** koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi )e moč!
GLASILO SVO-BOnOMISELJVIH SLOVEJVCEV V AMETUKI
Od bot» do zmage!
devoted to the interests of the laboring classes
Stqy. 23.
Entered as Seoond-Class Matter July 8th, 191», at the Posa ornea at Chicago, 10., under Act oí March 3rd, 18T9
Chicago, I1L, 6. junija 1913.
Kdor ne mi&tt svobodno, se ne mora boriti xa svobodot
Leto XII.
Razgled po svetu.
AVSTRO-OGRSKO.
Dunaj. — ‘' Militaerische Gazette-’ poroča, da se je polkovnik Alb. Redi usmrtil iz bojazni pred procesom radi veleizdaje. On je baje vojaške tajnosti prodal Rusiji.
V Avstriji je navada, da se da častnikom prilika si vzeti življenje.
Po tej navadi so k polkovniku prisl; »tirji častniki, ki so o zadevi govorili, nato so revolver na mizo položili in odšli. Pred vratih so čakali in po preteku nekaj minut je bilo slišati strel. Polkovnik je izvršil samomor.
Nemčija.
Kiel. — Severno od otoka Romeo, med Severnem morjem in Kattegat!, je oklopna križarka “Blue-cber” zavozila na dno. Poveljnik je poročal, da položaj ni preteč.
Berlin. — Državni kancelar dr. Bethmann-Holhveg je v državnem zboru odgovarjal na interpelacijo, Katero so stavili socialdemokrati glede nameravane poostritve zborovalnega in tiskovnega zakona. Kancelar je v svojem govoru izjavil, da nameravani izjemni zakon nima stika z nemško ustavo. Nadalje je rekel, da proti nemške agitacije niso tako preproste kakor se misli, marveč so nevaime in se znajo pobiti samo potom izjem-r.e postave.	v
Švica.
Ženeva. — Razkritelju severnega tečaja, admiralu Robert E. Peary, jo švicarska geografična družba podelila zlato kolajno za zasluge. ¡Svečanosti so prisostvovali gospa in gospodična Peary kot tudi tukajšnji ameriški konzul Fran-'cD B. Keene.
Kolajna ima napis: “Na čast najveejemu razkritelju na kopnem in morju.”
Španija.
Madrid. — Papežev nuncij je •obvestil ministra za vnanje zadeve, da vatikan ne bo ugovarjal novemu španskemu zakonu, kateri obdavči cerkveno premoženje. (Tak zakon bi bil na mestu tudi v Ameriki.)
Madrid. —- Ministrski predsednik grof Alvaro de Romanones, kateri je s kabinetom odstopil, se je izjavil, da ostane v uradu. Sestava kabineta ne bo imela spremembe. Premir ostane na kraljevo osebno željo.
Balkan.
London. — Sem došla vest pravi, da se je odpovedal grški ministrski predsednik.
Sofija. — Bolgarski ministrski predsednik se je ob meji sestal s svojem srbskem kolegom. Izraža se nada, da se bo posrečilo mirnim potom poravnati sporno vprašanje, katero vlada med obema deželama.
Grški premir M. Venizelos je i-mel daljši razgovor z grškim poslanikom v Belemgradu in srbskim poslanikom v Atenah. Podrobnosti o konferenci niso znane.
Solun. -— Vzlic temu. da je grško vojno vodstvo vsem zapovedujočim generalom dalo strogi u-kaz, naj osobito predstraže pridržuje in spopade zabranjuje, se vendar poroča o spopadih, ki se vršijo med bolgarskimi in grškimi četami.
Grška vlada je v Sofiji po svojem poslaniku vložila protest.
Avstralija.
Ge prav izid volitve še ni popoln. vendar trdi “Argus”, da bo bodoči parlament sledeče sestavljen : Delavska stranka 39. liberalna 35 sedežev. Neodvisni bodo i-meli samo eden sedež. Pri volitvah leta 1910 so imele delavska stranka 44. fuzionisti 29 in neodvisni liberalci 2 sedeža.
Francija.
Paris. — Pod vodstvom prejšnjega premirja Caillaux se je v zbornici poiskusilo strmoglaviti francosko ministrstvo in sicer z interpelacijo o vladni finančni polit j ki.
Anglija.
Glasgow. — Tukajšnjim sufra-žetkam se podtikata dva požara, ki sta vpepelila dve čakalnice Shields-železnice. Požar se je še le omejil potem, ko je povzročil veliko škodo.
Stavljene koz je zločin.
Dr. Alfred Russel Wallace je l i! 31. maja v Londonu povabljen na sestanek z ligo proti stavljenju koz, kjer je rekel med drugem tudi tole:
“Statistika dokazuje, ne le da je stavljenje koz popolnoma brez-vspešno, temveč tudi grozno nevarno. Stavljenje koz bolezen še po-množtije in iscer nekteri tako nevarno da pomrjo in je torej ta starodavna praksa navaden zločin. Mi zahtevamo popolno odstranitev te prakse, tega zločina.”
Predsednik lige generalni adjutant A. Phelps- je na to rekel, da so samo v Londonu zadaje leto plačali zdravnikom za stavljenje koz $500,000, ni torej čuda da se tej prenaredbi upirajo najbolj zakotni zdravniki.
I
Mehika.
Mexico City. — Začasni predsednik Huerta še ni obelodanil, kedaj se bo vršila predsedniška volitev; vendar zna biti izključeno daljše zavlačevanje, ker ste zbornica in kongres sprejeli predlogo, katera določa volitev na 26. oktobra.	'
General Felix Diaz je edini kandidat, ki je do sedaj k volitvi priglasil svoje ime. Vendar se domneva. da bodeta kot nasprotna kandidata nastopila Manuel Calero, bivši mehikanski poslanik v Wash-ingtonn in mogoče tudi Francisco de la Barra, ministr vnanjih zadev, kot zastopnik katoliške stranke.
Ubogi milijonarji.
Nastopno navedemo zaznamek, protestov raznih tvrdk, katere se na vso moč protivijo svojim dela vkam plačati dostojno mezdo :
Marshall Field & Co. — Osnovni kapital $6,000,000. Polna vrednost tvrdke $12,000,000. Dobiček leta 1909 $4,643,197. Dobiček leta 1910 $4,419,427. Davčna cenitev za poslednji dve leti znižana na $250,000.
Sears, Roebuck & Co. — Dobiček leta 1909 $6,099,794. Dobiček leta 1910 $6,606,291. — Cenitev $500,000, toda Board of Review je cenitev znižala skoraj na nič.
Armour & Co. Dobiček leta 1909 $4,358,488. Dobiček leta 1910 $86,666. Le-to ogromno zmanjšanje dobička tvrdke, pač smrdi po goljufiji. Leta 1910 je vlada pobijala Beef-trust e in v prvi vrsti prijela Armour kompanijo. Od tod na-kratno uboštvo!
Cudahy Packing Co. — Dobiček leta 1909 $2,576,777. Dobiček leta 1910 $2,972,334. Cenitev je bila po Board of Review črtana.
W. W. Kimball Co. — Dobiček za leto 1909 $834,709. Dobiček za leto 1910 $636.622.
Te številke je odvetnik M. Edgar posnel iz zapriseženih aktov u-r.ulnikov dotičnih tvrdk na vladni urad za korporacije.
Maxwell-u je bila zagrožena kazen, ako to obelodani.
Tedaj milijoni se iz delavcev iz-piešajo in potem pridejo gospodje politikarji, ki razumejo staro shanty delavca natanko preceniti in imajo usmiljenje z ubogimi milijonarji.
No, da, oni morajo nekaj storiti, da jim le-ti gospodje potem po-m ore j o pri njihovi vzorni politiki.
Razne novice.
Socialista nameravajo pregnati.
Minneapolis. — Radi namišljeni žalitvi P. V. Collinsa, bil je socialist A. E. Georgian, urednik “New Times”, obsojen na 30 dni zapora, potem, ko je pred kratkem že obsedel deset dnevni zapor. U-pravna oblast in tukajšnji kapitalisti so vznemirjeni vsled brezpogojnega in nevstrašenega postopanja “New Times” in njenega u-rednika, in sedaj sklepajo kako oi obedva s poti spravili. V tem smislu se je župan Nye izrazil, da se bo poizvedavalo o poprejšnjem življenju Georgiana in če bo potem mogoče, da se ga pošlje v Rusijo. Urednik Georgian je bil rojen v južnozapadni Rusiji in je leta 1904 prišel v Minneapolis, kjer tudi neprestano biva. Oblasti trdijo, da je Georgian pred 12 leti kot političen begunec Rusijo zapustil.
Domovina je rešena.
Boston, Mass. — Governes Foss, je podpisal predlogo, katera prepoveduje pri paradah nositi druge zastave, kot edino ameriško. Prestopek tega zakona bo kaznovan s šest meseci zapora, v denarju $100.00, ali pa oboje.
Dediči potopljenih pomorščakov.
Chicago, 111. — Po pravnih sporih, ki so se zavlačevali 25 let, pride vendar sedaj do svojih pravic 200 dedičev od 27 pomorščakov, kateri so za odškodnino tožili lastnike parnika “Tioga”, na katerem so ponesrečenci vsled eksplozije bencina leta 1888 smrt našli. Razbita ladja, ki je imela vrednost $100,000, je bila zaplenjena in skupiček bo razdeljen med dediče. Zvezno višje sodišče se je izjavilo, da ni kompetentno k reviziji razsodbe zveznega-okrožne-ga-prizivnega-sodišča.
Trijambornik razbit.
Yarmoutli, N. S. —• Norveški trijambornik “Freia” je 30. m. m. pri ISunday Point v grozni nevihti zavozil na podmorsko skalovje ter se na kose razbil. Kapitali 01-son s soprogo in moštvo so se rešili.
“Freia” je 20. marca iz Montevideo sem dospel in bil natovo.r-jen s stavbinskim lesom.
Roosevelt je čist.
Marquette, Mich. — Tožba bivšega predsednika Theodore Roosevelt je prišla do zaključka.
George A. Newett, katerega je polkovnik Roosevelt tožil radi žaljenja časti, je prišel na svedočni stol ter javno preklical članek, katerega je bil obelodanil v njegovem tedniku “The Iron Ore”. V dotičnem članka je bilo rečeno, da se bivši predsednik “tu pa tam pije in to ne preredkoma, kar tudi vedo vsi njegovi ožji prijatelji.”
Po prečitanju častne izjave je tožnik vstal in prosil sodnika, naj mu prizna postavno nominelno odškodnino. kar se je tudi zgodilo. Po Michigaskem zakonu znaša nominalna odškodnina 6 centov.
Ko je bila razprava zaključena, je Roosevelt vsakemu članu porote podal roko ter izrazil zahvalo.
Nesreča na železnici.
Moorhead. Minn. — Blizo postaje Moorhead je 31. m. m. zvečer iz tira skočil “Oriental Limited” Great Northern železnice. Frank Fren.ch, strojevodja je bil na mestu usmrčen. Kurjač in 6 popotnikov je ranjenih.
Vlak je vozil iz Chicage v 'Seattle. Vzrok nesreče ni znan.
Akron, O. — Na progi električne Akron, Bedford & Cleveland železnice je 31. m. m. prišlo do ko-lizeje med dvema vozovoma pri ceru je bilo 20 oseb ranjenih. Kolizija se je .pripetila blizo Silver Lake, sedem milj od Akrona. — Ranjence so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico.
NOVI NASELNIŠKI ZAKON.
Washington. — Senator Dillingham, predsednik prejšnje naselni-ške komisije in edep povzročiteljev po predsedniku Taftu vetira-■ne B.urnettžDillingham. predloge, je 2. t. m. senatu predložil osnutek postave, ki nič druzega ne predstavlja, kot ponovni poskus za vpeljavo takozvane izobraževalne ■preiskušuje, toda sedaj brez ozira na priseljevanje iz južno-evropej-ske in azijatske dežele.
Predloga nasvetuje omejitev števila naseljevanja iz kakšne gotove dežele tako, da ne bi iznašalo več kot deset odstotkov sedanjega prebivalstva iste narodnosti v Zdr. državah. Za podlago te cenitve naj bi služilo poslednje štetje ljudstva. Senator Dillingham misli, da bi se po njegovem načrtu izdatno znižalo priseljevanje iz Avstro-Ogrske, Italije, Grške in iz Turčije. Obenem bi se povečalo naseljevanje iz Nemčije, Velikebritanije, Švedske, Norvške in iz vseh druzih dežel severne in zapadne Evrope.
Se izplača.
Atlantic City, N. J. — Tukaj je bil zaradi prosjačenja prijet hromi Earl Jones. Na policijski staci-jl so pri njem našli listine o plačanem posestvu v vrednosti $10,000, potem lastninsko pravico farme v Yankton, S. D., ki ga je stala $15,000: nadalje so pri njem našli bančno knjižico čez $5000 in debel zavitek bankovcev. Jones ima samo eno nogo in je prosjačil po glavni eesti Atlantic City. Bil je kaznovan za $25 in vesel, ko je tako ceno prišel iz zagate. Posadili so ga na prvi železniški vlak, ki je zapustil mesto.
Žganje v obliki kroglic.
Bangor, Me. — Tukaj sedaj prodajajo takozvane tablete, s katerimi se znajo napraviti razne pijače, od pive do n.ajfinejšega Gin Fizza. Le ti tableti pridejo v trgovino v .papirnatih škatlah ali v malih stekelnieah. En galon whis-keya se napravi za 63 centov. Na zdar!
Pozor!
V ¡Scranton, Pa. in, Trenton, N. J. so razni trgovci dobili ponarejene bankovec po $10 in ni izključeno, da bodo falsifikati tudi razširjeni po Philadelphiji in sploh po Pennsvlvaniji, tedaj : Pozor 1
Bankovci so slabo ponarejeni in imajo številko B. 18890323 serijo iz leta 1907. potem imajo čekovno črko D in številko 253 ter podpis “ I. C. Napier, Register of Treasury”, in od “Lee McClung, Treasurer of the United States.”
Samo z zdravniškim izpričevalom.
Boston, Mass. — Lynn, Mass, je prvo mesto v deželi, v katerim bo duhovščina, zahtevala zdravniška izpričevala o fozičnem zdravju ženina in neveste predno jih poroči. V minulem tednu so zborovali duhovniki raznih verskih sekt kot: Kongregacije, Methodisti, Univer-zalisti. Unitarci in Baptisti, ter sklepali o skupnem postopanju.
DENARJE V STARO DOMOVINI
pošiljamo:
Za $	10.30	  50	kron
Za $	20.40	  100	krom
Za $	40.80 ................. 200	kron
Za $	81.60 ................. 400	kron
Za $	102.00 ................ 500	kron
Za $	203.50	 1000	kron
Za $	406.00 ................2000	kron
Za $1015.00 .................5000	kron
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma so nakazane svote popolnoma iz-plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poši'ljatve izplačuje c. kr. poštno 'hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprllične-je do $50.00 v gotovini v .priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St.. New York 104 St. Clair ave., N. E„ Cleveland, O.
Delavske novice.
Uspehi preiskave socialističnega
komiteja v obležnem ozemlju West Virginije.
Charleston, W. Va. — “Krvni psi kapitalističnega sistema,” kakor je mati Jones imenovala mi-licerje in vohune premogarskih baronov West Virginije, so bili vedno za petami preiskovalnemu komiteju socialistične stranke. Evgene Debs je bil na Kanawha River pridržan od nekega mladega moža, kateri se je izdal za vladnega uradnika, toda da simpatizira z delavci. Mož je rekel, da je izdano povelje, po katerem se morajo socialisti • strogo opazovati ter o-pozoril na nekega v bližini stoječega mi ličnega častnika. Debs se je zahvalil za informacije ter se vrnil, zasledujoč po častniku, kateri je konečno zavil v neko postransko ulic-o.
Pozneje so prišla poročila tudi iz drugih virov, da so socialisti strogo nadzorovani im da jih detektivi povsod zasledujejo. Gotovo je, da so razni uradniki od tajne službe skušali z Debsom govoriti s pretvezo, da so premogarji iz stavbarske zone. Seveda, Debs jih ni sprejel. V bližini hotela, kjer so nastanjeni socialisti, preži mnogo Bald-winovih detektivov in miličerjev v civilni obleki.
Charleston. —- Vse kaže, kot če bi se preiskovalni komite imel seznaniti s tukajšnjimi ječami. Brez da bi governor Hatfield kako ime imenoval, je izdal izjavo, v kateri pravi: “Dejanja, ne besede bodo moje bližnje poteze.” Ta izjava če biti višek raznih groženj, ki so izšle iz državne hišo. odkar je dospel socialističen komite da preišče razmere v West Virginiji. Hatfield se je izjavil, da bo brez obotavljanja vsakega v luknjo vtaknil in pridržal, ki bi pripomogel k napačnim razlagam in protislovju, kar bi vodilo k požigu, vstaji in revoluciji. — “To je moj ultimatum.”
Hatfield je zavzel stališče, češ, da so s premogarji poravnani vsi spori in da je sedaj mir v West Virginiji ter da je socialistični komite došel v edino svrho, da povzroči spor. Vse kaže, da je mje-gov namen ustrašiti soc. zastopnike in da zapuste državo.
Charleston, W. Va. — Danes se je izvršila popolna izprememiba v vedenju governerja nasproti preiskovalnem komiteju soc. stranke. Izzivajoča objestnost se je docela polegla, in po dveunni konferenci je bilo socialistom obljubljeno, da bo vse možno vkrenjeno za odpravo sedanjih razmer. Proti nameravanem obisku obsedne zone v Cabin in Point Creek distrikta, ni bilo uikakoršnega ugovora.
Konferenci je sledil takojšnji izpust vseh zaprtih socialistov in minerjev, takisto iz zaporov v Charlestonu kot v Pointpleasant, vštevši sodrugov John Brown, Boswell, Thompson, Rubaught in Merrick, od strankarskih časnikov “Labor Argus”, “Labor Star” in “Pittsburg Justice”.
Od vseh strani, tako od socialistov kot od premogarjev se odkrito pripozna, da odločen nastop, ki ga je zavzemal preiskovalni komite soc. stranke, je dosegel oprostitev jetnikov. Tudi je Hatfield obljubil komiteju, da takoj začasno razveljavi vojno pravo in da bo vse storil, kar je v njegovi moči v pomoč United Mine Workers v prilog organiziranja premogarjev. Tudi se ima takoj zopet urediti svoboda govora, zborovanja in tiska.
Časniki bodo odškodovani.
Zatirani socialistični časniki bodo vsekako dobili izdatno odškodnino. “Labor Argus” v Charlestonu in “Labor Star” v Huntingto-nu bosta takoj svojo publikacijo nadaljevala. Člani soc. komiteja so z dosedanjimi uspehi prav za-
dovoljni. Kar je še za iztrebiti iz dobe despotizma, je čuvajni sistem. Baldwinovi lopovi dobijo do-volilne listine od sodišč, nad katerim Hatfield, kakor on trdi, nima kontrole. Oni bodo pač svoj posel nadaljevali kot zasebni-minski-po-
btaji.
