti realizacijo del, ki so prikazana v naslednji tabeli (in jo s tem tudi finančno podpre). MOKRONAJZAR SE ZELO VLJUDNO SPRAŠUJE, kje se je zgubila napovedana Sejmarska pot? Zlobni jeziki trdijo, da jo je odnesel Kljukec. A. CESTNO PODROČJE Zap. št. Opis mesta in del Površina Skupna Način financiranja vrednost že zagotovljena sredstva sredstva rebalansa 1. Ureditev pešpoti od pokopališča pokopališča do Švarčeve hiše 250 m x 1,40 m brez osvetlitve 350 m2 2.800 1.800 1.000 2. Makadamska ureditev JP od Pugleda do hiše Šere 700 m2 1.400 1.400 3. Asfaltiranje krajevne ceste Ribjek - Pugled 300 m x 2 m 600 m2 1.250 250 1.000 4. Preplastitev krajevne ceste Beli Grič-Gorenja vas 400 m x 3 m 1.200 m2 2.500 400 2.000 B. OSTALO Zap. št. Opis in mesta del Skupna Način financiranja vrednost že zagotovljena sredstva sredstva rebalansa 1. Zamenjava dotrajanih delov ostrešja in kritine (kulturni dom) 9.986 8.000 1.986 Obravnava se tudi poročilo o poteku izvajanja del v KS Mokronog. SKLEP: Ob pešpoti se uredi javna razsvetljava z enakimi drogovi in lučmi kot so že nameščeni ob pločnikih. Javna razsvetljava se uredi v letu 2004, v primeru, da bi izvajalec del ureditev javne razsvetljave kreditiral, pa že letos. Aktivnosti vodita Anton Maver in Peter Deu. - Ideja o izgradnji vodovoda v Straži je živa že dalj časa. Sestanek zainteresiranih krajanov 1. 3. 2003 je to dodatno potrdil. Na tem sestanku so sprejeli program dela in imenovali gradbeni odbor. Zapisnik z imenovanimi člani gradbenega odbora so poslali v potrditev Svetu KS Mokronog. SKLEP: Na osnovi predloga, ki ga je na sestanku L 3. 2003 oblikovala skupina zainteresiranih krajanov za izgradnjo vodovoda v Straži, imenuje Svet KS Mokronog v gradbeni odbor za izgradnjo vodovodnega omrežja na relaciji Brezovica - Ribjek - Straža naslednje krajane: Antona Goleta (predsednik), Antona Bevca, Darjo Brate, Tomaža Brzina, Jožeta Grlico, Janeza Hočevarja, Antona Metelka in Rudolfa Zupančiča. - Predstavniki KS in podjetja TOM oblazinjeno pohištvo so se že dalj časa pogovarjali o izdelavi skupnih tabel, ki bi jih postavili ob cestah (vstop v KS Mokronog). Napisi na tablah izražajo dobrodošlico krajevne skupnosti in obvestilo, da se tu nahaja podjetje TOM, oblazinjeno pohištvo. Table so že izdelane, postavila jih bo KS. Sredstva za izdelavo in postavitev prispevata podjetje TOM in krajevna skupnost. SKLEP: Table, ki izražajo dobrodošlico pri vstopu v KS Mokronog in hkrati obeležujejo kraj, kjer ima svoj sedež TOM, bo KS postavila po pridobljeni dokumentaciji, ki se za to zahteva. Table bodo stale ob cesti Mokronog - Sevnica v Bruni vasi (na meji z občino Sevnica), ob regionalni cesti Mokronog -Zbure v Dolenjih Laknicah (na meji z občino Sevnica) in ob regionalni cesti Mokronog - Trebnje na Puščavi (na meji s KS Šentrupert). Aktivnosti bo vodil Anton Maver. K točki 4: - Društvo invalidov Trebnje je naslovilo prošnjo na KS za finančno pomoč pri izvedbi srečanja invalidov Dolenjske in Bele Krajine. SKLEP: Društvu invalidov Trebnje se za pomoč pri izvedbi srečanja invalidov Dolenjske in Bele Krajine nameni 14.000,00 SIT. (Sredstva so bila že nakazana.) - PGD Volčje Njive je na KS naslovilo prošnjo za finančno pomoč pri zamenjavi gasilskega vozila. SKLEP: PGD Volčje Njive se za pomoč pri zamenjavi gasilskega vozila nameni 15.000,00 SIT. (Sredstva so že bila nakazana.) - Kolesarski klub "Dolenjska BALANCA" prosi za sofinanciranje dejavnosti kluba. SKLEP: Kolesarskemu klubu "Dolenjska BALANCA" se za sofinanciranje dejavnosti kluba nameni 20.000,00 SIT. - Pevski zbor VINOGRADNIKOV ŠENTRUPERT prosi za denarno pomoč pri organizaciji prireditve S PESMIJO NA VESELO GORO. SKLEP: Pevskemu zboru VINOGRADNIKOV ŠENTRUPERT se za pomoč pri organizaciji prireditve S PESMIJO NA VESELO GORO nameni 10.000,00 SIT. - Janez Bregant prosi za pomoč pri popravilu mostu v Cuglovo dolino. SKLEP: Prošnji g. Janeza Breganta se ugodi. Za popravilo mostu v Cuglovo dolino je KS odobrila 8 cevi premera 80 cm, 2 betonski mreži in 8 vreč cementa. - Marija Janežič je naslovila prošnjo na KS za pomoč pri obnovi vodnjaka. SKLEP: Mariji Janežič se kot pomoč pri obnovi vodnjaka nameni 10.000,00 SIT. - Kulturno umetniško društvo "Ars nova" prosi za uporabo prostora v Kulturnem domu Mokronog za namen glasbene šole. Glasbeno šolo bo vodila Lorena Mihelač. SKLEP: Kulturno umetniškemu društvu "Ars nova" Stična 56, Ivančna Gorica se dovoli uporaba prostora (soba, ki jo uporablja pevski zbor "Emil Adamič" ). Najemnik bo za uporabo prostora poravnal stroške po sklenjenem pisnem dogovoru, iz katerega bo razviden tudi urnik uporabe. Za sklenitev dogovora sta zadolžena Anton Maver in Zvonko Preskar. - Športna društva iz KS Mokronog, Mirne in Trebnjega želijo kupiti teptalni stroj, ki bi služil v občini za urejanje smučišč v zimskem času. Prosijo za dotacijo pri nakupu omenjenega stroja. SKLEP: Športnim društvom Mokronog, Mirna in Trebnje se kot dotacija za nakup teptalnega stroja nameni 100.000,00 SIT iz sredstev KS Mokronog. K točki 5: - Anka Zajc opozori, da na Puščavi ni kažipota za smer Mokronog, predlaga tudi povišanje cen za stojnice na sejmu. SKLEP: Pri CGP Novo mesto, sektor Trebnje se naroči kažipot z napisom Mokronog. Odgovoren je Anton Maver. - Franci Kos predlaga, da se poskrbi za osvetlitev avtobusnega postajališča v Gorenjih Laknicah. SKLEP: Razsvetljava avtobusnega postajališča v Gorenjih Laknicah bo vnesena v plan za leto 2004. - Borut Dvornik pove, da manjka označen prehod za pešce pri Kmetijski zadrugi in blokih, g. Maver pa pojasni, daje bil zaris le-tega predviden, izvajalci del pa so nanj pozabili. SKLEP: Poskrbi se za označitev prehoda za pešce pri Kmetijski zadrugi oz. na lokalni cesti pri odcepu k blokom. - Anton Maver opozori na problem parkiranja na pločniku pri OŠ . Potrebno je urediti tudi prostor, kjer je nekdaj stal Petrolov bencinski servis. Pripomni, da aktivnosti v tej smeri že potekajo. K točki 5: V teku so aktivnosti za legalizacijo in ureditev peskokopaOstrožnik. 