Potem ko so se v premogovnikih West Virginije diference zopet poostrile, je v New River distriktu 1000 minerjev svoje stanovanje zapustilo in zaščito iskalo pri United Mine Workers. F« ta vili so si šotore, kjer bivajo. Thos. Cairns, predsednik distrikta št. 1n United Mine Workers, j s prinesel v Charleston posledua poročila o bojih. On je baš prišel iz New River đis-t.v.kia, kjer United Mine Workers sedaj distrikt st. 25 z 15,000 člani organizira. Situacio slika za zelo resno. Sedaj se delajo največji na-po"i, da bi vseh 80,000 minerjev West Virginije organiziral].
Charleston, W. Va. — Kakor pravijo iz premogovih krajev sem došla poročila, dobili so, kot minski čuvaji nastavljeni Baldwinovi lopovi, dovoljenja puške nositi. — To je posledica zakona, ki je minulo soboto pravomočen postal ter zločincem vrata na stežaj odprl. Samo eden sodnik v Fayette County. New River distrikta, kjer stavka 1000 minerjev, je izdai 51 licenc in premogarski baroni so v to svrho položili $3500 poroštva. Ker premogarji ne morejo jamstva položiti, tedaj tudi ne dobijo pravice nositi orožje.
Preiskovalni komite soc. stranke se je sestal s strankarskim so-drugi iz Charlestona, da naredijo načrt za skupno postopanje med sc c-, lokalom in minerji.
Charleston, W. Va. — “Koliko časa bodo minerji še v sužnosti o-stali?” so vprašale žene minerjev v Eskdale, soc. središče v Cabin Creek distrikta, special-preisko-valni komite soc. stranke, ki je tja dospel ter takoj stopil v dogovor z ženami zaprtih mož.
“Mi upamo vsi, da bodo minerji kmalo svobodni možje. Le bodite še delj tako junaške,” je Evgene Debs tolažil žen.e. Med temi jih je bilo mnogo, ki so bile šle k premogovnikom, da so prosile importira-ne skabe, naj ne zavzamejo prostore njih mož. Pravile so komiteju, kako so jim Baldwinovi lopovi puške nasproti moleli, in koliko krivic so morale prestajati za časa stavke.
Charleston, W. Va. — Preiskovalni komite soc. stranke, je bil tako ginjen in zaeno razjarjen, da je na senatorja Kern v Washington poslal sledečo brzojavko:
“Najnujnejša potreba je, da se v senatu sprejme Kernova resolucija. Razmere so se pod Hatfield-ovo administracijo odločno izboljšale. Vendar je bila brezdvomno za postavljena zvezna konstitucija v premogovih krajih. Fundamentalne državljanske pravice so bile z nogami pohojene. Časniki so bili zatreni in poštni zakoni prezirani. Pod krinko postave in reda so 'nadomeščale vojaške in civilne oblasti ustavno vlado z anarhistično nasilnimi odredbami.
“Tz oboroženih vlakov so s strojnimi puškami pod zaščito noči streljali na stanovanja brezzavet-nih mož. žena in otrok. Senat dolguje narodu, da temeljito preišče dolgotrajno gospodartvo brezpo-stavnosti v minskih krajih West Virginije.”
S i S
Washington. — Zbornica je v. svoje srede izvolila komite, ki i-ma natančno preiskavati razmere v W. Virginiji. Vse kaže, da se bo položaj premogarjev v kratkem izboljšal in to temveč, ko se bo preiskava morala nepristransko vršiti. ker je že soc. komite preiskovalno pot začrtal. V komite so izvoljeni trije demokrati in dva republikanca.
OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROMAN. SPISAL JAKOB BEDENEK.
DRUGI DEL.
(Nadaljevanje.)
XVI.
General Laudon je bil mož, ki se je ves čas svojega življenja strogo ravnal po pravilu: Železo se mora kovati, dokler je vroče! Marsikak drug vojskovodja bi bil morda'legel na lovorike, ki so mu pred Belim Gradom pognale iz trdnjavskih raizvalin, on pa ne. Hitro je določil potrebno število častnikov, podčastnikov in vojakov od vsakega orožja, ki so ostali v Belem Gradu in v trdnjavi, bodisi za varstvo, bodisi tudi, da postavijo poškodovano zidovje v prejšnji red, četudi je za poslednja dela nagnal navadnih zidarjev in delavcev, kar jih je mogel dobiti tostran in onstran iSave. Ko je to dovršil, dvignil se je po Dunavu nizdolu proti trdnjavi Smederevo, ki je bila tudi še v turških rokah. Do Železnih Vrat je hotel Dunav očistiti turške nesnage. Izmed nam znanih topniških častnikov je vzel s seboj majorja Vego, nadporočnika Pauerja pa je pustil v belgrajski posadki.
'Nadporočniku Pauerju je Vega še tisto popoldne, ko se je vrnil od kosila pri predsedniku v tabor k svojim baterijam, kamor ga je spremila tudi Polonica, povedal, kaj je doživel danes, kakšna sreča ga je doletela, ko je našel najljubšo sestro svojo, o kateri živa duša ni vedela, kam je prešla in tudi ne, če je sploh še živa.
'Bauer je bil vidno ginjen, nekoliko, ker je bila deklica, ki je morala že toliko prebiti, sestra najboljšega (prijatelja, nekoliko, in kdo ve, če ne še največ zaradi tega, ker mu je bila majorjeva sestra, jako po volji. Četudi že ne več mlada, bila je vendar še jako krasna. Zlasti srbska narodna o-prava se ji je podala kaj lepo. — Ker je poznal majorjevo blago srce in njegove vrline, miclil je, da je tudi sestra takšna, kajti jabolka iz jednega debla so si navadno podobna.
Zvečer se je major poslovil od sestre. Zopet prebridka ura nje občutnemu srcu! Uboga sirota je plakala na bratovih prsih, kakor majhna deklica, kateri se je ločiti preljube matere. “Oh, Jurij, ali je res, da te moram že zopet izgubiti, ko sem te komaj našla po dolžili devetih letih?”
“Da, ljuba sestra, dolžnost me kliče in ta mi je prva na svetu, odkar nosim cesarsko suknjo!” odgovori brat major.
“Ali bi ne mogel iti mesto tebe kdo drug, saj vendar nisi sam tukaj?” nadaljuje Polonica v skrbeh. "
“Ne, ljuba sestra, nikogar ni, ki bi bil tukaj odveč. Vsakdo mora biti na svojem mestu.”
“Zlasti naš major, kateremu v Vsem cesarstvu ni jednakega!” pristavi nadporočnik Pauer. “Sicer pa nikar preveč ne skrbite zanj, draga gospica, v božjih rokah je njega življenje pri Sme-derevem prav tako kakor tukaj, in če Bog da, povrne se tudi od on dot zdrav in srečen, kajti nje ga čaka še višja naloga v naši vojski. Ako me vse ne moti, to je on tisti, ki bode svoje dni naslednik našemu načelniku grofu Ool-loredu. Da, le dobro si ga poglejte, prav on bode, če je kaj pravice na svetu. Ali ga imate, ki bi mu bil kos v naši stroki ? Ne, pod milim nebom nikjer ne!”
“Prijatelj, če me imaš kaj rad, pusti to*. Ljubo mi ni, da vlečeš take stvari na dan, kar še vse skupaj nič ni. Zaneso se rade na višje 'mesto, kjer dostikrat jako nemilo dime jo tega ali onega, ki že težko čaka takega mesta,” zavrne major prijatelja svojega in nadaljuje:	“Nekaj drugega mi
leži na srci. Predno odidem, izročim sestro svojo tvojemu varstvu. Nihče ne more vedeti, če se Turki ne povrnejo in ne napadejo mesta in trdnjave, ko bodemo imeli mi opraviti pri Smederevem. — Glej, za ta slučaj priporočata tvojemu junaštvu hišo, kjer je našla sestra moja gostoljubne in n-smiljene ljudi. Varuj in brani jih, kakor če bi ti bilo braniti svoje! Ali mi obljubiš?”
“Obljubim iz vse duše, kolikor bode v moji moči!” vzklikne nadporočnik ter seže majorju v roko.
Le-ta pa pravi: “¡Sestra moja,
glej novega brata! Smeš se zanašati nanj in mu zaupati, kajti zvesta duša in čist značaj je, kakor suho zlato! Branil in varoval bode tebe in tvoje do poslednje kaplje krvi, če bode treba. O tem sem prepričan! ’ ’
“Kakor sem rekel,” poudari nadporočnik Pauer iz nova, in vsi trije se odpravijo proti Poloniči-liemu domu, kjer se častnika poslovita od nje.
Ločitev je trajala le nekaj tednov, kolikor je namreč Laudon potreboval časa, da je priboril smederevsko trdnjavo in da je obkolil ob dolenjem Dunavu ležečo Oršovo. Turki niso imeli nikjer več tistega poguma, kakor lansko leto in tudi še letos, dokler so imeli Beli Grad v svojih rokah. Mnogo krivde v tem oziru smemo brez ugovara pripisovati turškemu vrhovnemu poveljniku, seraskijerju (vojnemu ministru) Kuščuku-Hasanu, kateri ni kazal niti pol tolike spretnosti in vojaške nadarjenosti, kakor njegov prednik veliki vezir Jusuf na če-gar mesto se je vzpel spomladi, ko je v Carjem Gradu nov sultan zasedel carski prestol. Dne 17. a-prila 1789. je umrl namreč v Carjem Gradu sultan Abdul Hamid, in na izpraznjeni prestol je sedel njegov netjak 'Selim III., ki je velikega vezirja takoj poklical domov in vrhovno poveljništvo vojske izročil nespretnemu Kuš-čuku-Hasanu. Nasledki te izpre-memibe, kakor tudi še bolj oni, ki se je nekaj mesecev prej izvršila v cesarski vojski glede na vrhovno poveljstvo, pokazali so se kmalu. Cesarska vojska, ki se je do sedaj povsod le umikala, zamenila je to nalogo s turško; jeseni leta 1789. ste bili 'Sava in Dunav, poslednji do Oršove v cesarski oblasti.
Ko je maršal Laudon, vrnivši se v Beligrad, kjer je bil odslej njegov glavni tabor, cesarju Jožefu poročil toliko in tako ugodnih uspehov, spomnil se je Jožef besede zastavljene Laudonu; kakor ga je prej rad preziral, kjer je mogel, tako ga je sedaj odkli-boval za njegove zmage v turškem boji tako, kakor ni bil odlikovan še nihče in morda tudi nihče več ne bode. Cesar mu je podaril zvezdo velikega križa vojaškega reda Marije Terezije, sestavljeno od samih briljantov, katero nosi po zakonih tega, najvišjega vojaškega reda jedino le cesar sam, veliki mojster tega redu. Tudi mu je cesar Jožef i nadalje podelil neomejeno oblast in naslov * ‘generalissimus! ”
Tako odlikovan v Avstriji še ni bil noben vojskovodja, tudi ne slavni princ Evgen, ki se je ves čas, odkar je bil avstrijski vojskovodja, bojeval s Turki. Zvezda, katero je prejel Laudon od cesarja, bila je vredna svojih 50,000 goldinarjev, katere je po Laudo-novi smrti Jožefov naslednik, cesar Leopold II,, Laudonovi vdovi tudi res pošteno izplačal zanjo.
Da tako izredno odlikovanje v Belem Gradu ni ostalo brez sledu, umeje se pač samo po sebi. Vojaki in meščanje so se izkušali, kako bi lepše proslavljali tolikanj priljubljenega in hrabrega vojskovodjo. Neizogiben je bil torej slavnosten obed, na katerega je Laudon povabil vse belgraj-ske veljake in mogotce, kakor tudi vse častnike belgrajske posadke in tabora. Dasi je bil mož navadno oskromen in ponižen ter se je hrupnih veselic rajši ogibal, nego jih iskal, sedaj vendarle ni mogel ravnati drugače. Naravnost rečeno, srce mu ni dalo miru, ker je končno dobil tako sijajno zadoščenje za mnogovrstna preziranja na cesarskem dvoru v prejšnjih letih.
Majorju Vegi je poročil Laudon, naj privede s seboj tudi svojo sestro, kajti tak vrlin, pisal je Laudon, kakor je major Vega, ki je po svojih vojaških spretnostih pomagal vsi Vojski do najvišje slave, mora izvestno tudi imeti vrlo sestro, ki je povsem vredna sedeti med generali.
Da je to povabilo jako ugajalo posebno Poloničinim rediteljem in da so bili posebno ponosni nanjo, smete nam že verjeti, če vam iz nova zatrdimo, da so jo imeli radi, kakor rodno hčer. Prav tako se je pa dobrima starcema tudi laskalo, da je generalisimus poleg predsednika izrecno tudi po-
vabil njegovo soprogo. Le-ti sta bili med več sto možkimi jedini ženski. Predsednico 'je povabil generalisimus, naj sede k njemu, Polonica si je pa izprosila, milost, da sme ostati poleg brata pri mizi. Zraven nje je sedel majorjev pribočnik nadporočnik Pauer.
Zabava je (bila vseskozi jako živahna, in kako tudi ne, ker so bili zbrani sami zadovoljni, srečni in zmagoslavni ljudje. Za n»-kaj časa se dvigne generalisimus, odičen z briljantno zvezdo vojaškega reda Marije Terezije, in pravi:
“Častna gospoda, dovolite mi, da se spominjam nekoga, ki je dolgo časa bratski delil z nami težave in trpljenje te ravnokar končane vojske in se ni umaknil ne ostri zimi, ne sovražnemu o-rožju, dokler ga ni prisilila smrtna kal, ki se je vgnezdila v njega mlado nadejepolno življenje. Našega premilostnega in presvetlega cesarja imam v mislih, ki je telesno na Dunaji prikovan na bolniško posteljo, duševno pa vedno še biva pri vojski svoji. Zlasti ga je veselilo, ko je slišal, gospoda moja, generali, štabni in višji častniki, da ste se tako hrabro borili s pogumnimi svojimi četami za staro slavo in čast Avstrije. Za vse to Vam izreka premilostni vladar cesarsko svojo zahvalo. Pozivi jem Vas, častna gospoda, da se združite z menoj, presrčno želeč, naj ljubi Bog Njegovemu Veličanstvu zopet podeli trdno zdravje in ga nam ohrani še mnogo let. Poživljeni Vas, slavna gospoda, vskliknite z mano od vsega srca: ‘Njegovo Veličanstvo cesar Jožef naj živi! Živi, živi, živi! ’ ’
“Živi, živi, živi!” zaori kakor iz jednega grla po taboru, v trdnjavi pa jamejo pokati topovi — prvič od leta 1739., in avstrijska zastava plapola sredi trdnjave visoko v zraku.
Z drugo zdravijco napil je predsednik slavljencu generalisimusu v lepih besedah, kakršne so dane le 'Srbom in Hrvatom, porojenim govornikom, ocenjujoč Laudono-ve zasluge za Avstrijo, za cesarsko vojsko in za vse krščanstvo. Tudi on je sklenil svojo napitnico s presrčno željo, naj bi Bog še dolgo let ohranil izkušenega vojskovodjo državi, vojski in krščanstvu na korist, za njim pa o-budil še več njemu sličnih poveljnikov med tu navzočimi gospodi častniki, katere prijazno vabi, naj vzkliknejo: “Bog poživi še mnoga leta ekscelenco generalisimu-sa Laudona! Živi!”
Zopet je zaorilo po taboru, kakor bi se bila podirala zemlja. — Govorili so nato še razne zdravij-ce, katerih najvažnejša je bila ona majorju Vegi, nato pa se je vnelo govorjenje po raznih gručah, kakor to tudi drugače ne more biti o takih prilikah. Najbolj so mlade častnike in civilne dostojanstvenike in veljake zanimale najnovejše novice, dohajajoče s Francoskega, kjer je bilo že nekaj tednov vse kvišku in narobe.
“Gospod general,” nagovori predsednik belgrajske mestne občine generala barona Bouvrova, poleg njega sedečega, “ali je res, kar se čuje iz Francije, da so jeli uporniki požigati samostane in razde vati gradove ? ’ ’
“Vse je res, vsaj tako se nam je poročalo iz Pariza,” odgovori general baron Bouvrov in še dostavi: “In prav je. da se je tako zgodilo, saj drugače biti ni moglo. Plemstvo je ožemalo kmeta o vsaki priliki, zajedno pa samo ni plačevalo nič davka, duhovščina pa ravno tako nič. Le jedini ubogi kmet naj bi bil spravljal za vse skupaj in jih redil. Ali je čuda, ako mu je končno pošla potrpežljivost in je segel po orožji, da si pomaga sam, ker mu drugi nečejo pomagati?”
“Ne, prijatelj, motiš se,” ustavi ga general Unterberger, “dovoli, da ti sežem v besedo. Napačno poučen se mi zdiš. Če podtikaš kmetu povod splošnega u-pora. Kmet na Francoskem je vseh nerednostij še najbolj nedolžen. Tisti, ki so zanetili upor, ti so vse kaj več, nego kmetje, odvetniki so in zajedno kruhoborci, ki gredo s trebuhom za kruhom in za slavo; radi bi se pognali sami kvišku na mesto, kjer danes morda še stoluje kralj. — Kmetje so bili povsem prisiljeni, da so se uprli, nekoliko pa so jih tudi zavedli hujskači.”
(Dalje prihodnjič.)'
mmm mmmmmmmmmmmmmmm
m
i Zdravje za ženske
m	«7
^jjfe
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
Čas pride v življenju vsake ženske, ko mora rabiti kako zanesljivo toniko in zdravilo. Mnogo pisem smo prejeli od žensk, ki hvalijo
SEVEROV
REGULATOR
in pravijo, da je zanesljiva tonika in zdravilo za ozdravljenje ženskih bolezni. Okrepča slabotne ženske, vredi vse nerednosti in olajša bolečine.
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
Pomagal je njeni hčerki.	Sedaj lahko opravlja delo.
“Naznanjam Vam, da je Severov Regulator pomagal moji hčerki. Zadnji mesec je trpela vsled hudih bolečin, toda, — ta mesec nima nikakih bolečin. Zahvaljujem se Vam za zdravilo in nasvet. ’ ’	“Bila sem tako bolna, da nisem smela zapustiti postelje, dokler nisem pričela rabiti Severov Regulator. Sedaj sem p.opolnoma zdrava, ter lahko opravljam svoje delo, kakor sem ga predno sem bila bolna.”
Mrs. Catherine Hradek,	Mrs. Barbara Vachal,
Williamsburg, Iotva.	E. N. 1, Box 11, Ross', N. Dak.
m
Ne trpite!
Ako ste onemogli, ako se ne počutite dobro, ter ste nadlegovani s kako nerednostjo, bi morali rabiti to zanesljivo zdravilo. Pomagalo je drugim, ter bo tudi vam pomagalo. Cena $1.00. V lekarnah, ali od nas.
Naša knjižica “Zdravje za ženske opisuje veliko ženski-nih bolezni in njihovo zdravljenje z rabo naših zanesljivih zdravil. Ovita je okoli vsake steklenice Severovega Begulatorja ali pa je pošljemo zastonj na katerikoli naslov.
W.F.
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m-
m
m
m
#
m
m
m
m
m
m
#
m
m
m
m
m
m-
m
CEDAR RAPIDS IOWA
Glavni urad : 82 Cortlandt St. NEW YORK, N. Y.
CLEVELAND, O.
Prodaja
Pošilja
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
PROŠNJA!
Vse naše cenjene zaupnike in zastopnike, ki so imeli ali še imajo za razpečavo naše knjige “Škof proti župniku”, najvljudneje prosimo za obračun, da uredimo naše knjige.	Uprava Gl. Sv.
Slovencem
dobro znani češki lekarnar J. C. Hermanek, iz Centre ave. in 18. ceste ima sedaj svojo lekarno na 4016 W. 26th St., 7 vrata zapadno od 40. ave. Slovencem v bližini živečim se priporočam.
Glas Svobode stane $2.00 ia leto.
ZDRAVI ZOBJE :
] CLEVELAND	CLEVELAND ►
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov za- k ‘ trite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kakor tudi stroškov. ► < Mi smo si po večletnem delova ju pridobili simpatije vsita tukajšnih v i Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač urad, kjer vam postreženo z slovensko žensko po- >
*	strežba. Vprašajte svojega soseda!	►
DR. A. A. KALBFLEISCH
]	6426 St. Clair An.
^ CLEVELAND	CLEVELAND ►
*	Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer	►
*	* **	M tl f » y y <4-

X
S.S.P.
v
Zveza
y
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Olavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chicago, 111. ANT. FISHER, podpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111, WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Are., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland Ohio.
JOHN BATICH, Box 208. Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Imd.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St.. Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111.
FRANK GODINA, 1441 FullertonSt.. Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Are. Chicago, lil.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika J os. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo sredo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Blue Island ave. * 62
Novo pristopli člani in članice.
£ dr. št. 3 : M. Urbanc, 4311 ; A. Urbanc, 4512 ; “W. Danek, 4513. —K dr. št. 4: J. Jazbec, 4514; J. Segulin, 4515; A. Sornig, 4516; D. Dobravec, 4517 ; R. Jazbec, 4518; V. Jurman, 4519; J. Mlinar, 4520. —K ir, št. 8: A. Bergant, 4521.—K dr. št. 9: F. Ponikvar, 4522; A. Mehle, 4523; A. Roznar, 4524; J. Jamnik, 4525.—K dr. št. 14: J. Janežič, 4526.—K dr. št. 15 ; A. Bedenko, 4528 ; J. Bregar, 4529.—K dr. št 20: J. Škrbec, 4530; J. Šircelj, 4531; J. Mejač, 4532; F. Novak, 4533; J. Mramor, 4534;-M. Kose, 4535; F. Rabolj, 4536; A. Smuk,4537 ; M. Centa, 4538; J. Okrslar, 4539.—K dr. št. 22: J. Vidic, 4540.—K dr. št. 24: J. Pleše, 4541.—K dr. št. 28: F. Maitz, 4542. —K dr. št. 30 : J. Plut, 4543 ; R. Renko, 4544.—K dr. št. 31 : N. Pri-banič, 4545; J. Tomažič', 4546; P. Lončarevič, 4547.—K dr. št. 35:
B.	Podpečan, 4548.—K dr. št. 36 : J. Petton. 4549 ; F. Zarnik, 4550. —K dr. št. 37 : J. Škrjanc, 4551.—K dr. št. 41 : F. Kozele, 4566.—K dr. št. 43 : F. Čamlek, 4567,—‘K dr. št. 45 : J. Zajc, 4568.—K dr. št. 46: F. 'Wagner, 4569.—K dr. št. 50: C. Lenko, 4571.—K dr. št. 54: A. Boben, 4572; J. Lesar, 4573; M. Cvetkovič, 4574.—K dr. št. 55: J. Oblak, 4575; A; Božovičar, 4576.—K dr. št. 59; Ig. Pajk, 4577;
M.	Cresnovar, 4578; J. Brenčič, 4579; L. Kveder, 4580.—K dr. št.
62 : J. Evanicli, 4581.—K dr. št. 63 : J. Princ, 4582 ; J. Zragan, 4583. —K dr. št. 70: F. Ošabek, 4584; J. Zakrajšek, 4585.—K dr. št. 71: F. Brunet, 4586.—K dr. št. 74: J. Losenko, 4587; J. Tur, 4588.—K dr. št. 76: V. Kozelički, 4589; M. Javornik, 4590; E. Rudman, 4591;
N.	Dublja, 4592 ; J. Grebenc, 4593.—K dr. št. 79 : K. Bogataj, 4594. —K dr. št. 80 : J. Učakar, 4595 ; M. Remšak, 4596 ; F. Boites, 4597— K dr. št. 81: J. Šašefc, 4598; A. Matjašič, 4599.—-K dr. št. 86: A. Prois, 4600—K dr. št. 87 : F. Rešek. 4601—K dr. št. 89 : J. Drobne, 4602—K dr. št. 90: J. Tusta, 4603: F. Gantar, 4604—K dr. št. 04: J. Pero, 4605.—-K dr. št. 95: P. Vrtačnik. 4606—K dr. št. 100: J. Teme, 4607: J. Oražem, 4608.—K dr. št. 104: J. Goričam, 4609; M. Beiinšek, 4610—K dr. št. 105: J. Kukowich, 4611.—K dr. št. 107 -, M. Klarič, 4612: F. Golobič, 4613; J. Kosec, 4614—K dr. št. 110: F. Zalokar, 4615.—K dr. št. 111: F. Tercak. 4616.—K dr. št. 113: J. Premru. 4468: F. Jesenko, 4469; M. Turk, 4618; J. Koprivšek, 4619; Št. Križaj. 4620—K dr. št. 117: K. Bajz, 4621 ; A. Marinšek. 4622; L. Koren. 4623—K dr. št. 119: A. Gradvohl, 4624: T. Gradvohl. 4625—K dr. št. 121: F. Stollar. 4626; J. Turk, 4494—K dr. št 122: Sim. Andrejčič, 4501.
Prestopli člani in članice.
$d dr. št. 2: J. Trček, 1007 k dr. št. 65,—Od dr. št. 4: M. Podpečan, 3127 k dr. št. 83 ;M. Prospekt, 1224 k dr. št. 68—Od dr. št. 5: J. Metelko, 2369 k dr. št. 116—Od dr. št. 6: M. Kose, 1882 k dr. št. 48 : A. Pistotnik, 152 k dr. št. 43,—Od dr. št. 7 : J. Fleve, 848 k dr. št. 109,—‘Od dr. št, 10: J. Tome, 247 k dr. št. 119.-^Od dr. št. 20: F. Marn, 1914 k dr. št. 48—Od dr. št. 24: M. Perat, k dr. št. 111— Od dr. št. 34: M. Ribnikar, 158 k dr. št. 115.—'Od dr. št. 43: F. Skok, 2370; B. Lombar, 3838 k dr. št. 16.--Od dr. št. 44: J. Vidmar, 740 k dr. št. 107.—Od dr. št. 48 : A. Vezovšek, 1129 k dr. št. 53 ; M. Knez, 1847; Maria Knez, 3595 k dr. št. 36.—‘Od dr. št. 50: Justima Perat, 1215 k dr. št. lll.-^Od dr. št. 52: M. Vadnal, 3598 k dr. št. 2,—Od dr. št. 55 : J. Peternel. 282 k dr. št, 112—Od dr. št. 57 : G. Gradišnik. 2658 k dr. št. 119—Od dr. št. 63: F. Bovhan, 3853 k dr. št. 14. ._Od dr. št. 67: J. Klančnik, 2530; M. Križman, 2574 k dr. št. 123. —Od dr. št. 69: J. Ceglar. 3732 k dr. št. 26.—»Od dr. št. 72: J. Au-belj, 519 k dr. št. 21.—1 Oddr.št. 83: V. Blazevie, 2773 k dr. št. 42— Od dr št 93: A. Fisher. 1042: Ivana Fisher, 1271 k dr. št. 124—Od dr. št. 100: J. Rrnpnik, 3875 kd r. št. 63— Od dr. št. 10T: J. Sever. 212 k dr. št. 106.
Potni člani in članice.
Od dr. št. 1: J. Zalokar, 2262— Od dr. št. 2: J. Eržen, 914—Od dr. št. 4: J. Jugovnik, 218; J. Blatnik, 342; F. Kračnik, 633; J. Fe-liejan. 3055—Od dr. št. 6: J. Podbevšek, 563; J. Božič, 2822; F. Jenko, ?: J. Pangartnik! 302—Od dr. št. 7: L. Povše, 398; J. Sen-kovič, 1808—Od dr. št. 8: F. Tratnik, 3269—Od dr. št. 9: F. Cesnik. 310; A. Goršič, 538: L. Janko, 597 ; J. Pojzdar, 2420; V. Stien,
2477.__Od dr. št. 10: J. Hočevar, 500: F. Slabe, 252; A. Stanonik,
256 : L. AVessel, 1678.—Od dr. št. 16 : J. Baran, 453.—Od dr. st. 19 : A. Aveim, 1910—Od dr. št, 20: V. Kanton. 506; J. Kvas, 1423; F. Pavlič 1591.—Od dr. št. 25: J. Gorše, 2273; I. Križan. 2861.—Od dr* št’ 28- M Baričevič. 1827—Od dr. št, 29: M. Šle.bir, 286; R, Gradišnik, 670—Od dr. št. 30: J. Plut, 694—Od dr. št. 33: S. Er. shen, 123—Od dr. št, 38: J. Lovše, 859; J. Jerman, 193®; M. Fabjan. 868; V. Klantčnik, 3907—Od dr. št, 45: F. Lužar, 2733—Od 'dr. ’št. 46: J. Mavern, 1192.—Od dr. št. 51; A. Krall, 1512—Od dr.
št. 52: I. Dolenc, 925; J. More, 2116; K. Ernožnik, 1286; M. Vadnal, 3598; F. Majnik, 1735; M. Kotar, 1854; F. Sedlar, 2502; Ig. Čeligoj’ 3600; W. Kotar, 1286— Od dr. št. 54: L. Glavan, 2458; J. Judmič, 1311; J. Tomažin, 2740— Od dr. št. 56: F. Kostanšek, 1380—Od dr. št. 58: F. Primožič, 4329; M. Prelik, 4330; M. Pintar, 1398; V. So-branija, 3727; K. Mikulich, 2380; F. Dbrinski, 2383—Od dr. št. 59: F. Krištof, 2170; J. Brenčič, 4579.^0d dr. št. 63: J. Zamida, 1552. —Od dr. št. 67: C. Knaus, 1226,—Od dr. št, 70 .* J. Ueršič, 4338— Od dr. št. 72: J. Režek, 3397—Od dr. št. 76: I. Ravnikar, 742—Od dr. št. 81: A. Marinčič, 3251; A. Burja, 2605.-4>d dr. št. 83: A. Ga-šparac, 2994; O. Janaček, 3112—Od dr. št. 85: F. Grošelj. 2802— Od dr. št. 88: M. Pekol, 829—Od dr. št. 92: J. Kolenc, 113; J. Petkovšek, 3118; P. Gojan, 3124; A. Welcelain, 3871—Od dr. št. 93: J. Paulič, 2275.—Od dr. št. 97: J. Lazar, 2872.—Od dr. št. 98: J. Konda, 3503—Od dr. št. 103: J. Toličič, 3678—Od dr. št. ?: F. Plešee, 3769.—Od dr. št. 112: A. Mlekuž, 524.
Suspendirani člani in članice.
Od dr. št. 1: P. Machin, 2421—Od dr. št. 3: J. Wolčanšek, 3534. —Od dr. št. 4: G. Ložkar, 3786—Od dr. št. 9: J. Požar, 1472—Od dr. št. 10: J. Kunc, 1583; J. Hribar, 3430,—Od dr. št. 16: P. Osebek, 683,—Od dr. št. 19: J. Brodnik, 493,—Od dr. št. 20: J. Glavač, 569; J. Legat, 2270; J. Logar, 3224; A. Miško, 3803; F. Ervar, 2948; J. Trček, 2716; A. Gruden, 2485; M. Rauh, 2941; J. Vidmar, 1695; R. Knaus, 3974; F. Novak, 3811; Mary Kolarič, 3439; A. Hrovatič, 4249—Od dr. št. 24: B. Cokan, 1594—Od dr. št. 26: A. Škot, 603: A. Kužnik, 501; F. Glavan, 1698; A. Klein, 2058; F. Rozman, 2240. --Od dr. št. 27: V. Gliha, 3574; J. Derenčin, 3579; J .Čempre, 3576;
I.	Pajk, 3717—Od dr. št. 28: A. Jelenčič, 3372; R. Drolc. 422—Od
?’’•	F' Su;,an’ 2437—Od dr. št. 30: J. Klemenčič, 377; I. Lu-
kančič, 2061.—Od dr. št. 31: P. Dujmovič, 726; M. Mehan, 1106; M. Kaznovski, 2250; M. Kot, 2441; J. Koprijanek. 2440; A. Lauš, 3145; R. Vinjik, 3295; J. Špehar, 4305,—Od dr. št. 33: F. Lozriar. 564: A. Tomažič, 784—Od dr. št. 34: J. Štemberger, 799: J. Grinišič, 1175; F. Lebarn, 3298—Od dr. št. 37: S. G‘olič. 1229—Od dr. št. 42: M. Terko, 988. Od dr. st. 43: M. Zupan, 992.—Od dr. št. 45: J. Tomažin, 3455.—Od dr. št. 48: M. Imperl, 1903; L. Dolenc, 3912; F. Klopčič, 3918—Od dr.št. 50: J. Grabner, 2007; Fani Ločičnik. 3310— Od dr. št. 51: M. Brezovnik, 3243—Od dr. št, 53: D. Mišjak, 3921. —Od dr. št. 56: L. Slamnik, 2558—Od dr. št. 58: M. Barich, 2760. --Od dr. št. 62: F. Hreščak, 3162—Od dr. št. 67: D. Kežele, 1663;
T.	Štefančič, 1660; E. Štefančič, 2981—Od dr. št. 69: G. Cimerman, "s396—Od dr. št. 73: K. Koškevič, 2044,—Od dr. št. 74: F. Mavrič’ 2986.—Od dr. št. 75: F. Šime, 2077—Od dr. št. 81: M. Paučnik’ 2599; I. Paučnik, 2632—Od dr. št. 84: J. Štiglic, 1957: W. Lelen-šek, 2894.—Od dr. št, 98: J. Pavlovski, 3506—Od dr. št. 103: A. Kovač. 3671; F. Žunko vič, 3675— Od dr. št. 105: F. Kravanja. 1944; Roza Drolc, 3766: F. Zalokar, 3767—Od dr. št. 106: J. Godina. 3775.—Od dr. št. 109: M. Skubich, 4075.—Od dr. št. 110: J. Zavo-žan, 4199.
Črtani člani in članice.
Od dr. št. 2: V. Sešek, 842—Od dr. št. 3: J. Dular, 298—Od dr. št, 4: T. Zole, 3075—Od dr. št. 5: A. Mlekuž, 524—Od dr. št, 9:
J.	Požar, 1472; J .Plaich. 2474,—Od dr. št. 16: J. Barran. 2532—Od dr. št. 20: A. Ogrin, 3438; J. Legat, 2270; J. Logar, 3224; A. Gruden, 2485.—Od dr. št. 29: J. Papšanski, 1072.—Od dr. št. 31: G. Kasunič. 2254: S. Harambašič, 3144—Od dr. št. 34: A. Bunc, 2255.
Od dr. št. 39: A. Turko. 2418—Od dr. št. 60: K. Batista. 3161.— Od dr. št. 63: F. Buvhan, 2012— Od dr. št. 87: F. Virk, 3005.
Umrli člani.
Od dr. št. 4: Josip Falle, cert. št. 730, umrl dme 9. maja 1913— Od dr. št. 33: Matija Gorenc, cert. št, 776, umrl dne 21. aprila 1913.
JOS. BENKO, glavni tajnik,
RAZNO.
Žensko gibanje na Turškem, V
Turčiji se zadnje čase močno širi žensko gibanje. V Carigradu izhaja list, katerega urejujejo same ženske. List se imenuje “Zenski svet”. Tam pišejo: Me branimo svoje pravice kakor moremo in prosimo žurnaliste, naj pustijo prosto pot našemu gibanju. Moški so z nami delali vedno slabo in so napravili iz nas sužnje. Pričakujemo odpomoči za trpljenje tolikih k tj
Šestkraten umor. Knjigovodja Lengs v Sejni je usmrtil iz ljubosumnosti svojo ženo, svojega tasta, zeta in triletno hčerko ter zetovega sina, potem se je šel naznanit sodniji.
Na borzi je izgubil velike svote pariški bankir Segon ter se ustrelil. Pasiva znašajo okoli 6 milijonov frankov.
Pomorska moč evropskih velesil. Ako se bodo vse velesile natančno držale svojih načrtov, ki segajo po večini do leta 1915, tedaj bo istega leta sledeče razmerje: I. skupina: Angleži 50 bojnih ladij, 41 križark; Francozi 22 bojnih ladij in 71 križark; Rusi 14 bojnih ladij in 7 križark. II. skupina Nemčija 33 bojnih ladij in 14 križark; Italija 17 bojnih ladij in Avstrija 13 bojnih ladij. Skupno tedaj I. skupina 86 bojnih ladij in 120 križark, II. skupina pa 63 bojnih ladij in 14 križark.
Koliko požre zverinjak? Kako zdrave želodce imajo prebivalci londonskega zverinjaka, kažejo tile podatki, ki jih posnemamo po u-radni statistiki za leto 1912. Po tej statistiki se je porabilo za živali v zverinjaku: 18 natovorjenih ladij sena, 218 natovorjenih ladij slame, 20,416 svežnjev detelje, 156,000 litrov ovsa. 15,000 litrov pšenice, 5000 litrov riža. 13.000 litrov koruze, 4000 litrov fižola, več
osemletno in dvanajstletno dekletce. Šuscik se je zlasti trudil za organizacijo mladine in je bil tudi načelnik tiskovnega društva, ki izdaja v Tešinu krščansko socialni list “Ostsehlesische Post”. — Vse ko r se je dalo, so oblasti storile, da bi prikrile duhovnikovo početje, a ker sta oskrunjeni deklici hčerki oficirja, niso mogle zabraniti ovadbe.
Črnogorsko vojaštvo. Ko se je
pričela balkanska vojna so imeli Črnogorci naslednje število čet: general Vukotič je poveljeval
10.000	vojakom, prestolonaslednik .13,000, general Martinovič 8000 in pridružilo se je Črnogorcem še približno 3000 Albancev; vsega skupaj so torej imeli 34,000 mož. Odslej se je število moštva močno skrčilo in imajo Črnogorci le še
25.000	vojakov. Posamezni bataljoni imajo komaj po 500. mož. In proti tej peščici se pripravlja Avstrija !
Kako je lep vojaški stan! iStras-fcurški pehotni polk št. 132 je 3. t. m. ko je bila prav silna vročina, imel dolgo vajo. 150 mož je popadalo nezavestnih, ko so prišli v mesto. Dvajset vojakov je v smrtni nevarnosti; od teh upajo, da jih rešijo pet.
G. VOKOUN
1411 W. I8th St.. Chicag«.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak U vseh dežela.
kakor 2 toni (24,000 kg) riža, 360 litrov konopljinega semena, 17,032 funtov slanikov, 62,624 rib belic, 1095 morskih pajkov, 316 konj, 239 koz, 7000 škatljic kondenziranega mleka, 12,000 litrov svežega mleka, 125,000 banan, 12.700 jabolk, 4000 funtov datdjev, 16,000 glav salate, 50,000 glav zelja, 4250 funtov in 1200 svežnjev retkvice, 4900 funtov sladkorja, 3600 centov biskvitov, 35,000 jajc, 1500 kuncev, 7200 podgan, 25 tisoč miši in 10,000 vrabcev. Vsi stroški znašajo na leto 34,188 funtov šterlin-gov ali okroglo 811,000 kron. ‘Zverinjak je povprečno vsako nedeljo obiskalo 20,578 ljudi, čez teden pa 99,698 ljudi.