18. 9. 2003 bo v ta namen sestanek, na katerega so vabljeni predstavniki oddelka za okolje in prostor Občine Trebnje, inšpekcije za okolje in prostor Novo mesto, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, pravni svetovalec g. Janez Jurij Kos in predstavniki upravljalca peskokopa (KS Mokronog). -SEJEM V MOKRONOGU Zaradi vse večjega števila stojnic se sejem v Mokronogu širi. A. Maver opozori, da je nujno celotno zadevo v zvezi s sejmom spraviti v okvire, ki jih določa veljavna zakonodaja. SKLEP: Takoj se pristopi k aktivnostim za pridobitev potrebnih dovoljenj in soglasij za legalen potek sejma v Mokronogu. - ZIMSKA SLUŽBA Zberejo se ponudbe za pluženje snega na krajevnih cestah v KS Mokronog za sezono 2003 - 2004. Z izbranim izvajalcem ali izvajalci se sklene pisni dogovor. - LEGALIZACIJA IZKORIŠČANJA PESKOKOPA OSTROŽNI K je sklop aktivnosti, ki so s pravnega vidika precej zahtevne. Tudi pravna ureditev sejma v Mokronogu bo terjala veliko pravnega znanja. SKLEP: Sklene se podjemna pogodba s pravnikom Janezom Jurijem Kosom, Jurčičeva 10, Trebnje, za izvajanje nalog v zvezi z uresničitvijo naslednjih projektov : 1. Peskokop Ostrožnik - vodenje postopkov za pridobitev uporabnega dovoljenja 2. Mokronoški sejem 3. Ostale naloge po naročilu in dogovoru z naročnikom - STANE PEČEK je Svetu KS poslal naslednji predlog. "K notranji povezanosti kraja in krajevne skupnosti pa tudi k zunanji podobi gotovo lahko prispeva KRAJEVNI PRAZNIK, ki ga nimamo oziroma smo ga opustili. Zato ponujam v razmislek 18. julij. Na ta dan leta 1279 je bila napisana listina, ki dokazuje, daje bil Mokronog že tega leta trg s stolpom (gradom). Listina sporoča (prepis iz knjige TRG MOKRONOG SKOZI STOLETJA, str. 188, povzetek št. 12): 1279, julij 18., Podčetrtek. Henrik iz Planine obljubi škofu Johannesu iz koroške Krke, da bo izposloval od svojega strica Vilijema Svibenskega listino, v kateri se bo le-ta (ob kazni 100 mark srebra) obvezal, da bo do prihodnjega 8. septembra vrnil škofu "stolp in trg Mokronog" (turrim Nazzenfuz forum ibidem) in grad Štražperk (pri Dvoru). Originalni pergament je v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu sig. C 1782. Predlagani datum je zgodovinski, je domoljuben in nima nobenih političnih asociacij niti ambicij, zato je, po mojem trdnem prepričanju, sprejemljiv za vse." SKLEP: Pristopi se k oblikovanju delovne skupine, katere naloga je s pravnega in vsebinskega vidika pripraviti vse potrebno za uvedbo praznika KS Mokronog. S strani sveta KS se v delovno skupino imenujeta Borut Dvornik, kot nosilec aktivnosti, in Anton Maver kot član. Ostale člane delovne skupine nosilec išče v stroki in med odgovornimi krajani. Seja je bila zaključena ob 22.00 uri. ZAPISALA: PREDSEDNIK SVETA Ruža Brcar Anton Maver ODPRTA CESTA OSTROŽNIK-ŽEMPOH Trak sta prerezala Gabi Brzin in Toni Bulc Gorjani so 6. septembra 2003 slovesno izročili namenu cesto Ostrožnik - Žempoh. Predsednik gradbenega odbora Toni Bulc je na otvoritveni slovesnosti med drugim dejal: "Ko so se pred več kot desetimi leti položili prvi metri asfalta iz doline proti vrhu naše gorice, smo si nekateri zaželeli še nekaj več. Nekaj več v tem smislu, da bi se nam izpolnile tihe želje po elektriki, ki bi napajala naše zidanice, po vodi, ki pomeni življenje, ter po obnovi naše vinske ceste, ki bi omogočila varen dostop. Te želje smo sporočili še našim sosedom, sokrajanom in seveda tudi tistim našim predstavnikom, ki imajo nekaj veljave v krajevni skupnosti in na občini. In tako se je začelo. Najprej nekaj sestankov, nato zbiranje podpisov, tudi brez lobiranja ni šlo. Seveda pa brez naše trdne volje in odločne besede ne bi dosegli tega, kar imamo danes. Po vsej gori je razpeljana električna energija, v pičlem letu smo zgradili vodovod, in še zadnja pridobitev: nova asfaltna prevleka iz Ostrožnika do Žempoha. Veliko delovnih ur in še marsikaj drugega je vgrajeno v to, kar danes izročamo svojemu namenu. Zato naj se v imenu odbora za izgradnjo vodovoda zahvalim vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali. Predvsem bi rad izrekel hvala vsem gorjankam in gorjanom, vaščanom iz okoliških vasi in tudi lastnikom počitniških hišic, saj so tudi oni dali svoj prispevek. Zahvaljujem se ljudem iz občine Trebnje ter Komunali Trebnje. Največja zahvala pa gre vsekakor našemu gorjanu in predsedniku sveta Krajevne skupnosti, g.Tonetu Mavru." Zapišimo še, da se znajo gorjani tudi krepko poveseliti! Za oboje, za delo in veselje, čestitamo! PESKOKOP OSTROŽNIK Zaradi boljše predstave, kako so postopki lahko zapleteni in zakaj so dolgotrajni (vezano na točko 5. seje sveta KS), pa tudi zaradi popolnejše informacije, objavljamo zapis, ki ga je za sejo sveta pripravil predsednik sveta Anton Maver. • Lega peskokopa Kamnolom dolomitnega peska Ostrožnik se nahaja na južnem obrobju Mimske doline ob vznožju severnega pobočja hriba Nova gora, južno od vasi Ostrožnik in severno od zaselka Vrh. Dostop je iz naselja Ostrožnik po asfaltni krajevni cesti v dolžini približno 80 m. Vrh peskokopa je dostopen po asfaltirani krajevni cesti, ki vodi v zaselek Vrh. Prostor peskokopa je okvirnih dimenzij 100 x 100 m, spodnji platoje nekoliko manjši, čelo pa je visoko približno 15 m. Na zahodni strani proti asfaltni cesti sta izdelani dve terasi. • Lastništvo Do leta 1962 je bil v lasti vaške skupnosti - osemnajstih vsakokratnih posestnikov, določenih kmečkih gospodarstev iz vasi Ostrožnik. 15.10.1962 je OLO Novo mesto izdal odločbo, s katero je ugotovil, da je ta skupna lastnina postala po 1. členu Zakona o agrarnih skupnostih splošno ljudsko premoženje. Od tedaj dalje je zemljiško knjižni lastnik peskokopa zemljiška skupnost Občine Trebnje oz. Občina Trebnje, upravljavec pa KS Mokronog. Po podatkih, ki se vodijo v evidenci vloženih zahtev za denacionalizacijo, za parcele, na katerih je peskokop, ni bilo vloženega nobenega zahtevka za denacionalizacijo. • Izkoriščanje peskokopa Za lokalne potrebe so domačini in okoličani izkoriščali peskokop že v 19. stoletju, predvsem intenzivno pa po drugi svetovni vojni. Izkopani material so uporabljali predvsem za utrjevanje kolovoznih poti, kadar pa so naleteli na primerno "žilo", pa tudi za potrebe gradnje, predvsem za beton. V letu 1986 je začela obstoječi peskokop izkoriščati KS za potrebe rekonstrukcij krajevnih in lokalnih cest. Material je primeren za spodnji cestni ustroj. Domačini, ki so se kljub odločbi na osnovi Zakona o agrarnih skupnostih še vedno počutili lastniki peskokopa, so izkoriščanju le-tega nasprotovali, kar je botrovalo, da je 26.5.1987 Skupščina občine Trebnje - Uprava inšpekcijskih služb Novo mesto, Urbanistična inšpekcija, izdala Odločbo o ustavitvi eksploatacije materiala iz peskokopa Ostrožnik, hkrati pa s to odločbo KS Mokronog napotila k pridobitvi lokacijskega dovoljenja. Po izdaji odločbe o ustavitvi izkoriščanja peskokopa je eksploatacija zamrla. Manjše količine materiala so do leta 1995 kljub prepovedi odvzemali le posamezni domačini. Od tega časa dalje je v peskokopu raslo divje odlagališče najrazličnejših odpadkov (odsluženi avtomobili in bela tehnika, les ožganih ostrešij, gnil krompir, različni odpadki nekaterih podjetij, npr. Iskra...). Po uvedenem samoprispevku, ki je imel v programu predvsem urejanje cest, je leta 1995 začela peskokop ponovno izkoriščati tudi KS Mokronog. Do konca leta 2002 je bilo z materialom iz peskokopa Ostrožnik rekonstruiranih in asfaltiranih cca 8 km lokalnih in krajevnih cest. (LC Srednje Laknice - Sveti vrh, LC Dolenje Laknice -Trščina, KC Ribjek - Pugled, KC Ribjek - Straža, KC Mokronog - Brezovica, KC Ostrožnik - Žempoh, KC Gorenja vas - Debenec, KC v Hrastovici Vovk -Jankovič). Kubiki vgrajenega materiala niso bili merjeni. Orientacijsko pa je bilo porabljenega za tekoči meter rekonstruirane ceste od 0,5 do 0,8 m3 gramoza. Material iz obstoječega peskokopa seje uporabljal tudi za urejanje makadamskih cest in nasipe obcestnih bankin. Manjše količine materiala iz peskokopa so bile vgrajene tudi v krajevno cesto na Debencu, ki sodi pod KS Mirna. Nekaj materiala pa je KS Mokronog v tem obdobju tudi odprodala po ceni, ki jo je določil svet KS. V vseh primerih je KS izstavila račun in skladno z veljavno zakonodajo zaračunala DDV. • Aktivnosti za sanacijo in legalizacijo peskokopa KS je skupaj z Občino Trebnje pričela aktivnosti za pridobivanje dokumentov za sanacijo in izkoriščanje peskokopa leta 1993. Razlogi za to so bili naslednji: - posegi v peskokop so bili s strani lokalnega prebivalstva vse pogostejši in nenadzorovani, - peskokop je postajal vse večja in neurejena rana v naravi, - plato peskokopa je bil odlagališče najrazličnejšega odpadnega materiala. V aktivnosti so bili vključeni KS Mokronog, Zavod za urbanistično načrtovanje občine Trebnje, IS Skupščine občine Trebnje, Sekretariat za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje, PEA prostor d.o.o. Ljubljana, Kersnikova 9, Geološki zavod Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Republiški inšpektorat, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Ministrstvo za obrambo -Iinšpektorat RS za varstvo pred požarom, izpostava Novo mesto, PTT Slovenije - poslovna enota Novo mesto, Komunala Trebnje, Elektro Celje - PE Krško, Podjetje za redno vzdrževanje in varstvo cest Novo mesto, Gozdno gospodarstvo Brežice, MOP - Republiška direkcija za varstvo okolja in urejanje voda, izpostava Novo mesto. * Do sedaj zbrana dokumentacija - strokovne osnove za ureditveni načrt in lokacijsko dovoljenje (GZL Podjetje za vrtanje in miniranje Ljubljana p.o, Dimčeva 14, Ljubljana, z dne 26.1.1994; - sklep IS Skupščine občine Trebnje o sprejemu predloga programske zasnove za kamnolom Ostrožnik in predlog odloka o ureditvenem načrtu za kamnolom Ostrožnik (sklep 74. seje IS Skupščine SO Trebnje z dne 7.7.1994); - sklep Programske zasnove za kamnolom Ostrožnik in Odlok o ureditvenem načrtu za kamnolom Ostrožnik (Ur.list RS št. 27/94 in 75/94); - presoja vplivov na okolje (Projektivni atelje prostor d.o.o. Ljubljana, Kersnikova 9, november 1994); - pojasnilo o pridobitvi koncesije za izkoriščanje peska v kamnolomu Ostrožnik (Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, Ljubljana , Kotnikova 5, št. 311-02/033-95/ ejv z dne 12.10.1995). Opomba: Iz pojasnila je razvidno, da se zaenkrat še ne morejo sklepati koncesijske pogodbe in da bo to urejal nov zakon o rudarstvu. Taje bil sprejet v letu 1999 (Ur.list, št. 56/99). Iz zgornjega razloga je zadeva mirovala do leta 2000, ko so se pričele nadaljevati aktivnosti. Te aktivnosti sedaj vodi Občina Trebnje, skupaj s KS Mokronog. V tem času je peskokop Ostrožnik že vnesen v prostorski plan Občine Trebnje. • Nadaljnje aktivnosti Za četrtek 18.9.2003 je sklican sestanek lastnika peskokopa (Občina Trebnje), upravljavca peskokopa (KS Mokronog), rudarskega inšpektorja in predstavnika Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Po pridobitvi ustrezne dokumentacije se bo pristopilo k izbiri koncesionarja. |mokronajzab V knjigi je moč! PRVA ZGODOVINSKA MONOGRAFIJA Boris Golc, Jelka Tršinar, Marko Kapus, Marjeta Bregar in Igor Sapač 27. maja je bila v mokronoškem domu kulture predstavljena knjiga TRG MOKRONOG SKOZI STOLETJA. Tiskana je v 400 izvodih kot drugi zvezek zbornika Župnija Mokronog (prvi je bil Žalostna gora nad Mokronogom Ferdinanda Šerbelja). Obsega 318 strani z 18 strokovnimi članki desetih avtorjev in s 74 slikovnimi prilogami. Izšla je v založbi Studio 5 Mirna. "Navzlic razmeroma pomembni vlogi kraja v preteklosti moramo ugotoviti, daje Mokronog doslej le poredkoma pritegnil pozornost zgodovinarjev", zapiše urednica Marjeta Bregar v uvodu. "Prvi med njimi je bil sicer že v 17. stoletju Janez Vajkard Valvasor, vendar je njegova pozornost v enaki meri veljala tudi drugim kranjskim