Krapotkin izgnan iz Švice. Iz
Ženeve poročajo, da je švicarska vlada izgnala iz švicarskega ozemlja znanega ruskega revolucionar-ea kneza Krapotnika. Ostati sme v Švici le še tri mesece. Sedaj prebiva v Locarni. Več meščanov je na zvezni svet odposlalo prošnjo, ki jo podpira tudi kantonska vlada, da naj vlada prekliče izgnanstvo.
Pol milj ona za nezakonske matere. Pred kratkim je umrl v Mo-nakovem zdravnik doktor Gaert-ner. V svoji oporoki je zapustil vse premoženje, 571,000 mark, mestu Wiesbaden, kjer je bil rojen. 0-bresti od te svote mora mestna u-prava vsako leto' razdeliti med potrebne nezakonske matere.
Kolera na Srbskem. Avstrijsko vojno ministrstvo je odredilo ob avstrijsko-srbski meji najobsežnejše varnostne priprave, ker se je po Srbskem pričela močno širiti azijska kolera. V vojaški bolnišnici v Nišu je vse polno srbskih vojakov obolelo za kolero.
Pobožen svinjar. Iz Tešina poročajo: V torek zvečer so aretirali daleč naokolo znanega redovnika in profesorja veronauka Ivan Šus-eika, in sicer zato, ker je oskrunil
The KonradSchreierCo.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naže pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATBKTi
CARL STROVE»
(Sobe štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAOO, Ul
Til. 81*80 MAIN
J. F. HALLER GOSTILNA
prt« Trste.
Magnet piTo, mrzel in gorak prigrizek. Doasaft in importirani likerji.	Tel. Canal GOM,
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
Dr. B. K. Simonek
ZOBOZDRAVNIK.
1669 Blue Island Avenue.
Tel. Canal 2127
Uradne ure: Vsak dan od 9 jutro do 6 ure večer; ob nedeljah od 9 do 11 ure predpoldne.
Tel. Canal 376
RUDOLF SMRČEK
Edina slovenska knjigoveznica v Ghicagi
1623 BLUE ISLAND AVENUE Se priporoča rojakom.
M»“ Najnižje cene.
ROJAKI V CHICAGU POZOR!
Naznanjam, da razvažam na dom DOMAČ KRUH Naročite ali pišite dopisnico JOHN QUALIZZA 2138 W. 25th St.	Chicago.
Telefon: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno 9veže pivo in drage raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna pveoo či$5*. Potrežem vsakemu točno in taborno.
MARTIN POTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, 111.
Slovenci, oglašajte s« pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravljal-nica dežnikov in pip
jsomnajDoni
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
«or. 19. Pl«««.
Novi spomladni vzorci
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vocal 22. in Lincoln Street
Proatgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Scihoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše linijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ 2848 Bine Island Ave. Chicag».
Dobra Unijska Gostilna,10""
dobi
mrzel in gorak prigrizek. : Pod vodstvom
Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za druStvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave,
Social Club Saloon
-Edina slovensk c t v- dka v mestu -
J, KlancM in J. PnnpriiiS
312 Garrison Ave.
lastnik» in prodajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike.
FORT SMITH, A RK AN SAS.
Znanje in skušnja.
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
Fotograf
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
NAJEMNIK k VANA,
Izdelovalca »odovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk Bt, Tel. Oanal 1405
M
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
BINGO CIGARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
f,-
Telefon I.awndale 5616
“The Roosevelt Saloon”
BOCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
tat trgovec s vinom, cigarami, mraftie ptvam ltd. — Se ¡priporoča Slovence* I
OLAS svobod*
“Glas Svobode
(Thk Voicn or Lwebtt)
weekly
99
PubUBhftd by M V. KONDA (Sl CÖ ~ 3622 W. 26 Street k-nicago, Hliooit________
Subscription $2. OO per vear. Advertisements on agreement
Ptvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ____________________
*0LAS Svobode* izhaja vsaki petek u_ , —------— in velja —--------------
BA AMERIKO:
Za oelo leto........
aa pol leta.........
...............82.00
...............81.00
•A*TROPZ°. celo leto............................|2.|0
aa pol leta.
Vajlov za dopis* in poSil/atv* j*
GLAS SVOBODE
SS22 W. 26 STR.	CHICAGO, ILL
Pri »premembi bivaliSča prosimo naročnik Aa nam natančno naznanijo poleg Notbga tud Švabi naslov.
881
RAZPRAVA O NEKATERIH GLAVNIH NAČELIH SOCIALIZMA.
Po H. F. Titus-u priredil R. J. Gradišnik.
III. POGLAVJE.
Tretji princip socializma.
Narod, ljudstvo (The People). Stari Rimljani so rabili za ta izraz besedo “populum”. Toda i to besedo niso bili všteti tudi suž nji čeravno so po številu daleko presegali vse ostalo ljudstvo.
“Ljudstvo” v Rimu je bilo ljudstvo, katero je imelo kaj lastnine, naj so že bili patriciji ali plebejci. Nič drugače 'ni danes v Ameriki. “The People” so davkoplačevalci, velik srednji razred, trdni, “Ibizness-meni”, kate ri pravijo, da tvorijo glavni del republike. (Socialist pa sedaj hoče dokazati, da “narod” tega srednjega razreda je dokaj različna stvar od celega ameriškega naro da. [Socialist se vedno drži fak tov. To je njegov prvi in zadnji princip. Dokazati hočemo, da je fakt, da ameriško ljudstvo obstoji iz dveh različnih razredov, ločenih po lastninski črti. Socialist se ne bo pustil varati z navadno frazo. On ve da v današnji človeški družbi Obstojita dva glavna razreda, Mi hočemo ko-nečno pokazati kaj da je, kar deli vse ljudstvo v dva nasprotujoča si tabora.
Tretji primcitp se toraj glasi: “Modema družba med vsemi civiliziranimi narodi se deli v dva razreda z nasprotujočimi si interesi, v lastninski razred, poznan kot kapitalističen ali buržoazen razred, in v brezlastninski, poznan kot mezdni ali proletarski razred.”
Ex-predsednik Roosevelt je i-me-l v svojem poročilu na poslansko zbornico decembra, 1. 1905. in od takrat naprej veliko govoriti zoper razvoj razredne zaved nosti v tej deželi. On pravi “da naraščaj razrednega duha, (zavednosti) je bil v preteklem najstrašnejši med vsemi uplivi, kateri so vpropastili nekatere republike.” On vzpodbuja vsakega državljana da gleda za “dobrobit naroda kot v celoti” ne za “dobrobit tistega posebnega razreda h kateremu pripada.
Pri vseh teh nasvetih se ex-predsednik naravno bojuje s fakti. Če obstoje razredi, se bo razredna zavednost razvijala, če pa ni razredov v Ameriki, zakaj se potem razredne zavednosti bati?
Fakt, da razredna zavednost narašča, kakor vidi ex-predsed-nik Roosevelt, je sam ob sebi že dokaz, da obstojijo razredi.
Socialisti, ne moremo zadost»-krat ponoviti, niso taki sanjači, da bi si poskušali napraviti fakte tako da bi njim prijali. Če nasprotujoči si razredi res tvorijo današnjo človeško družbo in če zavednost razredov res vedno narašča v teh borečih se razredih, tedaj sprejme socialist te fakte in se potem v soglasju z istimi po njih ravna.
Fakti ki tvorijo razrede.
Nikdo ne bode zanikal sledečih faktov. Le-ti so tako dobro znani vsakemu inteligentnemu človeku, da imenovati jih, je dokazati jih. Lahko bi navedli statistike cele knjige. Toda vsi ti fakti so v neposredni bližini vsakega mezdnega delavca, da jih lahko opazuje.
Fakt št. 1. “¡Stroj danes opravlja svetovno delo in producira svetovno bogastvo”. To je tako
navaden fakt, da ga večina ljudi sploh ne smatra za važnega.
Toda še pred sto leti je bil stroj škoro nepoznan. V nekaterih krajih, kot v Turčiji, je še danes praktično nepoznan. Še sedaj žanjejo ,pšenico s srpi in predejo predivo na kolovratih, kakor na ¡Slovenskem. V najbolj naprednih deželah, (kot Angliji, Nemčiji in Ameriki je pa stroj popolnoma razvit. Ročna dela so s top njem a izginila. Strojni produkt, to je geslo.
Fakt št. 2. “Stroj sledi (izpodriva) človeku v proizvanju bogastva”.
Kosilni stroj z jednim možem pokosi toliko trave, kakor štirje možje s kosami. Vprašanje: Kaj je z ostalimi tremi možmi?
Tovarna za črevlje, vslužbujoča sto mož, bode napravila več črev-ljev v jednem dnevu kot tisoč mož z ročnim delom na klopeh Kaj je postalo z drugih 900 mož?
Lopata na paro (stearn shovel) s tremi možni i hode naložila t oli ko voz prsti, kakor 30; mož z lo patami v rokah v istim čašo. Kaj dela sedaj onih 217 mož?
Tako je z vsemi stroji. Oni o-pravljajo svetovno delo z vedno manj in manj ljudmi. Z vsako novo iznajdbo je izpodrinjenih nekaj človeških moči.
Fakt št. 3. “Radi stroja je vedno več nevslužbenih”. S tem le ponovimo fakt št. 2. Če stroj producira isto množino bogastva z manj ljudmi, potem je manjše število ljudi vslužbenih. To .je resnično čeprav se več bogastva producira, kajti naraščaj v proizvajanju bogastva nikakor ne drži stopnje z naraščujočimi iznajdbami strojev.
To je vzrok zakaj smo vprašali za vsakim razlogom pod faktom št. 2., kaj je postalo iz ljudi j, Id so poprej opravljali ročna dela, .sedaj pa nis>o več potrebni, ker jih je stroj izpodrinil? Kedar se govori o koristih stroja, ki prihrani toliko delavskih moči, se prav lahko pozabi drugi del, namreč, da neizogibna posledica modernega stroja je modema armada brezposelnih.
Mi se čudimo, zakaj da toliko ljudi pohaja po deželi. Stari ljudje nam pravijo, da to ni bilo tako ko so oni bili še mladi. V starih “dobrih” časih ni bilo “krampov in bohotov”. To je posledica stroja. Od prihoda istega pa je bilo vedno preveč delavskih moči, ljudi, za katere ni vredno skrbeti, če živijo ali poginejo. Vzrok, da je preveč ljudi v katerem koli poklicu, je vedno naraščajoča množica delavskih moči, ljudi, izpodrinjenih po stroju, borečih se za svoj obstanek.
Fakt št. 4. “Najmanj dva za vsako delo.” Na vsak oglas, naj si že bo za ta ali oni poklic, sled' dolga vrsta prosilcev. Naravno, ta fakt št. 4. sledi neizogibno iz naših faktov št. 2 in 3. Preobilica delavske armade vedno kolovrati za delom okoli. Delavci v vseh kapitalističnih deželah, kakor Ameriki, so postali prakti-kalno brezdomovinski, brezpravni. Oni vedno potujejo iz jedne-ga kraja v drugega, največkrat lačni in do kosti prezebli, gledajoči za delom, da bi se mogli preživeti.
Posledica te)ga je, Ida jsta za vsako delo najmanj dva prosilca.
Fakt št. 5. "‘Mezda tako nizka, da se ravno preživi”.
Kako bi tudi moglo biti drugače? Dva za vsakim delom, oba morata živeti, oba morata imeti delo da se preživita, jeden izmed obeh mora vzeti delo za tako nizko plačo da se komaj preživi. Tukaj imate zopet postavo mezde, izvlečeno iz naijnavadnejših faktov vsakdanjega življenja.
Vžemši moderno družbo v celoti, v kateri je stroj vladajoč faktor, in kjer je vedno preobilica brezposelnih, tekmujoča za izpraznjena mesta, je nemogoče da bi se mezda povišala dosti višje, kakor je ravno potrebno za življenje.
Fakt št. 6. “Ves preostanek neizmernega bogastva, produciranega v dobi stroja, pripade delodajalcu, lastniku stroja”.
To mora biti tako, ker delavec s strojem dobi samo svojo mezdo, komaj zadosti za življenje. Stroj pa je zmožen proizvajati velike množine bogastva. — To je tudi vzrok zakaj je moderna doba tako bogata. Brez stroja bi bil kakšen Camegie ali Rockefeller nemogoč.
Od te neizmerne količine produkta, imenovan bogastvo ali lastnina, mogoč edino po moder-
nih iznajdbah, dobi mezdni delavec, človek ki “rona” stroj, samó zadosti za svoj obstanek, kapitalist, ali lastnik stroja pa ves preostanek.
Fakt št. 7. “Modema dražba je toraj razdeljena po lastnini v dva dela, mezdni razred, kateri dobi “suho” življenje, in kapitalističen razred, ki dobi ves preostanek.
[Nobena množina krasnih govorov o “ljudstvu” ne bo spremenila teh faktov. Nobeden oficiel-ni proglas, da je naraščaj razredne zavednosti nevaren ameriškim napravam, ne bo teh faktov predrugačil. Dva razreda sta tukaj, zraštla sta eden oh drugem z naraščajem stroja in zaradi istega. To sta razreda katera sta nevarna ameriškim napravam, katera grozita obstoju republike. Razredna zavednost je predpogoj raz rednega fakta.
Dasiravno najdemo v “census-u” celo število in vrednost domačih živali, vendar števila mezdnih delavcev v Zđr. Drž. ne najdemo. V tem oziru je štetje pomanjkljivo. Vendar se pa po različnih preiskavah in poročilih lahko za gotovo vzame, da je v Zdr. Drž. okoli 20 miljonov mezdnih delavcev, ženskih in možkih kateri so nad 10 let stari, medtem ko kapitalističen ralzred šteje okoli 10 miljonov.
Nasprotstvo med razredi naravno.
Te dve veliki masi se ne moreta medsebojno razumeti. Oni nista “partner-ja” ampak nasprotnika, kakor so bili sužnji in njih gospodarji nasprotniki in ne prijatelji.
Mezdni razred 20 miljonov o-pravlja delo, producira bogastvo. Kapitalističen razred 10 miljonov la stu j e stroje, las-tuje delo in si zatoraj prilastuje bogastvo, producirano od delavcev na strojih. Tako stoji 20 miljonov nasproti 10 miljonom. Na jedni strani 20 miljonov ljudi, zmožnih producirati bogastva zadosti za vse, m ga tudi aktualno producira zadosti za vse.
Na drugi strani 10 miljonov o-nih, ki si prilastuje vse kar onih 20 miljonov ustvari s svojim delom, pustivši tem 20 miljonim komaj zadosti za njih obstoj.
Vprašanje moči.
Teh 20 miljonov je močnejših kot onih 10 miljonov. O tem ni dvoima. Dvajset miljonov čvrstih ljudi je močnejši kot 10 miljonov. To je fakt kateri je nevaren republiki. ¡Socialist tega ne zanikuje.
Kako bode Mr. Roosevelt vzprejel ta fakt? Pridigovanje ga ne ho izpremenilo. Niti s streljanjem se ne bo dal predrugačiti. Strašna reč je tukaj. Nič je ne bo izpremenilo,dokler teh 20 miljonov ne obvlada onih 10 miljonov, kakor je kapitalističen razred obvladal pred 100 ali več leti feudalen razred.
(Dalje prih.)
ORGANIZIRAJTE SE V SVOJO KORIST.
Naše ameriške delavske in naše slovenske napredne podporne organizacije so, rekel hi, na eni in isti podlagi. Pri delavskih organizacijah ne dela versko prepričanje, polt ali narodnost nobene razlike. Edino kar se zahteva je, da je prosilec sposoben delati in da je zdrav. Ni nobene razliko, je li prosilec izvežban svoje stroke ali je navaden delavec, ki si s svojmi rokami sluiži krah; vrata tukajšnjih delavskih organizacij so mu odprta da ga sprejmejo.
Isto je z našimi naprednimi, na .svobodomiselni podlagi ustanovljenimi, podpornimi organizacijami. Tudi pri teh ne dela versko prepričanje — ee ga imaš kaj, ali nič — in politično mišljenje nobenih zaprek za vstop v e-no ali več teh organizacij.
Nas ustanovitelje, in tudi one, ki so bili deležni podpore, izkušnja uči, da vsi skrbimo za enakopravnost v [delavskih kakor v podpornih organizacijah. So pa organizacije, katere tega ne pri-poznajo, ne morejo in ne smejo pripoznati, marveč delajo po svojih principih, ker so ustanovljene in organizirane na famatično-verski podlagi. V takih organizacijah ne more biti govora o kaki svobodi, pač pa o jarmu rimske hierarhije.
Kakor se bojujejo te delavske organizacije za dosego višjih
plač, krajšega delavnega časa in boljše delavske odnošaje sploh; istotako se bojujejo naše napredne slovenske podporne organizacije za zboljšanje svojega položaja od leta do leta in enostavno za obstanek istih.
Ni še dolgo tega, ko so bile a-meriške delavske organizacije razdvojene. American Federation of Labor, United Mine Workers of America, Western Federation of Miners i. dr., a pred par leti pa so se združile. Obdržale so še vsaka svojo organizacijo, svoj delokrog in svoja glasila, vendar so se združile in prispevajo prispevke po članstvu v skupno blagajno, za- skupna delovanja v boju proti delavskem sovragu, proti kapitalizmu. In elani imajo prost prestop iz ene v drugo teh spojenih organizacij.
In pri njih je bilo baš isto, kot je pri naših podpornih organizacijah. Ustanovile so se druga iz druge in s tem pojavom se pa le tembolj razširile in okrepile.
Takisto so se naše .podporne organizacije rodile druga iz druge ter se nastanile po vsih delih Zdr. držav in v Canadi. Nikoli bi ne bili naši rojaki tako organizirani kot so, da je bilo ostalo pri prvotnih par organizacijah.
¡Sedaj pride pri nas za rešiti, kar zahteva človeška zdrava razsodnost in naravni zakon: vprašanje združitve, — kakor se je to izvršilo pri ameriških delav skih organizacijah. Seveda to pomeni v. drugem smislu, ker v na ših podpornih organizacijah ima mo tudi druge potrebe da si je cilj enih kot drugih malone eden in isti. To je: “plain business proposition”, bi rekel Amerika nec. Res je, da delajo delavske kakor tudi naše napredne pod pome organizacije svoj “busi ness” tukaj doli na svetu, tu na zemlji, posmrtni business v obla kih .pa prepuščajo Reverendom in njihovim organizacijam.
Naše napredne organizacije sprejemajo v svojo sredo vse Slo vane in obojega spola in kakor že rečeno, ne glede na versko prepričanje, ne na politično mišljenje; za te stvari naj vsak član sam po svoje skrbi kakor mu je ljubo in drago. Nihče ga ne sili pa. tudi nihče mu ne hrani, če igre v cerkev, k izpovedi, ali pa če da kaj v farsko bisago ali ne; vse to je vsakteremu prosto dano. — Istotako mu je svobodno, če voli republikanca da si je morebit de mofcrat ali socialist in obratno.