gradovom, mestom, trgom in župnijam." Strokovno seje mokronoške zgodovine prvi lotil Peter Hitzinger, duhovnik, pisatelj in zgodovinar, ki je v Mokronogu služboval kot kaplan sredi 19. stoletja. Na prelomu v 20. stoletje je zapiske o mokronoški preteklosti objavil Konrad Črnologar, kasneje pa Ivan Steklasa, zgodovinar iz Šentruperta. Nato dolgo časa nič oziroma sem in tja kakšen krajši strokovni članek. Nekaj novih podatkov o trguje leta 1966 prinesel v Dolenjskem listu objavljen članek Henrika Heferleta, zgodovinar Božo Otorepec je leta 1988 obdelal pečat in grb Mokronoga, Stane Peček pa je leta 2000 v poljudno zasnovanem delu Zgodbe Mokronoge podal zaokrožen pregled mokronoške preteklosti. Tako knjiga Trg Mokronog skozi stoletja, kije nastajala deset let, predstavlja prvo monografsko zastavljeno zgodovino Mokronoga od nastanka trga v 13. stoletju do konca 18. stoletja, deloma sega tudi v obdobje zadnjih dveh stoletij. Vsebinsko je knjiga razdeljena v tri sklope: Razprave, Gradivo in Mokronog v starejši literaturi. V prvem Boris Golc piše o zgodovini trga od nastanka do odprave trške avtonomije v začetku 19. stoletja. Marjeta Bregar v dveh prispevkih obravnava katastrsko občino Mokronog ter trško prebivalstvo, razpravi Tomaža Goloba in Igorja Sapača pa govorita o mokronoškem gradu. V drugem sklopu Božo Otorepec predstavi vse listine oz. njihove izvlečke, v katerih se Mokronog ali Mokronožani omenjajo do leta 1500. Kot kronološko nadaljevanje tega spisa pa je France Baraga pripravil opis pisanih dokumentov novega veka, shranjenih v Kapiteljskem arhivu v Novem mestu. V zadnjem sklopu pa se bralec seznani s prevodi zapisov in člankov Valvasorja, Hitzingcrja in Črnologarja, objavljenih v stari nemščini, ter z osmimi krajšimi članki Steklase. Ni odveč povedati tudi to, da so ob koncu knjige natisnjeni povzetki, ki so prevedeni v nemščino in angleščino. Monografija je gotovo velik prispevek h krajevnemu in širšemu zgodovinopisju. "Z zbornikom smo se odločili oblikovati znanstveno objektivno podobo kraja in ustvariti domoznansko zbirko Mokronoga in Mirnske doline" je na predstavitvi povedal Marko Kapus, glavni urednik, mobilizacijska in potisna sila projekta. "S pravo podobo o samem sebi se izognemo domišljavosti in zgrešenemu investiranju. Zato je zgodovinski pogled v preteklost v resnici investiranje v prihodnost!" Samo želimo lahko, da knjiga Trg Mokronog skozi stoletja ni zadnja v tem projektu. Stane Peček RAZSTAVA KERAMIKE je spremljala predstavitev knjige Mokronog skozi stoletja. Vsebinsko se je naslanjala na knjigo oziroma na zgodovino Mokronoga, saj smo lahko videli maketo mokronoškega gradu iz 16. stoletja (povzeto po Sapačevi skici, objavljeni v knjigi), staro Hajmerletovo hiško, nekaj drugih stavb ter uporabno keramično posodje iz srednjeveških časov. Razstavo so pripravile članice KUD Majolika unikata Duška Lah Peček, Slavka Šinigoj, Nika Udovč in Tanja Uhan. MOKRONOZCI PRIHAJAJO Oče mokronoških bajeslovnih bitij Stane Peček bo v novembru predstavil novo knjigo z naslovom ŠUŠTARČEK, KROJAČEK IN MOKRONOŽCI. Pravljici nista namenjeni samo otrokom, tudi odrasli bodo lahko uživali, že zaradi tega, ker si bodo obudili spomin na poklic potujočih obrtnikov, ki so od hiše do hiše, od vasi do vasi, popravljali obuvala in oblačila ter delali nova. In kaj imajo tu opraviti škratje? Marsikaj, saj niti Krojačku niti Šuštarčku ne gre vse gladko. Krojačka j/jlM/*- Jc/uruptt so hoteli celo obesiti na Gavžnem hribu, in če se ne bi vmešali Mokronožci, bi se kaj slabo končalo. Z likovnimi očmi je škrate doživela akademska slikarka Jelka Godec Schmidt. 60 LET XII. SNOUB Pred 60 leti je bila v Mokronogu ustanovljena 12. SNOUB. V njene vrste so vstopili že prekaljeni borci Gubčeve in Šlandrove brigade ter številni prostovoljci Dolenjske in Bele krajine. Brigada, ki je na začetku svoje bojne poti štela okrog 1500 borcev in bork, je ognjeni krst doživela v Gabrijelah, ko je skupaj s Cankarjevo brigado prebila tedanjo nemško-italijansko mejo in osvobodila Tržišče, Krmelj, Šentjanž in Boštanj, okupatorske nemške enote pa pognala čez Savo. Na svoji bojni poti je brigada vojevala 180 bitk. Na slovesnosti v Mokronogu je okrog 800 udeležencev nagovoril upokojeni general Mirko Mirtič, ki je med drugim dejal, da se ob spominjanju na slavne dni "žal utrne tudi marsikatera grenka misel, ker se po več kot pol stoletja znova pojavljajo ljudje, ki oživljajo mrtve duhove in odpirajo komaj zaceljene rane. Trdijo, daje to bila državljanska vojna, toda mi smo se borili za svobodo celotnega naroda, oni pa so morili na strani okupatorja in zanj ter se pri tem sklicevali celo na boga in vero!" Litijski župan Mirko Kaplja je na brigadni prapor pripel domicilni trak, kot slavnostna govornica pa je nastopila županja občine Trebnje Marica Škoda. Potem ko je opisala pomen narodno osvobodilnega boja za slovensko državo, je poudarila, da je naša prihodnost v Evropi, ki pa bo zahtevala veliko modrosti naših predstavnikov v organih EU, predvsem pa preseganje ozkih ideoloških in strankarskih interesov. Zanimiv kulturni program so izvedli MoPZ Emil Adamič Mokronog, ŽePZ Svoboda Mirna, učenci OŠ Mokronog, Bariča Kraljevski in Frane Videčnik, za prijetno bivalno in kulinarično počutje pa so poskrbeli mokronoški gasilci. Stoji učilna zidana SKRB ZA ZDRAVJE V VVE MOKRONOG V srednji skupini ŽOGICE smo prvo širšo temo posvetili skrbi za zdravje. Tako smo poudarili pomen gibanja, či-stoče (osebne in okoljske), ter zdrave prehrane in vse izvajali v praksi. V petek dopoldne smo pripravili okusne zelenjavne solate in namaze, popoldne pa skupaj s starši ob praznovanju jeseni vse poskusili. Vsi so bili navdušeni. Ker pa kljub skrbi za zdravje včasih tudi zbolimo, nas je obiskala prava zdravnica, nam prijazno pokazala zdravniške pripomočke in nas “pregledala”. Pa tudi pravo lekarno smo si ogledali, ki nam jo je prijazna gospa pokazala. Hvala obema. Vzg. Danica Savšek in Bojana Gregorčič PRVIČ V SOLO Letos je že tretja generacija prvošolcev slavnostno prestopila prag svojega razreda. Pričeli smo s prijetnim glasbenim uvodom in pozdravom gospe ravnateljice. Otroci so simbolično prestopili rdeč trak na vratih razreda in se seznanili z učiteljicama. Prvi šolski dan so učenci preživeli skupaj s svojimi starši, ki sojih spremljali pri različnih dejavnostih in jim tako pomagali premagati strah in nestrpnost. Mali radovedneži so najprej poslušali pravljico, ki jih je popeljala v iskanje skritih zakladov. Drobne malenkosti, ki so jih našli na policah učilnice, so si ogledali in jih pospravili v slavnostno vrečo, okrašeno z njihovimi izdelki. Vse to so pozneje odnesli domov. Ob razigranem razpoloženju smo se naučili še novo pesmico in celo zaplesali. Popoldan je kar prehitro minil. Utrujeni smo se odpravili domov, polni pričakovanj za naslednji šolski dan. Polona Kralj Zupančič | MOKROHAJZAR ZA VARNO HOJO PO CESTI Ker smo drugošolčki še nebogljeni in preži na cesti na nas veliko nevarnosti, smo poprosili policista Janeza, da smo se skupaj sprehodili od šole skozi naselje in čez nevarna križišča v Mokronogu. Patricija in ostali učenci so pravilno prečkali prehod za pešce pri šoli. Janje ugotovil, da bi se bilo nevarno loviti po cesti, prerivati in brcati s sošolci na pločniku. Uroš je bil kar malo začuden, ko je izvedel, da ne sme na cesto z rolerji. Tina ve, da hodi skupina po desni strani ceste tam, kjer ni pločnika. Nina sije zapomnila, da se sme voziti po cesti s kolesom le v spremstvu staršev in s čelado na glavi. Še veliko vprašanj bi radi zastavili policistu, vendar smo se letos učili le pravilne hoje po pločniku in izven naselja. Vsa druga radovedna vprašanja pa še čakajo. 2. razred devetletke PRVI ŠOLSKI DAN Prvošolčki so na podružnični šoli Trebelno 1. septembra 2003 slovesno prestopili šolski prag. Po nastopu glasbenikov so poslušali pravljico o pikapolonici, ki se je trudila, da bi čim lepše narisala svojo mamico. Otroci so v učilnici z zanimanjem iskali škatle presenečenj. Skupaj s starši so izdelali sladkorno vrečo in jo napolnili s presenečenji. Janja Brcar PESTER KONEC ŠOLSKEGA LETA V Mokronogu je sonce močno pripekalo, vročina je bila neznosna, mi pa se nismo menili za to, kajti prepustili smo se hladnemu objemu pohorskih gozdov. V CŠOD Planinka na Hočkem Pohorju smo šestošolci s svojima razredničarkama preživeli pet prijetnih dni, in sicer od 16. do 20. junija 2003. Prebujali smo se v naravi, se seznanili s klopi (tudi "zbirali" smo jih) in boleznimi, kijih prenašajo, spoznavali užitne divje rastline in gozd ter življenje v njem, koristnost kamnin, urejali sobe in se preizkušali v orientaciji, odkrivali astronomijo in lepote Pohorja (npr. slap Skalce in Bolfcnk), vneto pisali dnevnike, "se sprehajali" po gozdni učni poti, streljali z lokom, se pomerili v kvizu, pripravili prijeten zaključni večer... Potrudili smo se. Stric Lojze in škratje so nas zato nagradili z bogato zapuščino - polovico Pohorja v zahvalo za naš trud oz. skrb za gozd. Pazite nanj (na gozd) tudi vi. To pa vam sporočamo mi, lanski šestošolci. Katja Kovačič in Jasmina Ponikvar KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ, TOLIKO VELJAŠ V sodobnem času naglice, krute vsakdanjosti v svetu poslovnežev, tehnologije in stresa se včasih komaj zavemo, kako pomembno je govoriti - izražati svoje misli in hotenja, tihe želje in hrepenenje. Da pa bi to zmogli, moramo znati sprejemati in dajati, se prilagajati drug drugemu, prisluhniti govorici sočloveka. Le-ta ni vedno materinščina. Nova vedenja si pridobivamo na različne načine, med njimi je pomemben tudi študij literature v tujih jezikih. Pri tem velja poudariti, da še vedno drži KOLIKOR JEZIKOV ZNAŠ, TOLIKO VELJAŠ. Pomembno je, koliko jezikov in ne katere. Marsikdo je v času svojega študija prisegal na angleščino, drugi se je samoizobraževal, kajti literatura, s katero si je lahko pomagal pri pisanju diplomske naloge, je bila vsa v nemščini, on pa je ni obvladal. Pa služba?! Tudi ta zahteva svoje. Že res, da se vedno najde kdo, ki ti lahko priskoči na pomoč, a vedno je najbolje računati nase in na svoje znanje. Da nemščina le ni za "odpis", se zavedajo tudi Saša Janežič, Petra Regent in Urška Zagorc, ki so se poleg angleščine (in seveda materinščine) pridno učile tudi nemščino in letos spomladi pridobile NEMŠKO JEZIKOVNO DIPLOMO 2. STOPNJE. Slednja omogoča vsem prejemnikom študij v tujini. Čestitamo - njim, pa tudi vsem tistim, ki se zavedate pomembnosti znanja slehernega jezika. V.M.R. KDOR SE HOČE POVZPETI NA DREVO, MORA ZAČETI SPODAJ V tem afriškem pregovoru lahko spoznamo pomen celoletnega dela učencev in delavcev OŠ Mokronog. Ta misel je namenjena vsem, še posebno pa 150 dobitnikom bronastih priznanj. Veliko učencev pa je poseglo še više in tako so dosanjali svoje sanje. Naj najprej naštejmo tiste, ki so usvojili srebrna priznanja, in sicer kar po predmetih. • slovenski jezik: Petra Škarja, Lucija Žgajnar, Anja Gorenc in Tanja Škarja (mentorici Vesna magovec Regent in Marija Zagorc) • nemški jezik: Veronika Jelenc (mentorica Lučka Dreža) • kemija: Marko Bregant in Lucija Žgajnar (mentorica Irena Brcar Anžur) • fizika: Ervin Ajdišek, Petra Škarja, Marko Bregant in Mojca Udovč (mentorica Jožica Kaferle) • matematika: Katja Kovačič, Marko Bregant, Mojca Udovč. Simon Žagar, Mojca Abina, Ervin Ajdišek, Lea Majcen in Petra Škarja (mentorji: Jožica Kaferle, Kristina Bregar in Jože Hočevar) • zgodovina: Anja Gorenc (mentorica Amalija Vitman) • tehnična vzgoja (mentor Damjan Zupančič) - Kaj veš o prometu: Marko Bregant 1. na občinskem tekmovanju (udeleži se tudi državnega tekmovanja) - Mladi tehniki: Jernej Kostrevc in matej Zajc - 2. mesto na državnem tekmovanju • Vesela šola: Barbara Dragan, Urška Tramte, Lovrenc Kolenc, Blaž Metelko, Jasmina Ponikvar, Tjaša Cvetan, Tina Dragan, Saša Rezelj, Mojca Udovč in Lucija Žgajnar (mentorica: Stanka