Ne, dragi rojaki; tu smo, vsaj v tem oziru v svobodni deželi, kjer lahko mislimo, delamo in se razvijamo svobodno. Mislimo si, da smo ¡fanatičen klerikalizem pustili v klerikalni bankarotni Avstriji. Bodimo zavedni, bodimo ponosni kot ljudje. Ne dajmo si diktirati od nikogar, najmanje pa od ljudi, ki žive, se maste in rede od naših delavskih žuljev To je naša dična duhovščina a la Juilietski urednik, ki zida velikanske cerkve in elegantna žup nišča — seveda za vaš krvavo prislužepi denar. Bodite pametni in se organizirajte, vstopajte v delavske in naše napredne svobodomiselne podporne organizacije, kjer vaša beseda toliko velja kot vsakega druzega člana in kjer vas nihče ne terorizira, najmanj pa kak zašnofani in pijani pop. — Tu je uteha za vas rojake-delavce in za vaše družine. Pri Slovenski Svobodomiselni Podporni Zvezi dobite v slučaju bolezni $8 na te den bolniške podpore in v slučaju smrti $500 posmrtnine, ženske kot moški, in vse to za mesečni prispevek $1.25, medtem ko ne dobite od “gospoda” nikdar več nazaj kar mu date za cerkveno zemljišče, cerkve in župnišča; vse to pograbi škof in mir besedi. — Bkez tistega si, kar si dal. Ako te je pa volja, pa tudi labko greš v cerkev in k spovedi, moli in stokaj tam celi dan če hočeš, Zveza in nikdo ti tega ne bo bra nil, ker to je tvoja zasebna stvar.
Rojaki; konvencija Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze se bliža, 8. septembra se snidemo v Milwaukee, Wis. — Zadujega oktobra je mkmlo dve leti, kar smo poslednjič zborovali tu v Chi-eagi. Bili smo seveda še mladi in slabi, tedaj ni čuda, ko se je vse v nas zaletavalo in blatilo se nas je osebno in s pisavo, da, bili smo vse samo ljudje ne. In glejte! Baš tisti ljudje sedaj hvalijo in občudujejo — ne nas, ki smo Zvezo n-stanovili, delali, žrtvovali in agitirali, — marveč hvalijo enostavno Zvezo, h kateri se bi radi sedaj, ko je lepa in velika, prislini-
li, radi bi prišli h koritu, da bi žrli delavske žulje, kot jih žrejo gotovi farji, a za hrbtom se ti bi pa v pest smejali. Toda dokler bo Qlas Svobode, ne ibo s kako nakano, ker stal bo. zvesto na braniku ter znal preprečiti vsak
peklenski naklep.-------
Tri mesece je še do gl- zborovanja, in li pridemo do takrat do T50 društev in 5000 članov? Lahko, če vsak člani(ica) stori svojo dolžnost! 125 društev s približno 4000 člani je sedaj. Torej na noge! Pokažimo, da se zavedamo in pokažimo, kaj znamo če hočemo!
M. F. Korada.
KJE JE NAŠA DOMOVINA?
(Naša domovina je vesoljni svet. Starim bajkam, v katerih so nam pripovedovali, da imamo našo lepo domovino, že zdavnej več ne verjamemo. Menda pač ni nihče tako neumen, da hi si kaj druzega domišljal, ako ne poseduje niti pedi zemlje. Imeli bi delavci lahko svojo domovino, ako bi bili vzgojeni v drugem duhu, ako bi nam bili naši starši povedali, da kadar odrastemo, da nas bodo izkoriščevali drugi, kateri na naš račun lenarijo, od zibeli do groba.
Že v nežni mladosti so nam v šblah ubijali v glavo patriotizem. Pripovedovali so nam od juna ških činov turjaških, celjskih in ortenburških grofov, kakor tudi od nedosežnih činov babenber-ških, habsburških in pa burbonskih princev. Kaj pomeni beseda patriotizem ? Patriotizem pomeni simbol, za katerim se skrivajo kapitalisti vsega sveta in s katerim se najlažje vleče današnja meščanska dražba.
Ob slovesnih prilikah govorniki v navdušenih besedah pripovedujejo ljudstvu, da je naša krasna domovina najbogatejša dežela na svetu. Da imamo dobro izurjeno armado in vojno mornarico, da smo dobro založeni z brzostrelnimi topovi, Mauserjevimi in strojnimi puškami. Ljudstvo,
—	to dobro ljudstvo, od katerega
marsikateri nima niti vinarja v žepu ter mu kruli po želodcu, pa govorniku ploska in mu navdušeno kliče slava,	i
Delavci nimamo domovine, domovino so nam ukradli kapitalisti. Menda ni nihče tako naiven, da hi smatrali za svojo domovino deželo, v kateri ne poseduje absolutno nič druzega, kakor svojo delovno moč, katera pa mora, ako hoče živeti, prodati za beraško ceno vladajočim mogotcem. Današnji sistem je krivičen in roparski. Delavci z delom svojih rok rede vse lenuhe. Sami pa hodijo na pol nagi, bosi in raztrgani, stanujoč v najrevnejšem delu mesta v kakšni na pol podrti bajti ali pa prezebavajo v železniških tovornih vozovih. Bogato o-kiineane in napudrane dame, katere sploh niso za druzega na svetu, kakor da letajo od zabave do zabave, prirejajo pojedine in pogrebe psom in mačkom, pa se na račun delavcev oblačijo v škrlat, svilo in baržun, ter pomagajo zapravljati bogastvo, katero so s trudom in potnimi obrazi znosili skupaj sužnji gospodov kapitalistov. Delavci, ako ste zadovoljni z razmerami, v katerih živite, a-ko ste zadovoljni, da se bode godilo tudi vašim otrokom tako, kakor se godi vam, ako verjamete, da bodete za vse krivice dobili plačilo še le gori nad zvezdami
—	ako vse to verjamete, potem nikar ne tarnajte, ker tarnanje čisto nič ne pomaga, temveč udaj-te se v svojo usodo. Ali pa ste prišli do spoznanja, da domovine sploh nimate nikjer, da jo je treba še le priboriti, če je to vladajočim razredom všeč ali ne. — Delavci nečejo svojim gospodarjem nobene krivice, zahtevajo samo to nalzaj, kar jim je s silo vzeto.
Dosti dolgo časa smo delali za drage. Naši gospodarji, kateri niso v vsem svojem življenju producirali niti vinarja vrednosti, pač pa zapravljajo po letoviščih in igrališčih. imajo danes še vseeno napolnjene blagajne. Delavci pa imajo za ves svoj trud in trpljenje prazne žepe, kopo nedolžnih otrok, kateri morajo stanovati v nezdravih in zaduhlih stanovanjih. To ni življenje, to je počasno umiranje.
Pot, po kateri gre delavstvo do svojega cilja, je trnjeva .pot, po kateri je nasut osat, trnje in solze. Samo strokovno in politično orgamizirano delavstvo zamore zdrobiti verige suženjstva. A-
ko smo torej proti sistemu, kateri danes vlada po vsem svetu, potem vemo, kaj nam je storiti. S pisanimi zastavami ne najdemo domovine, če jo iščemo do smrti. Le z vztraj n o agitacijo in izobrazbo najdemo kar iščemo. Zavedno delavstvo je za svobodo, enakost in bratstvo, za to je, da bi vsi ljudje brez razlike poklica, vere in narodnosti imeli domovino, katera naj bi bila vsem svojim otrokom pravična mati. In brezbrižni in nezavedni delavci kličejo patriotizmu in domovini, katero imajo v žepu kapitalisti, “živio”. Jarem tlačanstva se lahko samo neukemu ljudstvu priveže na vrat.
27 HUDIČEV, A NOBENEGA ŽENINA.
Pred sodiščem v Cernovici se je* pred kratkim pokazala prav žalostna kulturna slika:	Ciganka
Moldamann je obljubila neki služkinji, da ji preskrbi ženina, če ,ii poda pet kron. Služkinja je bila zadovoljna, in je prišla k ciganki, da bi s pomočjo 27 hudičev dobila ženina. A pet kron ni zadostovalo za vseh 27 hudičev. Ko je ciganka izvabila služkinji 500 kron. je prišel veliki dan, da se prikaže-tako zaželjeni ženin. Služkinja jemo rala pometati v steklenico vse svoje prstane, uhane itd. Ciganka je pokrila steklenico z ruto. Ko ,j. ruto odgrnila je iz steklenice izginila vsa zlatnina, a za to je bila v steklenici — rega (božja žabica). katero je predstavila ciganka služkinji kot zaželjenega ženina. Povedala ji je, da je žaba začarana od 27 hudičev, a da še bo -v teku 14 dni izpremenila, ker so hudiči potolaženi z darili. Žaba, da bo mlad grof, kakoršen je bila pred zaearanjem. Služkinja, vsa polna upanja in pričakovanja, je nesla steklenico z žabo domov in potrpežljivo čakala, da se spremeni ža-'ba v grofa. Čaka 14 dni. čaka tri tedne, čaka en mesec — a žaba je še vedno žaba. Slednjič jo min. potrpežljivost, vzame steklenico in gre k policiji, da potoži svojo bol Pri policiji je našla, precej usmiljenja, a tudi precej veselosti je zbudila s svojim pripovedovanjem. Tudi sodniki, pred katerimi je stala žaba, ki se še vedno ni hotela izpremeniti v grofa, so se morali smejati. Ciganka je dobila dve leti težkega zapora. — Začaranc-ga grofa je sodišče zaplenilo.
Velepožar.
Rock Island, 111. — Strela je povzročila požar, ki je nastal v remizi Trieity Railway Company ia jo popolnoma vpepelil. Škoda se ceni. na $400,000.
Slaba slast,
nečisti jezik, zoprn dih, zapeka, teža v želodcu in mnogo drugih sličnih znakov izmačijo kako želodčno nerednost in da potrebujete kako toniko, ki pomaga prebavljati jedi in odpravi nepriliko. Severov Želodčni Grenčec (¡Severa Is Stomach Bitters) je prava tonika zoper take neprilike. Povrne slast, prežene slabo prebavo ter okrepi celi ustroj. Je tudi izborna tonika za stare ljudi in okrevance. Cena $1.00 v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega, W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
(Advertisements)
Želo komarjev in drugih mree» se takoj odpravi s dr. Richterjevim Pain Expeller jem. — Po 25 in 50 centov v lekarnah
in pri F. A.d.
Richter & Co., 74 — 80 Washington St., New York.	4
Ako se kdo po pijančevanju slabo počuti, ga Kafir pilule kmalu ozdravijo. Cena steklenici 50 ot.
Ali ste že poslali naročnino sa “Glas Svobode”? Ako ne, blagovolite to Moriti takoj.

Slovenska Delavska
Penzijska
Ustanov.
2!. nov. 1909
Podporna in Družba
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK : Martin Jager, L. Box 102, Conemamgh, Pa. PODPREDSEDNIK : J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Cokumhus, Kan s. TAJNIK : Jos. Hauptman, Box 140, Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, L. Box 351 Staunton, Ul. BLAGAJNIK : John Gantar, Box 286, North ¡Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
¡ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa.
MATH POBTRIiOH, L, Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAUGAR, II. Box 146, Livingston, 111.
JOHN' GOMHJAR, m., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTIN PUMPE, Box 130 Ađamsburg, Pa.
nik, naj gre v zakristijo, ter naj posluša, kar mu bo on povedal. Kmet gre in župnik telefonira tole: ‘‘Mislim, da bi bil čas, da naučiš svojo hčerko malo olike, da se bo spodobno zadržala, kadar jo v spovednici izprašujem, ker drugače ti lahko slabo pojde.” — Kmet ne odgovori ničesar, zapusti telefon in se vrn,e v farovž! — Župnik: “Ali si sedaj prepričan?” — Kmet: “Jaz nisem nič slišal.” — Župnik: “Kako to, saj do včeraj je telefon redno funkcijoniral.”— Kmet: “ Ma, jaz ne vem. ’ ’ — Župnik: “Cuj, grem jaz v zakristijo, ti pa tukaj telefoniraj.” — Ko je župnik zaklical, naj govori, reče kmet. stoječ pri telefonu: “Gospod župnik, prosim, da od sedaj naprej ni treba mojo hčerko pri izpraševanju tako strastno božati. Lahko pa mamažate mojega sina. da bo veselje. Sicer pa Vam lahko slabo pojde.” — Ko se župnik vrne v farovž, reče začudenemu kmetu:	“Imaš prav. se ne sliši
nič. mora biti gotovo telefon pokvarjen.”
Vabilo na veliko društveno slavnost,
katero priredi Slovensko Delavsko Podporno in Penzij&ko Društvo št. 9 v Skidmore, Kansas, kot razvitje nove društvene zastave
DNE 29. JUNIJA 1913.
Po razvitju zastave se vrši prosta zabava, h kateri se tem potom vabi vsa sosedna društva in rojake, da se odzovejo vabilu. Vzemite električno karo in izstopite na št. 10. potem se koraka eno miljo zapadno do nas. Vstopnina 25c za možke, ženske ¡proste. Za točno postrežbo bo skrbel	ODBOR.
Naznanilo.
Vsem čalnom št. 71 S. S. P. Z. v Marianna, Pa. se naznanja, da se zagotovo vdeležijo drugo nedeljo v juniju redne mesečne seje. Za rešiti je več važnih stvari.
M. Čebašek, tajnik.
DVE HIŠI NA PRODAJ.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo. Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode."
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
NEKTERE CVETKE IZ FARSKIH ŽUPNIŠČ.
Lažnjivi in naduti urednik blagoslovljene žolietske plenice, blaženi Janez od Kala, kvadratglavi, pošnofani in opičje brezmejno prismojeni revercnd Kravjec je — znorel. Laži mu ne zadostujejo, pričel je vse na okolu sebe grizt kot stekel pes in tudi na zasebnike se je spravil in na pisatelje v stari domovini. Enkrat je povohal in tudi že privzdignil smrdlivo taco ob dr. Slainca, a predno je izvršil svoj jezuitski čin, se je premislil ter sedaj skočil na Sajovica in pričel smešiti njegovo pisavo.'
Toda pustimo norca naj se kratkočasi po svoje, in oglejmo si zopet nektere cvetke iz farskih župnišč.
Menihi morilci.
V Kazanskem samostanu v Je-katerinoslavu so menihi pri velikem pijančevanju in nesramnih orgijah ustrelili prijorja Ignacija. Prijor je zalotil menihe pri nesramnih orgijah, vse pijane in je v jezi udaril dekana, le-ta je pograbil namizni nož in ga zasadil prijorju v život, medtem ko je prijor še vlačuge iztiral iz celic priletel je pater Makari z nabito puško, s katero je streljal na prijorja in ga usmrtil.
Skeleti otrok v nunskem samostanu.
“Avanti” poroča iz Benetk, da so pri prezidavi samostana nun sv. Jožefa, ki ga je kupila mestna občina, zasledili precej čudne stvari. Na dvorišču samostana, ki ga hočejo zdaj prezidati za srednjo šolo, so našli namreč mnogo skeletov otrok. Ta precej čudna najdba je povzročila, da je sodišče delo u-stavilo ter uvedlo preiskavo.
Klerikalni prijatelji domovine.
Dva čedna eksemplarja klerikalnih svinjarjev so te dni oddali deželnemu sodišču v Inomostu. Eden se imenuje Romeo Weber in je organist župnije Iloetting, predmestja Inomost, drugi pa je kuhar inomoškega jezuitskega konvikta. Oba sta spolno zlorabljala dečke. Organist je svoje čedno delo <:>-pr avl j al na koru v cerkvi; kuhar pa v kuhinji. Organist je, kolikor je dozdäj znano, zlorabil 12 dečkov, kuhar pa 30. Organist je dečke napajal z alkoholom, drugi pa je zvabi j al svoje žrtve v kuhinjo, jih traktiral s sladkarijami ter jim plačeval vstopnice za kinematograf. Romeo Weber je razentega navdušen klerikalen agitator.^B.il je že enkrat zaradi istega zločina, kaznovan. Toda klerikalci so ga vzeli v zaščito ter mu dali službo organista v Hoettingu. Drugi zločinec je redovnik. Kakor so dečki izpovedali, je svoj posel že dolgo uganjal.
Obsojen svinj ax v duhovniški obleki.
Poročali smo že o patru Šusci-ku, krščansko socijalnem agitator-jn in veroučitelju v Tešinu, ki je
oksrunil dve deklici, stari osem, o-ziroma dvanajst let. Šuscik je bil duša vsega krščansko-socialnega gibanja v Tešinu. Vodil je katoliško časopisje, vse tereijalske družbe, organizacijo služkinj, mladinsko organizacijo itd. Kadarkoli so imeli težinski krščanski socialci kako slavlje ali romanje, vedno je bil vzorni pater voditelj. Zlasti zpačilno je pa dejstvo, da je pred nekaj dnevi slavil blagoslovljeni skrunitelj otrok petindvajsetletni duhovniški jnbilej in da je ob tej priliki polovica “svobodomiselnega” mesta z župainom dr. Bukov-skim na čelu slavila svinjarja, čeprav so že vrabci na strehah čivkali o njegovem grdem početju. Poročali smo že tudi, kako da so se posvetne in cerkvene oblasti trudili, da bi vso stvar prikrile. — Šuscik je bil že pred leti obdolžen enake svinjarije, ali do obtožbe takrat ni prišlo, ker baje ni bilo dovolj dokazov zoper njega. Sedaj pa se ni mogel Šuscih izviti, ker je bila oskrunjena deklica hčerka ugledne rodbine. (Tudi značilno!) Preiskavo proti Šusciku so seveda vodili z vso obzirnostjo in, hiteli tako kakor še nikdar. Obtožen je bil pregreškov zoper parag. 128. (oskrumba), 132. (zapeljevanje k nečistosti) in 516. (prestopek zoper javno nravnost). Obravnava je bila tajna, obsojen pa je bil na štiri mesece težke ječe. Šuseikov zagovornik je naznanil ničnostno pritožbo, Šuscika pa so pustili v svobodi, ker je položil 4000 K kavcije. Svinjar se bo morda odrekel kavciji, ki mu jo bodo te-Šimske tereijalke gotovo rade povrnile in bo pobegnil v Kainbach, paradiž svinjarjev v črni suknji.
*	*	#
Kvadratglavi “Janez” Kravjec je “'Urednik” plenice “Am. Sl.” Akademično naobražen inož, ki piše za isti list že približno 10 let pa je po “Janezovem” mnenju le “pisar”.
*	*	#
Ne delaj kot	delajo	drugi,	mar-
več delaj kot misliš sam da bo bolj prav.
•	*	#
Kako	to,	da	so	umazanih	del
vseh mest skoraj izključno sami rimokatolički delavci? Zato, ko so v to poučeni, da se jih najlažje izrablja.
* * *
Najveeja neumnost in nevarnost za Ameriko je, ko ista samasebi koplje grob s tem, ko nastavlja rimokatoličke učitelje v svoje ljudske šole ter tako bodoči svoji generaciji zastruplja dušo, kri in mozeg.
• * *
Nista hotela slišati.