Ban Virant) • Sladkorna bolezen: Anja Gorenc, Mojca Abina in Tina Dragan (mentorica Milena Kralj) Posebna pozornost velja tistim učencem, ki so si s trdim delom uspeli pridobiti zlata priznanja. Le-ti so: • Marko Bregant (zlato Stefanovo priznanje (fizika in obenem 2. mesto v državi ter zlato Vegovo priznanje (matematika) • Petra Škarja (zlato Vegovo priznanje (matematika) in zlato priznanje iz znanja zgodovine ■ Mojca Abina (zlato priznanje iz znanja zgodovine) • Mojca Udovč (zlato Stefanovo priznanje) Dosežki na športnem področju (mentorja Matej Dreža in Franc Gabrijel) ATLETIKA Na občinskem tekmovanju so učenci dobili 6 zlatih kolajn, in sicer Maja Leskovšek, Anita Zore, Anita Tratar, Viktor Krese, Jaka Slak Riossa in Jožko Miklič. Na področnem tekmovanju je L mesto pripadlo maji Leskovšek, 2. mesto pa Viktorju Kresetu. Na državnem tekmovanju pa je Maja leskovšek dosegla 3. mesto, in sicer v teku na 60 m. SMUČANJE Na občinskem tekmovanju so prva mesta dosegli Rok Žlajpah, Blaž Dolenšek, Pika Dvornik in Jure Bulc. Na področnem prvenstvu si je L mesto prismučal Rok Žlajpah, 2. mesto pa Blaž Dolenšek in Pika Dvornik. ODBOJKA Starejše deklice so na občinskem tekmovanju dosegle L mesto, na področnem drugo, v četrfinalu 2., v polfinalu 3. mesto in si tako delijo 9.- 12. mesto v državi. Starejši dečki so dosegli na občinskem tekmovanju 1. mesto, na področnem 2. in v četrfinalu 3. mesto. Mlajši dečki so dosegli na občinskem tekmovanju L mesto, na področnem pa drugo. Petra Škarja je prejela priznanje - MODRO ZASTAVICO, za faire play na šolskih tekmovanjih. Pomembno je opozoriti tudi na vse učence, ki so se v tem šolskem letu trudili in dosegli odličen uspeh. To so: V prvem in drugem razredu je pisno ocenjevanje, zato so vsi odličnjaki. 3. razred: Reneja Borštnar, Anja Ratajc in Urška Udovč 3. razred Trebelno: Janez Žagar, Klemen Dragan, Barbara Dragan, Sabina Starič, Robi Pucelj, Matic Krivic in Matej Zore 4. razred Mokronog: Jure Grabnar, Elizabeta Jevnikar in Neža Grden 4. razred Trebelno: Petra Nahtigal in Barabara Zarabec 5. razred: Katja Starič, Teja Peterle, Eva Skobe in Urška Tramte 6. razred: Luka Bulc, Lovrenc Kolenc, Jasmina Koračin, Sanja Povše, Rok Žlajpah, Sara Starič, Alja Koračin, Blaž Metelko, Katja Kovačič, Jasmina Ponikvar in Gašper Nahtigal 7. razred: Marko Bregant, Tina Dragan, Mojca Udovč, Žiga Zagorc, Tanja Špelič, Lucija Žgajnar, Erika Sebanc, Saša Rezelj, Anita Zore, Alen Virant, Spela Kržič, Jožica Koračin B.razred: Petra Škarja, Lea Majcen, Anja Gorenc, Andreja Lindič, Tomaž Rangus, Tanja Škarja, Veronika Jelenc, Maša Dvornik in Mojca Abina Vsem odličnjakom, dobitnikom bronastih, srebrnih in zlatih priznanj, pa tudi njihovim mentorjem, iskreno čestitam. Ravnateljica: Marica Murene mokronajzar| Ni dolgo tega, kar smo ponosni v svoji sredi pozdravili najstarejšega Mokronožana, g. Jožeta Marenčeta. Spregovoril nam je o svojih čebelah, prisluhnil našemu programu, na koncu pa vesel zaplesal. Letos 24. marca je praznoval svoj 102. rojstni dan. V začetku julija je za vedno zatisnil oči. Poklonili smo se njegovemu spominu in se ga s hvaležnostjo spominjamo. Učenci 7. b razreda Pri farni cerkvici HVALEŽNOST IN MINLJIVOST, BARVI JESENI! Kdor nima rad jeseni, nima pravega odnosa do sadov. Resje, da prinaša jesen tudi hlad, meglo, razpadanje; da nakazuje umiranje prejšnjega razkošja narave. Resje, da jesen zamahuje tudi po ljudeh. Časopisi so nenadoma napolnijo z osmrtnicami. Jesen se hkrati ogrinja z zlatom in črnino. Zlati so sadovi, ki nam jih v naravi naklanja jesen. Kljub sušni letini jih bo dovolj za preživetje. Ne bomo pogrešali ne kruha ne vina. Prav kruh in vino - podoba živega Boga med nami - naj bosta to jesen naš opomnik k hvaležnosti. Kmalu bomo obhajali zahvalno nedeljo, ko bodo oltarji olepšani z bogastvom radodarnega stvarstva. Lahko se bomo zamislili nad umnostjo Stvarnika in nad njegovim smislom za raznolikost, da se iz dveh na oko tako podobnih semen razvijeta tako različna pridelka. In to na isti njivi! Jesen je praznik darov zemlje, a je tudi opomin k čuječnosti. Hkrati z zahvalo za vse, kar smo to leto doživeli, pomislimo na to, da se približuje še en pomenljiv jesenski praznik, praznik vseh svetih in dan vernih duš. Ko se z jesenjo polnijo časopisi z osmrtnicami, se nehote zavemo, da padajo snopi življenjske žetve. Ne veste ne ure ne dneva, nas opozarja Sveto pismo; ena urca je skrita morbit prav nocoj, ve povedati stara preizkušena modrost. Ni je mogoče preklicati. A naj povežem konec z začetkom: vse je odvisno od zornega kota, od tega, kako gledamo na stvari. Kristjan, ki gleda na življenje z vedrino, opazi jeseni najprej sadove. Upanje ohrani tudi takrat, ko mu zemeljska sreča obrne hrbet. Tudi takrat, ko vse počez klestijo ujme in ko je treba pogledati smrti v oči. Kdorkoli že smo, kjerkoli že bivamo, karkoli smo v življenju (in še posebej to leto) dosegli - hvaležni bodimo. Z besedami apostola Pavla, ki pravi: "Nenehno se zahvaljujte!" se tudi jaz zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pripomogli k rasti farnega občestva! Klavdio Peterca, župnik GOSPODU ANTONU HOČEVARJU V SPOMIN Naše zemeljsko življenje ostaja kljub želji po trajni mladosti le pot od rojstva k smrti. To nezamenljivo pot je v devetdesetih letih prehodil tudi gospod Anton Hočevar: najprej preprost dolenjski otrok, potem spoštovan slovenski duhovnik, živeč na stičišču Save in Donave, nazadnje spet rojak med rojaki in na zadnji življenjski postaji tik pred odhodom rani delavec v Gospodovem vinogradu. Krstna knjiga župnije Mokronog priča, da je msgr. dr. Anton Hočevar začel svoje zemeljsko popotovanje na Prelogah 30. 12. 1912 v skromni kmečki hiši kot najmlajši izmed petih otrok Frančiške in Antona Hočevarja. Naslednji dan, na Silvestrovo, je bil po zakramentalni milosti in rokah župnika Franca Žitnika pri krstnem kamnu v župnijski cerkvi vpričo botrov Jožefe Modic in Janeza Modica prerojen v božjega otroka. Po osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Ljubljani, kjer se je preživljal zlasti z inštrukcijami. Teološke študije je končal v Ljubljani in bil tam v začetku vojne 5. 