Neki kmet se napoti po opravilu v farovž. Ko je vstopil, je župnik ravno telefoniral. — “Kaj se pogovarjate z zidom?” reče začudeno kmet. — “Kaj, z zidom,” odgovori župnik; “jaz govorim z mežnarjem, ki je v cerkvi.”— Ker kmetu nj Mo v glavo, mu reče žup-
Slika “uzor” moža.
Vzorna je družba koristolovcev, intrigantov, koritarjev in svinjarjev na Kranjskem, ki predstavlja katoliško stranko; po receptu iste ozir. navodilu zloglasnega Jegliča predrzno nadaljuje s svojo teroristično in izzivajočo pisavo tudi debeloglavi urednik žolietske plenice. Mož, ki mu ua vsem svetu ni nič druzega všeč kot mastni dohodki, razuzdano življenje, ko-raodno stanovanje, zveneči naslovi in pa vedno cvilenje in lajanje na vse okolu sebe. — Potolaži se Kranjce, za te bo še dovolj, ker je še toliko zaslepljenih ljudi, ki vidijo v tebi Kristovega namestnika, ko si le navaden blufar in strupe-nojezieni lažnjivee. A slabo se bo godilo tvojim naslednikom, če ne boš bolj vzorno gospodaril in bolj pametno učil. Razen Ave Mice in gladnega Oalumetskega medveda, ki pa štejete še manj kot ti, nimaš nobenega lista na svoji strani. Mož, kakoršen je kvadratglavi Kranjce ni torej zmožen več dostojno opravljati cerkveno opravilo še manj pa da diktira pravemu uredniku, kaj sme in kaj ne sme . . .
TISTIM KI SE JIH TIČE.
Zadnji dan meseca junija ustavimo pošiljanje Glas Svobode vsim tistim naročnikom, ki so z naročnino zaostali, oziroma so pozabili poslati naročnino. Kdor noče imeti sitnosti, in da se mu list ustavi, naj se požuri in pošlje takoj naročnino. Mi sicer nikogar ne silimo, da mora biti naročnik, a če je že naročnik enkrat, potem zahtevamo da nam sporoči, želi biti še nadalje naročnik ali ne. Isto ponavljamo in prosimo zopet, da naročniki, ki dolgujejo naj poravnajo svoj dolg za eno pa naj nas obvestijo če želijo biti naročniki še nadalje ali ne, pa bo vse v redu.
VABILO!
na plesno veselico, katero priredi
društvo št. 10 S. S. P. Z.
v Moon Run, Pa.
v soboto 14. junija točno ob 6. uri zvečer v dvorani sv. Barbare.
Tem potom vljudno vabimo vse tukajšne rojake in rojakinje, sploh vse sosedna in razna društva, da se polno številno vdeležijo omenjene veselice. Enkrat vi nam, drugič mi vam!
Torej s prijateljskem namenom na pomoč, ker čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno. U-pamo, da neizostanete. Za vse potrebno preskrbi in najvljudneje vabi	ODBOR.
Društvo št. 71 S. S. P. Zveze v Marianna, Pa.
vljudno vabi rojake in vsa sosedna društva na vrtno veselico z razvitjem zastave
— 4. JULIJA. —
Vstopnina $1.00 za možke, ženske proste. Za točno in dobro postrežbo jamči	ODBOR.
Hiša št. 2012 na Blue Island Ave. pritličju soba za saloom z vsem pritlikami; nadstropje 6 ru-mov s kopalnico, vodovod, plin, itd.
Hiša št. 2019 Fort Street, pritličju prostori in hlev; nadstropje fiat in 7 rnmov, s kopalnico in z vsem potrebnim.
Obe hiši ste brez bremen in se prodate radi rodbinskih razmer. Kapital se dobro obrestuje.
Vse podrobnosti se izve pri'last-niku
Edward Pauch,
2012 Blue Islamd Ave., Chicago.
Previdna mati.
Mrs. Frances Lebeda iz Holland, Mich. je gotovo zelo previdna mati, sodeč iz naslednega pisma: “Prosim pošljite mi pol ducata steklenic Triner ameriškega zdravilno grenkega vina. Ono je zares dobro zdravilo, ki bi se moralo nahajati v vsaki hiši. Vaš svet in to zdravilo me ste ozdravili, za kar sprejmite, prosim Vas mojo srčno zahvalo. Jaz imam dva mala dečka in ko hitro zapazim, Ja nimata navadnega teka, jima dajem po par dni malo-žličko-polno pred vsako jedjo in takoj je zopet vse v redu.” Matere lahko odvrnejo veliko bolezni ali jih ozdravijo hitro če posnemajo ta nasvet. To zdravilo je dobro za oboje, mlade kakor stare. Ko hitro zapazite kake nerednosti in neprilike, rabite Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Tri-ner-ju, 1333 —- 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Spominjajte se na Trinerjev liniment proti živčnem revmatizmu. Vaš lekarnar Vam ga preskrbi.
(Advertisement)
Vprašajte po Vac. Donat soclo-viei, je najboljša na trgu. 1529 W. 19th St., Chicago, 111.
POZOR ROJAKI!!!
Ako hočete postati sami svoji gospodarji in kupiti zemljo za kmetijo, kupite tam kjer lahko pridelate tri pridelke vsako leto na eni in isti njivi, in kjer se pridelki trikrat dražje prodajo. 2300 akrov nae je 50 Slovencev že kupilo in ta prva naselbina je sedaj prodana. Druga naselbina je blizo tam, meri 1740 akrov in je razdeljena na 37 farm tako, da so vse farme za cesto in morejo biti v 60 dneh prodane; zato se tudi zelo po ceini dobi. Leži ob International Great Nortehrn in Santa Fe železnici zraven mesta Conroe, ki je County seat in mesta Willis je tudi blizo mesta Houston, ki šteje
108,000	prebivalstva kjer se vse lahko proda. Pišite po knjige kaj se pridela in koliko se dobi od a-kerja za pridelke, in ko vse preei-tate pojdite pogledat zemljo in prepričali se boste na lastne oči in tudi gotovo kupili! Ker skoro povsod plačajo vožnje stroške kupcem, sem tudi jaz posredoval, da se vsakemu ki kupi plačajo ali k kupnini pripišejo. Resno misleči rojaki obrnite se po pojasnila na: MATH GAISHEK,
R. R. No. 2	Nokomis, Ul.
(Advertisement)
5
AVSTROAMERIKANSKA-LINIJA,

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK In OBRATNO

PARNIKI PLUTE IQ IZ NEW YORKA:
Oceania........... 7. junija
Martha Washington 14. junija
Kaiser Franz Joseph L, 21. jun. Laura, ............. 9. julija
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 3. uri popoldne iz pristani*®« Buah’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenorana pristanliflm najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuj« a« r SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
OULAVMT
MSTW
ZA
SWISW«
K. H. Kempf glavni tast. n« zapadu 120 N. La Salle St. Chicas«,
Nasa nova spomladna in letna zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tu.
Zmerne cene za vse erako.
V naši veliki zalogi dc bite vse. Mi vas v vsem zadovoljimo.
HÍNGÉ
JELINEK in MAYER, Imitelja,
nogal Blue Island Aye in 16 cesti
SCHWITZNER CLOTHING CG-
Najstarija in najzanesdjiveja trgovina na zapadni strani mesta
VIDI IN VERUJ!
Pridite vsi, obiščite našo prodajalno, da se prepričate o kakovosti in vrednosti oblek za možike in dečke. Vse najnovejšega kroja in barv.
Obleke za možke od $7.00 do $25.00 Obleke za dečke od $5-00 do $15.00
Mnogošteviki raznovrstnih klobukov, kap, srajc in spodnjih o vlek; z eno besedo vse možke potrebščine.
1828-30 BLUE ISLAND AVE.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Island Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chicago-
Importiran Pilsner, Anheuaer-Buah, Michelob in .'ri-^iflrvedno na čepu. Impertirana vina in cigare.
¡¡TELEFON CANAL 4250.
t	(■]
Solidna slovenska trgovina
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnino, bar jo-apada v to stroko. Popravljam tvdi ure in drugo.
V	zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
FRANK, CERNE
6034 St. Clair Ave.	CLEVELAND, O.
a
a:

M. Á. WEISSKOPF, M. D.
Zdravnik in Ranocelnik Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, 1LL.
Tel. v uradu: Canal 476	Tel. v stanovanju: Lawndale 8996
URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan In od 7. do 9. zvečer razen ob sredah In nedeljah.
DR. "WEISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J.


DOPISI
Black Diamond, Wash.
V tukajšni naselbini so pač ljudje različnega mišljenja in bodi si v verskem ali pa v političnem naziranju.
1S0 celo neke vrste ljudje (istih je med Slovenci mnogo), katerim ime “backi” ali “klečeplazci” kaj dobro pristoja. Kadar .bos ali superintendent samo z mezincem migne, že so na kolenih ter se tresejo pred njimi kakor bilke na vodi. Posledice tega so neštete nesreče po tukaj snih premogovih rovih, ki so na dnevnem redu; niti dan ne mine, da bi se ne čulo, da je tega. ali onega več ali manj pobilo. (¡0 shirti Faleta smo že poročali.) '
Omenim naj še, da je tukajšnji župnik Rev. Mlinar za časa pogreba naredil pokojnemu nekakšen nagrobni govor, ki pa je bil bolj podoben agitaciji za $ nego komu drugemu; vsaj Rev. Mlinarjev namen ni bil prav nič druzega. Mesto da bi povedal kako tolažilno besedo žalujočim sorodnikom in soprogi rajnkega, ki je izgubila svoje najdražje, je pa prav nesramno obrekoval. To pač ni lepo za katoliškega duhovnika, da še mrtvih ne more pustiti v miru!
Ta rimokatoliški maziljenec je med drugim govoril sledeče: “Slab je bil tale, a veliko je med vami, ki ste še slabši”, dalje je rekel: “kedo izmed vas se ravno sedaj upa stopiti na mesto pokojnega ter dati odgovor bogu..
Rev. Mlinar se hoče .nekaj iz-podtikati nad svobodomiselce ter nam predbacivati neko slabost — —; toda vprašam, kedaj se je o svobodomiselcih še slišalo, da bi tehtali okrog revnih delavcev za kako cerkveno električno luč. denar v to svrho nabran pa pobasul v svoj žep 1! Recimo, da se pri Rev. Mlinarju ni kaj podobnega
zgodilo------, in vendar nismo še
slišali nikakoršnega poročila o tistim nafehtanem denarju.
Kar pa blebeče o bogu, je pa stvar tale:	bog ni nas ničesar
vprašal, tedaj mu nimamo kaj odgovarjati. V- tem oziru svetujem, da Rev. Mlinar pusti svobodomiselce lepo v miru kot jih bog pusti, sicer bi se mu znalo pripetiti nekega dne razočaranje, ker bi •mu znali svobodomiselci dati tobaka. “šnofat”, da bode kihal da bo joj, in bo splašil še tiste backe, katere ima sedaj še na svoji vrvici.	Jaka Skarloh,
tajnik dr. št. 4 S. S. P. Z.
Eveleth, Minn.
Poročam, da se tukaj dela s polno paro in delo se lahko dobi, samo težko je in plača premala za današnje življenske razmere. — Društva “Zarja” št. 117 S. S. P.
Z.	in “Napredek” št. 69 S. N. P. J. lepo napredujeta. Drugo šteje 120 elanov a prvo pa 16 članov, to pa za to, ker je bilo še le pred tremi meseci ustanovljeno.
Tukaj na Evelethu je par oseb, katerim je naše društvu “Napredek” trn v peti; na vse načine se vanj zaletavajo in ga napadajo. Osobito se je neki salonar zadnjič na Gilbertu na veselici nad menoj razjezil, kot puran nad rdečo barvo in me nalpadal, češ, da jaz članom pri našem društvu podporo zrem. Jakob, jaz sem te vprašal za ime elana; ti si rekel daga veš, vendar mi ga tukaj ne poveš marveč mi ga bodeš doma povedal. Bil sem pri tebi na domu, a povedat ga mi zopet nisi hotel. Zakaj ga ne poveš? Zato, ker ga ne veš!
Z dokazi na dan, ne pa samo napadati. 50 dolarjev dobiš od mene če mi dokažeš, da sem jaz kakšnemu članu podporo odtrgal.
Sicer pa tebe naše društvo in„S. N. P. J. sploh nič ne briga, če se pa tako zanimaš za naše društvo in jednoto, zakaj pa ne pristopiš v društva, da bi lahko na društveni seji povedal, kar te teži in potem ti nebi bilo treba po veselicah ljudi napadati.
Kakor si se sam izrazil, da si jako .napreden, a po tvojem mnenju da smo mi drugi vsi neumni. Tvoja “brihtnost” se vidi že iz tega, ko si že okrog 10 let v Ameriki, pa še nisi tukajšnji državljan. —-Svetujem ti, da pustiš naše dru-
štvo in mene pri miru, kakor bom jaz tebe pri miru pustil.
Thomas Prelovšek, taj. dr. Napredek št. 69 S. N. P. J.
Calumet, Mich.
Še predno je pričel sneg kopneti, izačelo se je ljudstvo od tukaj seliti v druge kraje; posebno pa zadnji iu ta mesec. Vse odhaja, samci in zakonski s rodbinami. — Toda vzrok temu ni pomanjkanje dela, ker dela je tukaj dovolj in ga je dovolj bilo predno se je pričelo ljudstvo proč seliti, marveč vzrok temu je, ko kapitalisti hočejo večji dobiček. Kar sta popred naredila dva delavca, zahteva se sedaj isto delo od enega.
Tukajšno kapitalistično časopisje, katerimu podpora je tudi Glasnik, na vse načine blufajo, da so drugod še slabše razmere in da so oni, ki so od tukaj odšli, že nazaj, in da jih kar po šestdeset in sto hkrati nazaj pride. Kar pa seveda ni resnica, marveč se delavci še vedno trumoma od tukaj selijo, neoziraje se na Mining Gazette, E ven ing News in na Glasnik. Ko bi uredniki omenjenih listov šli samo eden dan v jamo karo riniti, potem bi se ne čudovali, da delavci od tukaj odhajajo. Pa ne samo, da je pri kari težavno, ampak mora tudi pri druzih delih v jami e-den napraviti toliko, kot sta napravila popred dva.
Selitev ljudstva od tukaj, se tudi pri društvah in njih blagajnah precej občuti. Mogoče je izvzeto neko žensko društvo, katero se je ustanovilo pred tremi leti na svobodomiselni podlagi in letos še ne dolgo tega, se je kar na enkrat spreobrnilo na klerikalno stran. K temu preobratu so največ pripomogle one, katerim je bila svoboda skozi tri leta vedno na jeziku. Posebno predsednica “ga pihne”! Nedeljski čas v prejšni dvorani, v kateri so bile mislim ves čas do sedaj, so izgubile, ker je neko moško društvo plačalo veliko večjo svoto, kakor one. Za poiskati drugo dvorano, je bilo izvoljenih par članic, med njimi tudi “svobodomiselna” (?!) predsednica in hajdi se odipravijo k hrvaškemu popu vprašat za cerkveni — hram. Pop jim ga da v najem pod pogojem, da bodo vsako soboto cerkev “ribale”. — Ako se je tudi z njimi pogodil, da jih bodo slobodno pri “ribanju” gledal, ali včasi katero malo pošegetal, tega ne vem —. Verujem pa, da jih je mogel precej nafarbati, bo jih je vjel v svojo past, kajti že pri prvi seji reče predsednica: “Sedaj smo pa v cerkvenem “kevdru” tedaj se “šika” da molimo”. In brez da bi se ji oporekalo ali stavili predlogi in protipredlogi, se li naj moli ali ne, jo predsednica udari po '“očenašu” in nektere članice, — katere je bila ona popred nagovorila — pa za njo!
• O, ironija! Priporočal bi dotični predsednici, da udari na prihodnji seji najprvo po rožnem vencu, ker, kakor slišim od članic, 'je vodstvo itak za poč’t. Mogoče bode z očenašom, s rožnem vencorn in z vero laglje držati dnevni red. Mislim, da mora g. J. ponosen hiti, ker je takšne svobodomiselne ženske skupaj spravil. Ko se je večkrat govorilo, da so pri dotič-nem društvu članice naprednega duha, sem mislil tudi jaz svojo ženo k njim pridružiti, a dokler bodejo trobile v frakarski rog, pa seveda ne.
Nikakor ne mislim, da so pri dotočnem društvu vse članice nazadnjaškega duha, toda večina njih pa bržkotne je, ki bi pri vsaki priliki farju pete oblizale. In če bi ne bila nazadnjaška večina, tedaj gotovo ne bi prišel na dnevni red “očenaš”, katerega, kakor slišim, tri leta ni bilo čuti.
Od dotičnih nazadnjaških članic zahtevam, da naj ne zlorabljajo več sedanjega imena, marveč naj si nadenejo ime: “Farsko Katoliške Slovenke”.
Svobodomislec.
Somerset, Golo.
Poročati moram c tukajšnih delavskih razmerah. Dela se tukaj «p vedno slabo, namire samo pc 3 ali 4 dni na teden in to že skozi eno leto. In še takrat kadar se dela, se pa vozov dovolj ne dobi, in
če se dobijo vozovi, je pa premog tako. trd kot sv. Petra skala, da ga m mogoče razbiti. Zatorej ne svetujem nobenemu rojaku sera hoditi, da bi po nepotrebnem trošil denar.
Zapustil nas je naš znani rojak F. Erznožnik, ki je bil tajnik obeh tukajšnjih društev v prid katerih je vedno marljivo delal; zakar se mu tudi spodobno zahvalimo in mn želimo obilo sreče pod zastavo Zdr. držav.
Tiikajšni slovenski fantje se napravljajo, da priredijo veselico z igo v prid “Slovenskega Zavetišča”. Veseli “Piknik” se bo baje vršil na Bowie, ki je tri milje oddaljen od Somerseta in kjer imata dva Slovenca svoje obrti. Eden ima saloon, drugi pa trgovino.
Vasica Bowie je mala naselbina, kjer je večina Hrvatov in par slovenskih rodbin.
Vreme imamo tukaj prav ugodno, ni prevroče in ne premraz. 0-b iskala je tudi Miss štorklja tukajšno rodbino Jožef Česnik in mu podarila lepo hčerko. Želimo obilo sreče materi in hčerki!
Tone Trbovcu pa tudi ne svetujem sedaj sem hoditi z njegovo Mrs. bakso, ker je sedaj tu malo slovenskih rojakov. Toni, boljše narediš, da se napotiš proti Cana-di ali Alaski. Na zdar! F. E.
Bishop, Pa.
Kar se tiče tukajšnjih delavskih razmer, tako kapitalisti dobro pritiskajo na nas delavce sebi pa polnijo žepe. Mi delavci smo jim prave ovčice, ko nas strižejo in zna mi poljubno delajo, tako da ne vem, kedaj se bo za nas trpine o brnilo na boljše.
Naiznaniti moram tudi tužno vest, da nam je neizprosna smrt pobrala rojaka Antona Widmar-ja. Dne 5. maja je šel zdrav na de lo, a ob 10. uri dopoldan se je od trgala skala in ga podsula. Ob 11 uri smo ga spravili na površje kjer se je zdravnik izrazil, da ima ves drob zmečkan in da mora bolnišnico ter so ga z vlakom odpeljali v Pittsburgh, kjer je 6. ma ja ob 7. uri zjutraj umrl.
Kako je bil priljubljen pokojnik, pokazalo se je pri pogrebu dne 8. maja, ki ga je spremilo o-gromno ljudstva. Pokojnik je bil član J. S. K. J. in tu zapušča sino ve in hčere. Bodi mu lahka zemlja!
Sedaj pa še nekaj o naših “črno šolcih”. Pred malo časom sem mel opraviti, ali rekel bi business s tukajšnjim ‘božjem pastirčkom Sel sem namreč k njemu po dovoljenje, da se poročim pri slovenskem duhovniku v Roswill, Pa. Toda tukajšni duhovnik (imena mu .ne vem) mi je rekel: Business je business, daj mi deset dolarjev, pa pojdi kamor te je volja; ali misliš da sem “baby”. (Op. ur. Ni kar se ne jezite; dotični duhovnik je popolnoma pravilno postopal). Tako delajo ti božji pastirji ali Kristovi namestniki z vero business! — (Kaj tega niste popred vedeli? Gp. stavca.) Potem smo šli k poroki, kjer me je tako ‘žegnal’ in kropil' da sem mislil, da je znorel.
No, dragi sotrpini, sedaj pa premislite. zakaj vera peša. Duhovniki tako pravijo a sami delajo z njo business!	M. Kočevar.
to, kot pa škoda znaša. Te nesreče ni drugi kriv, kot kapitalisti sami. Oni samo gledajo, da bi grabili denar, za varnost se pa ne zmenijo. Dumpo bi bili lahko o-branili požara, ker bilo je dosti vode, toda priprave so bile za nič, zato je pa vse pogorelo.
Zatoraj rojaki pozor; nikar sem za delom hoditi, ko ga sami nimamo. Upanje imamo da se bo pričelo delati v par mesecih. Kakor se govori, bo kompanija napravila železno dumpo. Ko se obrne na boljše, bodem poročal.
Joe Jurak.
Virden, 111.
Pred par tedni sem poročal o našem mestu in o delavskih razmerah, katere so bile resnično povoljne. Ali sedaj se je vse spreobrnilo. Res je tako, kakor pravijo stari ljudje, da človek obrača bog pa obrne. Tukaj se nam je že tako naredilo; pred par dnevi smo še dobro delali in vse je bilo veselo, sedaj je pa vse klavrno.
Hočem vam razobložiti nesrečo: Tukaj imamo 2 šohta, North in West šoht. North šoht so zaprli za nedoločen čas, ker je veliko popravila, in West šoht, kjer dela približno 500 ljudi, je pa 21. maja ob 7. uri zvečer do tal pogorel. — Pogorela je tudi pralnica, kjer premog pere jo in pa “dumpa” za premog “dumpati”. Škodo cenijo na, 125 tisoč dolarjev. To je hud udarec za nas delavce, ko smo o-stali brez zasluška. Seveda, za kompanijo ni nobene škode, ker je bila zavarovana za večjo svo-
Virden, 111.
Sem in tja premišljujem, mi je li naročnina že potekla ali ne; pa da ne bo kake zmešnjave pošiljam s tem vrsticam ob enem naročnino na Glas Svobode, kajti slabo je če človek dolguje za list, ki je vreden vse podpore.
Ko baš pri mizi sedim pri tem poslu, ko mi nič kaj dobro ne služi, hočem vseeno poročat nekoliko o naši nesreči, ki nas je zadela ko je do tal pogorelo šoht in ‘Wašer’. Škoda je velikanska a prav za prav smo pogoreli le mi delavci, ko nas je sedaj približno 400 brez dela. Seveda govorice krožijo različno. Nekteri pravijo, da se bo kmalu pričelo delati, a. drugi zopet trdijo nasprotno. Ljudje sc razgulbljavajo, kompaniji se pa ne mudi, ker je bila dobro zavarovana, premog pa tudi ne gre k nič. Naj še naveden ime kompanije. Roval Colliery Co. West Main.
Frank Peterim.
Chapman, Kans.
Ker še nisem čital dopisa iz te naselbine, hočem jaz poročati par vrstic.
Kar se dela tiče gre zelo slabo, ker se v premogovnikih dela samo par dni na teden. — Državni pregledovalec rovov, je po večkratnih opominih in pritožbah od strani lokalne unije, zaprl rov št. 5 Chapman Coal Co., ker je bil silno slabo prezračen; a je sedaj po preteku enega tedna zopet pričel delati.
Interesanten dogodek smo videli v nedeljo 18. maja, ko je neki Rev. Anglikanske cerkve krstil o-sem odraščenih črncev v starosti od 20 do 50 let. Ves ta rum-pum-pum se je vršil, na nekem pašniku se nahajajoči — luži, kjer se živina napaja. Vsakega posebej je Rev. vznak potlačil v vodo, med tem pa izgovarjal besede svojega rokus-,pokusa, toda vse se je izvršilo brez vidnega uspeha, kajti vsak je prišel iz mlake črn, kot je bil popred.
Da poleg ni manjkalo raznih “nebodijihtreba” se samoabsebi razume, kateri so “rezali” vsako vrstne obraze in da je bila koncem konca tudi neizogibna kolek-ta se razume. Pravi verski fanatizem za vse — dolar.
Trbinčan.
i
Marianna, Pa. Poročati imam žalostno novico: Usoda nam je iz naše sredine ,'zela sobrata Mihaela Malgaja. — Šel je zdrav na delo v jutro 24. maja in okoli 12. ure prinesli so ga iz rova še malo živega, nakar je kmalu zaspal za vedno.
Vtngal se je veliki plaz kamenja in premoga nad njim, kar mif je zelo življenje. Pokojnik je bil star 31 let, rojen v Grižah na Štajerskem. Tukaj zapušča soprogo 4 nedorastle otroke. Pokojnik je bil dober član 3 podp. društev S. S. P. Z. št. 71, S. D. P. in P. D. št. 8 in S. N. P. J. št. 171, katere so brata spremile k zadnjemu počitku.
Pred meseci skup pod utico zeleno, edeli, peli sladko pesmi vsi; krog in okrog nas vse je zelenelo m danes sobrat v grobu spi... Bodi mu lahka tuja zemljica!
M. Čebašek.
NAZNANJE.
Vsem društvenim uradnikom S. S. P. Z., naznanjamo da naj pošljejo vse društvene popravke na glavnega tajnika in ne na nas. Mi
nesmemo nič popravljati, in se moramo ¡držati tega, kar nam gl. tajnik pošle.
“GLAS SVOBODE”.
?
i
?
¡S0"«**
3622 W. 26. Street, Chicago, III.
OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tis k o'V in
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJtVena pravila, in prebode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
ATLAS SKEWING CO.
»In j e na dobrem glaau, kajti ona prideluje najbolj« piv« iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAGER f MAGNET { GRANAT
Razvaža piyo r steklenicah na rse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
“SPRAVEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo solidno
“SPRAVEDLNOST” 15,NI ČEŽKI' unuski dnevnik
jr*vn»L,LiUXVJl STANE 10C. NA TEDEN.
Pozori Novosti Pozor!
Najnovejšiinnaboljži
Gramofon
samo $7.50
‘Glas Svobode” rok do rok!
naj kroži od
Nobenih, troskov za IGLE ker ostane vedno ena,
ROJAKI! Sedaj se Vam nudi prilika, da si dobite izvrsten GRAMOFON s katerim si lahko doma napravite izvrstno zabavo z najlepšemi pesmi in godbo. Ta GRAMOFON ima prednost prod drugimi, radi čistega in močnega glasu in igle katere ni treba spreminjavati. Prodajama tudi plošče najboljših pesnikov in godbenikov, katera se nepokvari ja pri v porabljanju po 65c komad. Vsak kateri želi imeti GRAMOFON naj pošlje $7.50 na našo tvrdko m mi mu takoj odpošljemo GRAMOFON poštnine ali expresa prosto. Vse odpošiljatve naše tvrdke so garantirane in za nadaijna pojasnila se obrnite na
BENKO RUS CO.
11250 Indiana Ave. Chicago, Illinois
Pozor!
Pozor!
Poziv na vse one Slovence, ki se zanimajo za zemljišča — farme. Ako hočete postati samostojni, tedaj si kupite zemljo v slovenski naselbini Orivitz, Wis. Ne dajte se zapeljati in ne idite tja, kjer ni Slovencev. Tukaj je več rodbin iz Vaše domovine, torej pridite v Crivitz in obiščite rojake; vprašajte jih kako so zadovoljni in šele potem si kupite svet, ko se prepričate, da imate prijatelje tukaj.
Tukaj kupite svet od lastnika, ki Vam ga izroči vsaki čas s čistem zemljiško vknjiženem prepisom.
Naše^ cene so nižje kot kjersibodi drugod, in to zaradi tega ker mi prodajamo svojo lastno zemljo.
Mi Vam povrnemo vozne stroške ako svet kupite, tedaj pridite v Chicago, od koder Vas nas zastopnik privede na svet in Vam razkaže krasno lego istega.
Cena akerjn $8.00 do $30.00.
Lastnik: THEO. KERSTEN. N. PIKLOR,
1526 W. 21st Street.
CHICAGO, ILL.
RAZNO IN DRUGol _____________________
kranjsko.
Požar v Zagorju ob Savi. Dne
13. m. m. zvečer okolo 10. je izbruhnil ogenj pri posestniku Feliksu Moder ju na Toplici in sicer v hlevu. Kako je ogenj nastal, še doslej ni dognano, širijo se različne govorice, da je bil ogenj vedo-ma podneten. Kolikor se je do sedaj dognalo, je skoraj 1800 K škode. Sreča je bila, da <ni bilo vetra, kajti v bližini je več hiš, katere so bile v nevarnosti. Pri gašenju se je lahko ponesrečil trgovec Mihelčič. Na lice mesta došla požarna bramba je takoj vse potrebno uikrenila, da se je ogenj o-mejil.
Semiški predor. 10. m. m. ob 4.
zjutraj so prebili pri Semiču 1976 m dolgi predor na novi železniški progi Novo Mesto — Metlika.
Otroka je utopila. Iz Črnomlja poročajo, da je koncem meseca a-prila Margareta Deutsehmaran iz Majerleta povila nezakonskega sina. Ženska je 23 let stara, njen, mož jo je zapustil brez sredtev ter odšel v Ameriko in ji pustil dva nepreskrbljena otročiča. Otroku je vtaknila v usta prst in mu vlila kakega pol litra vode ter ga utopila.
Poslanec Hladnik na delu. Na
Trebelnem, kjer kraljuje znani poslanec župnik Hladnik, vladajo jako čudne razmere. Kdor ne trobi v. klerikalni rog, tega šikanira župnik na vse macine. To občuti tudi J. Nachtigal, mož, ki samostojno misli in ki ga župnik zaradi tega preganja. Nachtigal ima dovoljenje za prodajo vina in piva čez u-lico. Hladnik je velik nasprotnik alkohola in zato zasleduje Nachti-gala, da bi ga spravil v kako kazen. Tako se je zgodilo, da so župnikovi kimovci Nachtigala naznanili, da je imel godbo in ples čez policijsko uro, v resnici pa je bila samo domača zabava. Župniku je bilo hudo žal, da Nachtigalu ni bilo priti do živega. Na Fr. Simončiča je bilo mnogo vplivanja, naj tako priča, da bo Nachtigal obsojen. Simončič je to sam priznal, češ: Kako naj jaz tako trdim, ko še tam nisem bil; župnik mi je res dal njivo za krompir, ampak jaz vkljub temu ne bom lagal. — Kaplan je pa celo v spovednici izpraševal o tej zadevi. Tako izvršujejo črni policaji ljubezen do bližnjega.
V rudokopu na Hrastnem pri Mokronogu napreduje delo prav dobro. Zdaj trasiraj o tir do železniške proge za prevoz rude. Kopljejo tudi v Ostrožniku pri Mokronogu, kjer je tudi železna ruda in so baje zasledili tudi premog. Če bi se ta industrija razvila, bi to bilo velikega pomena, zlasti za Mokronog in okolico.
PRIMORSKO.
Kaj se vse pripeti, kadar iščejo “špijone”. V Kanal je prišel na o-rožne vaje k lovskemu bataljonu rezervist. Sedel je v gostilni h gostom in se spustil v pogovor. Med drugim je spraševal goste, koliko je vojakov v Kanalu in kje je ta in ona vojašnica. To je prišlo do ušes častnikom, ki so veleli žandarmeriji, naj gre poiskat tistega človeka, ki je najbrže “špijon”. Orožnik je djal puško na rame in šel . . . Oni nevarni človek je na vprašanje, kdo je in kaj išče v Kanalu, lepo ponižno “meldal”: da _je rezervist in je prišel na vaje v Kanal.
Turek pred sodnijo v Gorici. —
S alk o Bilak iz Hercegovine, turške vere, je zaprt v kaznilnici v Gradišču radi tatvine. Obtožen je bil motenja vere; baje je zasramoval križ, ki je visel v celici. Obtoženec pravi, da je vse to le fantazija čuvaja, ki se je hotel maščevati nad njim radi nekega očitanja. On je bil radi tega že kaznovan v Gradišču od vodstva kaznilnice na osem dni temnice in tri poste. Turek je obsojen na mesec dni strogega zapora.
Nesreča ali samomor? V Trstu v ulici Caserma so našli na dvorišču hiše št. 8 mrtvega okoli 60 let starega Josipa Petelina iz Turjaka doma; uslužiben je bil v neki zalogi piva. Sodi se, da je ponoči ko je prišel domov slonel na oknu
svojega stanovanja v četrtem nadstropju ter padel dol. Izključen ni samomor.
K aretaciji pomorskega častnika Karola Jirka. Pred kratkem so aretirali v Trstu pomorskega častnika Karola Jirka, ker je zlorabil več šolaric nemške šole v Trstu, izmed katerih so postale tri noseče. V zadnjem času je dobila policija zopet več ovadb, ki pravijo, da je Jirko oskrunil še več drugih deklic. Jirka so odpeljali iz Trsta v Gradec, kjer se bo zagovarjal pred vojaškim sodiščem.
Novorojenček na cesti. Stražnik na cesti St. Vito v Trstu je našel na nekem kamnu pod svetilko precej velik papirnat zavoj, v katerem je bilo zavito truplo novorojenčka, moškega spola. O materi nimajo še nobene sledi.
Požar na parniku. Dne 13. m. m. bi bil moral odpluti iz Trsta parnik Cunard Line “Saxonija”, na katerega se je vkrcalo okoli 400 izseljencev. Ponoči okoli 2. ure pa je nastal na parniku in sicer v skladišču za bombaž ogenj, ki se je silno hitro širil. Med popotniki je nastala silna panika, napol oblečeni so begali popotniki sem in tja in hoteli poskakati v morje. Moštvu in ognjegaseem, ki so prišli takoj na pomoč, se je posrečilo popotnike pomiriti, goreče skladišče pa so preplavili.
KOROŠKO.
Ponesrečil je v Englovem rudniku v Rablju na Koroškem 161etni Ivan Kenda z Dvora. Podsulo ga je. Izpod kamenja so potegnili mrtvega.
Umor v Beljaku. V vili Palese na Bismarkovi cesti v Beljaku se je izvršil zagoneten umor. Ko so hoteli' delavci govoriti z gospodinjo in lastnico vile, 361etno gdč. Julijo Palese, ki je šele predlanskim vilo zgradila in biva v nji še le nekaj dni, so našli kuhinjska vrata zaklenjena, skozi ključavnico pa so videli, da leži njihova gospodinja mrtva na tleh. Obvestili so policijo, ki je vlomila vrata in vdrla v kuhinjo. V kuhinji so našli ma tleh v krvi Palese mrtvo. I-mela je prestreljen vrat, kroglja je predrla vrat in levo ključnico in obtičala za kožo. Prišla je preiskovalna komisija in ko je pregledovala ustreljeno gospodično Palese, stopil je v sobo njen svak mizarski mojster Urban, ki se je jako čudno obnašal. S svojimi odgovori je postal tako sumljiv, da je bil a-retiran. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so našli revolver, s katerim je bila gdčna. Palese ustreljena. Urban je nato ves potrt priznal, da je on morilec. — Prišel je k svakinji, ki je pričakovala 10,000 kron, prosit, naj poravna neke njegove zapadle menice, ker pa tega ni hotela storiti, jo je v razburjenosti ustrelil. Urban je oče štirih otrok.
Smrtna nezgoda na delu. V tovarni za ogljik v Limereah je padel pri popravljanju kotlov 191et-ni ključavničar Avgust Tanzer iz 6 metrov visokega odra in je obležal na mestu mrtev.
Samomor požigalke. V Grebinju so aretirali zidarjevo ženo Rosino de Cilio, ker so jo zasačili pri požigu. Prepeljali so jo v celovške zapore, kjer se je 13. m. m. v celici obesila.
Samomor v vojašnici. V topni-čarski vojašnici v Celovcu se je ustrelil z vojaškim karabinom topničar 9. polj. top. polka Karel Siru unek. Samomor je izvršil iz mržnje do vojaškega stanu. Našli so ga še živega, prepeljali v bolnišnico, vendar je le malo upanja, da bi okreval.
Rop. V zapore okrajnega sodišča v Svincu so pripeljali 251etnega delavca Henrika Gruberja, doma iz Štajerskega, ker je vnekem gozdiču pri Sv. Janezu napadel tovarniško delavko Katarino Leber. Holc! jo je oropati in posiliti. --Ženska se mu je ubranila, dobila pa je pri tem lahke poškodbe skoro po celem telesu.
Nevaren mlinar. V Velikovcu so "aprl' 321etnega mlinarja Petra Enzija. ker je zlorabil in o-skrunil neko šolarieo, ki je hodila k njemu po moko. — Enzi je po daljšem zaslišavanju konfrontiran s svojo žrtvijo končno prizna! svoj zločin v polnem obsegu in potrdil vse izpovedi zapeljanega dekleta.
ŠTAJERSKO.
Uboj. Avgust Savnik, Fr. Lapuh in Andrej Ban v Brežicah so iz zasede napadli brata Jožefa in Ivana Pečnik ter Jožefa na glavi tako ramli s kopačo, da je kmalu un:r. Savnika in Lapuha so zaprli, Ban je pa pobegnil na Hrvaško
Vol ga je umoril. Pri Sv. Vol-benku v Slov. Goricah je Frasov vol tako sunil dolgoletnega domačega hlapca Franca Rajšpa, da je vsled poškodb umrl.
Iz Vranskega. (Žrtev fanatičnih misijonarjev.) Posestnico Krivčevo iz Sv. Jeronima, ki je bila od zadnjega misijona sem Vsa zmešana, so odpeljali te dni v deželno blaznico na Studenec pri Ljubljani. Revica je versko blazna. Kakšno čustvo pač navdaja prireditelje misijonov ob tako žalostnih sadovih hujskanj s prižnice?
# * *
Kako se spozna unetje slepiča (appendix)? Znaki te nevarne bolezni so pred vsem: 1. nenadna bciečina v spodnjem delu na desni strani trebuha med popkom in kolkom; 2. nenavadna vročima; 3. slabost in bljuvanje; 4. na spodnji del desnega trebuha omejena napetost trebušnih žilic, da se čuti trebuh trd kakor deska. Če se pojavijo ti znaki, tedaj naj gre bolnik takoj k zdravniku.
* * # •
Nesreča na bulgarski železnici.