4. 1941 posvečen v duhovnika. Med vojno je bil v Sloveniji, potem je doktoriral na tujem in služboval v Beogradu, Zaječarju, Boru in Kragujevcu. Temu je sledil zopet Beograd, ki mu je ostal zvest do konca. Zadet od možganske kapi je omahnil pri oltarju, leto zatem, ko je obhajal svojo biserno mašo in se z zbranim občestvom Bogu zahvaljeval za 60 let duhovništva. Naslednji dan, okrepljen z zakramenti za umirajoče, je spokojno zaspal v Gospodu. Počiva na domačem pokopališču v družinskem grobu svojih staršev. Za svoje nesebično delo je bil odlikovan s častnim nazivom monsignor, domači kraj pa se ga spominja s hvaležnostjo in ponosom. Klavdio Peterca, župnik DRAGIH RAJNIH se bomo v novembru spominjali najprej pri bogoslužnih opravilih za rajne na praznik vseh svetih na vseh treh pokopališčih, pri molitvi rožnih vencev 1. novembra ob 18. uri v farni cerkvi in poimensko pri vseh delavniških svetih mašah v posebnih molitvah za rajne takoj po svetem obhajilu. Tak molitveni spomin lahko naročite v zakristiji ali v župnijski pisarni do 15. oktobra. Klavdio Peterca, župnik kdor poje, zlo ne misli MOŠKI PEVSKI ZBOR EMIL ADAMIČ organizira v MOKRONOGU tečaj za OBLIKOVANJE GLINE informacije in prijave: 031 633 672 Tečaj je primeren za otroke in odrasle. Seznanili se boste z osnovnimi tehnikami oblikovanja gline. Uživali boste v ustvarjanju glinenih kač ali pa glinenih plošč. Izdelki bodo imeli dekorativno oziroma uporabno vrednost. Tečaj bomo zaključili z razstavo izdelkov. Za datum se bomo dogovorili, ko bo najmanj deset prijav. IUSPEH SAVRGASE Basita Lojze in Stane na škumpanju. Letošnjo pevsko sezono smo začeli S PESMIJO NA VESELI GORI. Dobesedno, kajti 6. septembra smo nastopili na pevski prireditvi s tem imenom. Že naslednjo soboto, 13. septembra, smo bili gostje v Gornji Lokvici pri Metliki, če je beseda gostje prava za našo prisotnost na prireditvi, kjer smo peli, pili, jedli, predvsem pa "škumpali"! Izraza ne boste našli v slovarju slovenskega jezika, pomeni pa že skoraj pozabljeno opravilo, ko je treba rženo snopje pripraviti za krovce, da lahko potem z njim prekrijejo streho. Sicer pa smo začeli tudi z rednimi vajami, ki so, kot doslej, v garderobi kulturnega doma, vsako sredo, ob 19. uri. Prav veseli bi bili kakšne nove "Štirne"! Vse informacije v zvezi s tem pri našem zborovodji, tel. 349 92 88. Letošnja tekmovalna sezona v odbojki na mivki, ki seje kljub neznosno vročemu poletju odvijala na turnirjih v Novemu mestu, Ljubljani, Kamniku in Kranju, je prinesla viden uspeh tudi mokronoškemu dvojcu, Srečku Stariču in Petru Savšku. Z odlično igro sta se uvrstila na glavni zaključni turnir (državno prvenstvo) v Izoli, kjer sta osvojila 7. mesto. Morda je k temu kaj pripomoglo tudi pristno mokronajzarsko ime Šavrgasa, pod katerim sta na prvenstvu nastopala. Čestitamo! KADETSKA LIGA ŽENSKI PEVSKI ZBOR SVOBODA MIRNA VABI K SODELOVANJU NOVE PEVKE. ZAŽELJENA STAROST OD 16 DO 35 LET. VAJE VSAK PONEDELJEK, OB 18. URI, V OSNOVNI ŠOLI NA MIRNI. Vse informacije Stane Peček, 349 92 88. 5. oktobra so Tomovke prvič zaigrate v kadetski ligi. EVROPSKO PRVENSTVO V PRAKTIČNEM STREUANJU S PUŠKO ŠIBRENICO Od 22. 8. do 30. 8. je bilo v Italiji prvo evropsko prvenstvo v praktičnem streljanju s puško šibrenico (IPSC). Tekmovanje je potekalo v Temiju, v bližini Rima. Na tekmovanju je sodelovalo 250 tekmovalcev iz 20 držav, med njimi tudi Boštjan Pavlič iz Mokronoga. Praktično streljanje s puško šibrenico je način strelskega tekmovanja, pri katerem mora strelec kar najhitreje opraviti s progo, pri tem pa mora imeti čim boljše zadetke. Proge so kratke, srednje in dolge, sestavljene so ali iz papirnatih ali kovinskih tarč, ki so postavljene na različnih razdaljah, običajno od 3 do 50 metrov, lahko so pa tudi na 60 metrov ali več. Tarče so lahko statične, gibajoče, premikajoče, ter tarče, ki se pokažejo in izginejo. Tekmovalec mora pričeti progo z določenega položaja (stoje, leže ...), odvisno od proge. Pri streljanju mora premagovati različne ovire, streljati med premikanjem, skozi line, iz avta ... Tekmovalci so razdeljeni v štiri kategorije po vrsti puške šibrenice (standardna potezna - pumparica, standardna polavtomatska, prirejena, odprta kategorija), puške pa so v večini primerov kalibra 12. Na prvem evropskem prvenstvu v praktičnem streljanju s puško šibrenico je bilo 21. prog. Za dokončanje teh prog je bilo skupno potrebno 246 nabojev, od tega 122 trap nabojev in 124 idealk. Tekmovanje je potekalo tri dni, vsak dan je posamezen tekmovalec opravil s sedmimi progami. Za uspešno dokončanje vsake proge je bila potrebna maksimalna koncentracija, saj se je vsaka nepravilna izvedba proge kaznovala s kazenskimi točkami, vsako nevarno rokovanje s puško pa z izključitvijo s tekmovanja. Sodnik je tekmovalca lahko odsranil s tekmovanja že, če je cev puške obrnil izven določene varne smeri ali če je imel prst na prožilcu med premikanjem, med odpravljanjem zastoja in podobno. Tekmovanje je potekalo v čudovitem vzdušju, saj je bilo prvo te vrste v Evropi. Ideje in taktike, kako opraviti s streljanjem na progi so kar deževale. Pestra je bila tudi izbira pušk, tako polavtomatskih, kakor tudi poteznih (pumparic): Benneli, Winchester, Remington, Mossberg,... Posebno so izstopali tekmovalci v odprti kategoriji (Open Division) s svojimi kapacitetami pušk, saj so imele nekatere tudi do 19 nabojev v tubi. Najbolj pa so bili veseli prvenstva tekmovalci iz Velike Britanije, saj je pri njih dovoljeno samo praktično streljanje s puško. Tekmovanja se niso udeležili samo tekmovalci iz Evrope, temveč tudi iz ZDA, Republike Južne Afrike, Filipinov, Avstralije, Argentine,... Na prvem evropskem prvenstvu je Boštjan Pavlič v kategoriji potezne puške šibrenice (pumparice) s 87,92% osvojil odlično sedmo mesto. VORANCEVA POT Turistično društvo Mokronog vabi na tradicionalni pohod po Vorančevi poti 18. oktobra 2003 (tretja sobota v oktobru). Start bo ob 8. uri izpred gostilne DED, kjer boste lahko s 1.500 tolarji poravnali pohodnino oziroma si zagotovili prehrano na cilju na Pijani Gori ter prevoz nazaj v Mokronog. Prijazno vabljeni! SOSEDJE VABIJO JESENSKO SREČANJE V TRŽIŠČU, ki bo letos 11. oktobra, ima namen prikazati stare kmečke običaje, ki so bili dolga leta edini način pridelave hrane, kmetovanja in preživljanja družine. Ta dan bodo oživele vse vinske gorice Malkovca, Telč, Bojnika... Tudi letos bo že zjutraj iz Ljubljane odpeljal muzejski vlak, ki bo preko Zidanega Mosta, Sevnice in Boštanja okrog 11. ure dopoldne pripeljal goste na osrednjo prireditev v Tržišče, na kateri bodo predstavljeni kmečki običaji, stroji, razna dela in opravila, na odru se bo odvil pester kulturni program, pridni domačini pa bodo postregli s kosilom. Za večino pa bo verjetno najbolj zanimiv del dneva nastopil po kosilu, ko bodo avtobusi razpeljali ljudi po zidanicah na pokušino mošta, domačih dobrot ter pristnega gostoljubja ob domači pesmi in zvokih harmonike. Spoštovani in dragi sosedje iz mokronoške krajevne skupnosti, tudi vi prisrčno vabljeni! Stanko Lazar PGD MOKRONOG POROČILO JANUAR nedelja, 26. - posvet poveljnikov in njihovih pomočnikov na temo Sodelovanje z regijskim centrom za obveščanje MAREC nedelja, 23. - Na Svetem Vrhu seje ob robu vinogra- da vnela trava. Požar smo uspešno pogasili. ponedeljek, 24. - Tehnično reševanje na Svetem Vrhu (reševanje mačka z električnega droga). MAJ nedelja, 4. - Sodelovali smo v redarski službi na drugem TOM teku v Mokronogu. • Vse mesece smo se aktivno pripravljali na občinsko tekmovanje. sobota, 10. - Nastop pionirskih in mladinskih ekip na občinskem tekmovanju. Pionirji so osvojili 3. mesto, mladinci II. ekipe 2. mesto in mladinci I. ekipe 9. mesto. • Ves mesec so potekale vaje ženskih in moških članskih ekip za občinsko tekmovanje. JUNIJ ponedeljek, 2. - Nudili smo pomoč pri ureditvi strehe na stari sodniji, v katero je udarila strela. nedelja, 8. JULIJ četrtek, 31. četrtek, 31. SEPTEMBER petek, 12. nedelja, 21. nedelja, 28. - Nastopili smo na občinskem tekmovanju, z zaključkom na Trebelnem. Rezultati: člani A - 6. mesto, člani B - 2. mesto, članice A - 2. mesto. • Ekipe pionirjev, mladincev, člani B in članice A so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo 18. 10. 2003 v Šentjerneju. Štirje naši člani (Pavel Železnik, Mitja Bregant, Lado Abina in Benjamin Miklavčič) so sodelovali v gašenju grozovite ognjene ujme na Primorskem. V pomoč Primorcem smo poslali tudi naše vozilo GVC 24/50. Na Hudejah je zagorelo gospodarsko poslopje. V gašenju je sodelovalo 5 naših gasilcev in cisterna GVC 16/25. Pri odpravljanju posledic strašnega neurja v italijanskem mestu UKVE sta sodelovala dva naša gasilca, Bojan Koračin in Alojz Bregant, ter vozilo GVC 24/50. Prevzeli in izpeljali smo tehnično organizacijo za proslavo 60-letnice ustanovitve XII. partizanske brigade, kije bila na našem prostoru pri gasilskem domu. Posvet poveljnikov in njihovih namestnikov na GZ Trebnje na temo "Oktober, mesec požarne varnosti" s poudarkom na izobraževanju. IN ŠE PROŠNJA! NEKDO SI JE IZPOSODIL DVA KOMPLETA NAŠIH MIZ. PROSIMO, DA JIH ČIMPREJ VRNE! Poveljnik, Peter Železnik Od 1. oktobra je “ta spodnji Mercator” postal Market Cvetan Mokronog. mokronajzarQ CIK Trebnje vpisuje v OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE 5., 6., 7. in 8. razred - izobraževanje je BREZPLAČNO poklicne in strokovne srednje šole -VOZNIK (ŠC Novo mesto) - BOLNIČAR - NEGOVALEC (ŠC Novo mesto) - TRGOVEC - KUHAR, NATAKAR (CDI Univerzum) - VRTNAR, CVETLIČAR (CDI Univerzum) - EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK (PTI in SSI) - STROJNI TEHNIK (PTI) (ŠC Novo mesto) - EKONOMSKI TEHNIK (SSI in PTI) - UPRAVNI TEHNIK - 4. letnik - GOSTINSKI TEHNIK (CDI Univerzum) - TURISTIČNI TEHNIK (CDI Univerzum) - PREDŠOLSKA VZGOJA VISOKO POSLOVNO ŠOLO - študij na daljavo Vpišejo se lahko tudi diplomanti Višje poslovne šole (v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana) tečaji -TUJI JEZIKI - RAČUNALNIŠTVO - VOZNIK VILIČARJA - UPRAVLJALEC TGM IN DVIGAL - MASER - VARSTVO PRI DELU - HIGIENSKI MINIMUM - USP. ZA RAČUNOVODJO - VODENJE POSLOVNIH KNJIG - TEČAJ ŠIVANJA - TEČAJ KUHANJA informacije in prijave: CIK TREBNJE 8210, Kidričeva 2 07/34 82 103, 34 82 104 vsak delovnik od 8.00 do 16.00, ob sredah do 16.30 ure Spoštovani svojci umrlih! Vfl ■ mr M- ■ • H Sir Z desetletnimi izkušnjami v dejavnosti Vam stojimo ob strani v težkih trenutkih Vašega življenja. Želimo Vas opozoriti na konkurenčno podjetje, ki z našim poslovanjem nima nič skupnega, razen ENAKEGA družinskega imena, s katerim se predstavljajo. Tako s tem povzročajo zmedo pri naročnikih, saj le-ti velikokrat ne vedo, če je klicano TISTO podjetje, ki so ga ŽELELI poklicati! Naj Vam bodo naše dolgoletne izkušnje porok za kvaliteto, profesionalnost in z najugodnejšo ceno opravljene storitve! Sonja Novak s p. 07/ 33 71420 in 041/ 514 233 SPOMINSKA SLOVESNOST OB DNEVU MRTVIH na pokopališču v Mokronogu bo 1. novembra ob 9.uri in 30 minut. v BOGOSLUŽNA OPRAVILA ZA RAJNE 1. novembra 2003 SVETI VRH v cerkvi ob 12.30 sveta maša, nato molitve na pokopališču. MOKRONOG v mrliški vežici ob 14.30 sveta maša, nato molitve na pokopališču. BELI GRIČ v cerkvi ob 16.00 sveta maša, nato molitve na pokopališču A ta i 1 I MOKRONOAJZAR, informator krajevne skupnosti Mokronog, oktober 2003, leto 8, št. 20 izdaja ga svet KS Mokronog, ureja uredniški odbor: Anton Maver, predsednik KS (odgovorni urednik), Stane Peček (glavni urednik), Borut Dvornik (tehnični urednik), Vesna Magovec Regent (lektorica), Maja Pelko, Tončka Borštnar, Mateja Knez Natisnjeno v 700 izvodih, oktober 2003. Informator dobijo vsa gospodinjstva brezplačno.