Dne 11. m. m. zjutraj je tekel bulgarski vojaški vlak po železnici proti Drami: kar se je na vlaku pokvarilo nekaj sklepov in vlak je tekel po strmini proti kraju Buk, kjer je zadel v drug vlak, poln vojakov. 150 vojakov je mrtvih, 200 ranjenih.
DENAR POŠIJAMO		V DOMOVINO.	
	Po sledečih	cenah:	
Za	$ 10.35 		. Kron	50
Za	$ 20.50 		. Kron	100
Za	$ 30.85 		. Kron	150
Za	$ 41.00 		. Kron	200
Za	$ 61.50 		. Kron	300
Za	$102.50 		. Kron	500
Za	$204.50 		. Kron	1000
Za $1020.00 			. Kron	5000
Poštnina je všteta		pri teh	svotah.
V tej	banki se menja, kupuje in		
prodaja	inozemski	denar.	Austro-
Ogrski	denar se kupuje brez odbitka:		
za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v sloven-
skem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
PRIJATELJ!
Pridi v Crivitz, Wisconsin in postani moj sosed. Tukaj je izborno življenje in kraj vse hvale vreden. Več rojakov Slovencev ti znajo to potrditi. — Mi imamo rodovitno zemljo, lepa letovišča ob velikih jezerih in cvetoče, brzo razvijajoče ee mesto, dobre šole in deželne ceste ter najboljšo zvezo železnic; lepe vinograde in sadovnjake. Tukaj povsod raste divje grozdje, kar kaže, da je najboljši kraj za vinograde.
Jaz ti prodam farmo, kjer postaneš neodvisen in plačaš na kup samo $100.00 in ostalo kupnino pa v letnih obrokih, kakor se dogovorimo.
iNikar ne odlagaj; pridi takoj in moj zastopnik v Chicagi te bo k meni pripeljal in jaz ti bodem brezplačno vse razkazal, po vrhu te pa še odškodujem z železniškimi stroški ee kupiš od mene zemlje 40 akrov ali več.
Človek bodi pravičen sam s seboj in s svojimi otroki, da ne bodo sužnji tovarn in rudokopov, kot si ;bil ti skozi leta. Jaz te ne bi vabil, ko ne bi bil prepričan, da bodeš tu zadovoljen in srečen.
Piši po mojo slovensko knjižico, ali pa pridi osebno.
Pozdrav!
Theo. Kersten, posestnik.
N. Piklor, zastopnik.
1526 W. 21st St. Chicago, 111.
GOSTILNA
kjer j« n&jvež e*b*v» i» majrs# vrivka za par eentov ■ biljarfcf miso na razpolago. V«* k» •• fct? ▼ gootilni
John Košiček
1807 B. Centre At«. CM«—». B
Telefon Canal 1439.
če hočete zgubiti prijatelja, posodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi,
Kedar vrača, hrbet obrača!
Takih dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete Izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem In če ne morate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Če to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vnlčil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej. Iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
Ameriška Državna Banka
1825 1837 Bin« bhal ®T! Vogal Loomis St., Chicago, Ul.
HRANITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV. GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
J. F. ŠTEPINA, blagajnik,
JAN KAREL, predsednik,
Uradne ure so od 8.30 dopoldne, do 5.30 popoldne, ob sobotah do 9 mre zvečer, ob nedeljah pa od 9 dopoldne do 12 ure opoldan.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta.
Govorimo vse slovanske jezike.
^	^	SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI:
***	obračajte se do
r K>par Državne Banke
1
I
Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom.
Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet potom Kaspar Državne Banke.
VSAKA IZGUBA NEMOGOČA!
Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur-znih cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Banica stoji v Zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bazukami v stari domovini.
Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne more reči, da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hitrost je naše geslo.
Na denarne pošlljatve izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti daD odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Chicage poslane denarje se naj pošilja skozi “Post Money Order” ali skozi zanesljive banke. MENJALNICA TUJEZEMSKEGA DENARJA.
KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah.
Pišite v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah. V New Yorku pričakuje potnike zanesljiv bančni zastopnik in sipreme ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo.
KASPAR STATE SJL2ST5C
1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL..


• Ovirano delovanje
BH«BBHB»SBnHBEaaanBS«nnH.i|vi|K1 u. i, *111
m m
s
s
i
i
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ah čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
JOSEPH TBIKHE’S
OF
'er yr.11
RESIST,ERE!»
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE.
S
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS: TRINER
8
1333-1339 So. Ashland A ve.
Chicago, 111.
fH—IfMi—MtH—H—H——
NA BRANIKU.
Auorra, Minn.
Ni moj namen se spuščati v kak cseben prepir ali polemiko, kakor tudi ne v javnosti zagovarjati ono, kar ima samo krajevni ali celo samo vaški pomen. Ker je pa stvar splošnega pomena in ker bo mogoče zanimalo celo slovensko javnost in zavedno delavstvo ter v o-brambo S. S. P. Z. poročam sledeče :
Dne 22. maja ob polenajsti uri je povozil vlak na tukajšnjem kolodvoru rojaka Antona Serjak, kateri je bil vslužben pri Anton Smoliču kot razvaževalec mesa in grocerije. Kot tak je liodil tudi na kolodvor po blago.
Baš ko se je vračal od načelnika postaje, kjer je listine podpi sal, je prihajal vlak natovorjen z železno rudo. Serjak boječ se za konja, da se ne bi splašil, je stopil hitrih korakov, toda prišel še ni pet korakov od vrat, ko pride od nasprotne strani lokomotiva s par rudarskimi vozovi, kateri ga zagrabijo z vso kapitalistično in profita žel no naglico, da na rešitev ni bilo niti misliti. Kolesa so mu šla čez prsi in bil je na mestu mrtev. Pokojnik je bil doma iz Pijave-gorice pri Ljubljani. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in dva brata. Bil je član samostojnega društva sv. Barbare na Ely, Minn, in sv. Barbare v Forest City, Pa. ter član socialističnega kluba št. 54 v Aurora, Minn., in pri prihodnji seji je nameraval pristopiti k dr. “Delavec” št. 17 S. S. P. Z. Ker je bil splošno priljubljen in kot novi kandidat, se je društvo “Delavec” št. 17 vdeležilo pogreba.
S prva je mislila soproga pokojnika pokopati ga po katoliških o-bredih, toda prišel je odpor od Rev. Jos. Pollak-a, ki je povedal takole:	“Jaz ga pokopljem ako
plačate po vrh še $25.00 in društvo Delavec, kakor tudi soc. klub ne smeta iti s pogrebom, še manje pa Finci s rdečo zastavo”.
Zavedna delavčeva žena je videla zakaj se gre in je odgovorila: “Za delavca in njegove pravice se je boril, delavec je bil on 6am in kot delavec je postal žrtev kapitala, žrtev moloha dolarja, toraj delavci naj ga spremijo v njegovo o-sko domačijo, v hladni grob.” In tako se je tudi zgodilo.
V soboto 24. maja, ko pridem od dela, mi moja -soproga da pismo rekoč: “tu imaš pismo od gospoda”. Na vprašanje, kako da ona ve, da je pismo od njega — J. Pol loka, — ko ni na zavitku nobenega imena, pravi ona: Ongava žen ska ga je prinesla pa je povedala od koga je, in še hudomušno pristavi: “Sedaj boš pa vraga videl”.
iPismo ki sem ga prejel, se dobesedno in brez vseh popravkov glasi tako le:
“Slavnemu društvu Delavec, Aurora, 111. (??)
Da se enkrat za vselej izognem neljubim nastopom pri pogrebih društvenih članov Vašega društva, si vsojam slavnemu društvu “Delavec” opozoriti na škofiska določila, Statutes of the Diocese of Duluth nam duhovnikom zau-kazujejo sledeče:	“No funerals,
which, shall be aceonpanied by the members of any non catholic society, rearing their regalia or eerrying banners, will be admited to the church or semetery” Iz tega določila mi je vkazano sledeče raunanje in postopanje. 1. -Taz ne morem in ne smem dovoliti Vašemu društvu, ker je svobodomiselno, toraj katoliški cerkvi in njenim naukom nasprotno, da bi imela Vaša društvena zastava vstop v cerkev in istotako ne društvo kot tako z regalijami. 2. ker pokopališče ni katoliško, marveč mestno, zato ne morem braniti korakanja se zastavo in regalijami na pokopališče in vstop v pokopališče; seveda bi bil pa potem primoran mrliča blagosloviti v cerkvi in opustiti bi moral spremstvo pri pogrebu, ker jas kot duhovnik ne morem in ne smem za zastavo društva, ki je proti katoliška. Toliko v pojasnilo in v ravnanje enkrat za vselej, ker menim, da je bolje, da sem poprej na jasnem, kakor da bi se vršili neljubi pojavi med resnim opravilom. Stem pa se Vašemu društvu tudi ne godi
nobena krivica, ker mora pripo-
znati vsak, da društvo, ki v svojih principih zanikuje vsako du-hovsko oblast, ne more korakati kot tako pred duhovnikom spremljajočim po katoliškem obredu mrliča še majn pa se more pokazati društvo kot tako o cerkvi. A-ko se toraj raunam po cerkvenih določilih — in raunati se moram je to le dosledna posledica nazira-nja, katero zastopa in vzdržuje društvo. Kar velja o slovenskih društvih, ki so svobodomiselna, to velja še v mnogo večji meri o fin-skeni društvu.
Aurora, 24. majnika 1913.
Jos. Pollak, župnik.”
To je pismo v celoti, katerega je pisal rev. Pollak dr. “Delavec” št. 17 S. S. P. Z. Omenim naj, da naše društvo ni še nikoli sililo, da naj gre naša zastava v cerkev m tudi ne bo; toraj čemu razburjanje?
Gosp. Pollak, svetoval bi Vam da pustite napredna društva pri miru. Ako se pa tako strašno bojite socialistov in ako imate kaj moči, izbacnite jih iz katoliških društev; osnažite plevel iz med vaše srede, kar storimo tudi mi.
Rev. Pollak se zaganja v napredna društva, posebno v dr. “Delavec” št. 17. V imenu humani tete in resne stvari Vas poživljam, da mi odgovorite, kedaj se je dr. “Delavec” št. 1 S. S. P. Z. sililo v Vašo (?!) cerkev in koliko imate Vi pri cerkvi v Aurori, Minn.? Nadalje, koliko ste Vi darovali za isto in čegava je cerkev, ali Vaša ali morabiti škofova? — Nadalje mi odgovorite, če Vi delate za korist vere ali za denar? In so ji aurorski farani Vaš bos, ali ste Vi njih? Odgovorite mi tudi. kaj ste mislili, ko je še pokojni Serjak ležal v hiši in ste vprašali njegovega brata, če ima vdova kaj otrok, in ko Vam je povedal da ne, ste rekli, da jo vzamete za
kuharico! Torej brez otrok------?
Zakaj si pa ne vzamete črnca (Nigra) ? —
Rev.Pollak, povem Vam enkrat za vselej: Anton Serjaka smo po kopali delavci ob velikanskem spremstvu; pokopan je civilno brez vsakega rokus-pokusa in zagotovim Vam da to ni poslednji pač, pa je bil prvi. Torej ledina j preorana!
Vam svetujem, da greste med Culukafre v Afriko, mogoče bodete tam kaj backov dobili; na Aurori jih ni mnogo. In predno se postavite za cerkvenega bosa, pla čajte popred cerkev, potem pa le gospodarite. Časi, ko je črna rimska banda vladala, jih ni več!
Vsem svobodomiselnim elanom pa kličem: stran od tam, kjer ima črna roka svoje prste vmes! Stopite pod zastavo društva “Delavec” št. 17 S. S. P. Z.; pri nas nismo blazni. Zatoraj, ene vrste ptičev skupaj, bomo videli koliko bo ostalo še krokarjev v črnem taboru.
Za Vas rev. Pollak, je pa najbolje, da greste od koder ste prišli namreč v Kansas City, ker tukaj ne bodete nič opravili, ko inkvizicije ni več.
Prihodnjič pridem pa s stvarjo, katera bo mogoče zanimala g. Pollaka, namreč zadeve iz New Zelanda in business, kakor tudi kaplan
in vse prosto------- sedaj župnik
in več denarja. —
Vincent Mikulich, taj. dr. “Delavec” št. 17 S. S. P. Z.
PITTSBURG, KANSAS.
(Oglas).
Kot glavni zastopnik za Florida Land Co., sem moral z dvema rojakoma popotovati v državo Florida. da jima tam razkažem svet, kojega ima na prodaj naša kompanija.
Od tukaj smo odpotovali 29. marca in tja na mesto smo prišli aprila. Peljali smo se skoz več držav in ko pridemo v Alabamo in Georgijo videli smo zelo slabe kraje. Peljali smo se z brzovlakom a celi dan ni bilo dražega kot voda in drevje, in posebno žalostno pa je bilo tam, kjer je razsajal vihar.
Vse drugače pa je bilo, ko smo prišli v Jacksonville, Florida; in ko pridemo v St. Augustino, bilo je vse mesto v zastavah in oven-
čano. Bilo je v njem nad pol milijona ljudi iz vseh-krajev Zed. držav, ko so celi teden slavili 400 letnico od kar so pregnali Indijance. —
Kolikor smo se dalje peljali, toliko se nam je odpiral boljši svet. Videli smo obilo krompirja in raznih pridelkov, tako da je bilo veselje pogledati. Konečno smo dospeli, kamor smo bili namenjeni, namreč v naše mesto New Smyrna. Tukaj se nam je videlo, kot bi bili res v kakem bajčnem Paradižu. Ko nas je Mr. M. Leidersdorf z avtomobilom okoli peljal, smo prišli v 300 akrov obsegujoč orančni park, kjer je 40,000 dreves naseje-nih ,to je poleg orane, lemone, fige in drago sadje. Nemorem popisati lepoto, katero je tu videti. — Najlepše pa je, ko obirajo na eni strani izključno plemenito sadje, a na dragi pa že zopet cvete, po belem in duhtečem cvetju pa čebelice pridno med nabirajo, tako da je človek res kar očaran.
Vozili smo se dva dni po zemlji, katero smo že prodali in katero imamo še za prodati. Bila sta rojaka prepričana, da jima nisem niti polovico popisal kraj, kakoršen je v resnici. Tretji dan se pelj-amo v Senfort, najzanimivejši kraj v Ameriki. Seveda smo se peljali tudi skozi manjša mesta, kot n. pr. Leek Helen, kjer sta dve žagi ?n tovarne, ki izdelujejo kar farmarji potrebujejo. Po tem smo prišli v Or-anch City. Temu mestu niso dali zastoju to ime, ker ne vidiš druzega kot same pomeranče in pa lepe hiše.
V Sentfort smo se nastanili v
restavraciji nekega ogrskega Švaba; zelo fini ljudje in oče restav-raterja nam je pravil zanimive stvari. Pripovedoval je, da je 24 let od kar je šel iz stare domovine, seveda reven, kot večina, ki pridejo v to zaobljubljeno deželo. Opomogel se je počasi in prišel je do premoženja. Povedal je tudi, da je januarja meseca samo na dveh akrili naredil čistega dobička. $1250 in to na pridelku salate, retkvici in čebuli. Mož ima hotel in celi blok je njegova lastnina. Dragi dan nas je peljal na farme, dve do tri milje od mesta. Videli smo pridelke, da smo kar ostrmeli. Pokazal nam je farmo s samo 30 akrov, pa je na njej pet hiš za stanovanja črncev, kateri delajo na farmah. Na kratko rečeno: ko bi vse popisal, kako tani stvar stoji, mi ne bi nihče verjel.
Poglavitno je to, da stane tam danes neobdelana zemlja aker 3 do 400 dolarjev, obdelana pa 1000 do 1500 dolarjev. Toda naša zemlja je resnično za polovico boljša od one v Senfortu, pa jo dobiš danes za $25 aker in imaš 3 leta in 4 mesece čas za plačati in to brez vseh posebnih stroškov. Dostaviti mi je še. da bo v 4 ali 5 letih naša zemlja vredna 150 ali pa eeio 200 dol. aker. In to ni nič pretirano.
Rojaki, bodite uverjeni, da se vam nudi najboljša prilika za samostojnost in nikar ne zamudite čas 1 Florida je kraj, v katerem ei znate srečo narediti če le hočete!
Vrnivši se, sem se oglasil v Ghi-eagi, kjer imamo glavni urad, ter sem obiskal rojake in znance: M. V. Konda. J. Zavrtnika, F. Ver-derberja, F. Podboja, F. Šavca, F. Godina in pa seveda tudi gospoda in gošpo Martin Potokarja. Vsim izrekam prisrčno zahvalo za vljudni eprejem in postrežbo in kadar me zopet nanese v Chicago, jih gotovo zopet obiščem. Do tje pa na zdar!
ANTON FLORI,
general agent.
406Vo N. Broadway
Pittsburg, Kansas.
(Advertisement)
5
Pove kako zamorete ozdraviti doma.
ZASTONJ
MOŽEM
Vsak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimivo brezplačno kniižico.
Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako se je treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, bo profitiral, ako čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočah, bodisi na slabi prebavi ali na zaprtju, ali na jetrih, drobu, ledvicah ali mehurni bolezni, slabili živcih, izgubljeni moči, nočnem gubitku ali na impotenci; zastrupljenju krvi ali sifilis, skrofuli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na kateri drugi spolni bolezni, ki je dobljena pred kratkim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utrujen in telesno
Sotrt, ali ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri rugi moški bolezni — ta knjižica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje
tajno in privatno na vašem domu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete __________________________
ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven •
ali bogat, samski ali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh. Dobri nasveti, kiji naiđete v tej knjižici, so velike vrednosti. Ako se ni drugim zdravnikom posrečilo ozdraviti vas, ne plašite se radi tega — ne obupujte, temveč pišite še danes po ta kažipot k zdravju.
POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES.
Steni, da nam pijete, nimate niti najmanjših obveznosti napram nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprej, dokler niše naročena in plačana. Poštnino za knjižico plačamo mi in pošljemo jo v navadnem zaprtem zavitku, tako da nihče ne ve kaj je notr-
DR. JOS. LISTER & CO., AUS. 801. 208 N. FIFTH AVE., CHICAGO, ILL.
Gospodje:—Pošljite čimprej vašo brezplačno knjižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem niti malo obvezat napram vam glede kakšnih stroškov.
Ime................................................................................
[Slov •	•	-----
Svarilo rojakom!
■LIJMl; k — -, j <
Slučaj je nanesel, da sem izvedel, da so nekateri brezvestni zemljiški agentje počakali moje ljudi na tukajšnjih postajah in jih potem pelj-ali na njihova zemljišča pod pretvezo, da so z menoj združeni itd., na kar so jim hoteli pod-riniti njihovo zemljo, katero pa sploh niso marali, ker kakor so mi pravili, da ni bila taka kakor sem jim jaz isto popisal.
Vsakega rojaka opozarjam, da se varuje teh brezvestnih prežu-čev na postajah in da me naj vselej vsaj par dnij pred njihovim odhodom obvestijo, kedaj odhajajo in s katerim vlakom, da jih pridem o pravem času počakati na pravo postajo. Za slučaj pa, da se na postaji ne bi srečali, potem pa me naj vsak pokliče na telefon (FRANKLIN 1800) in bo eden mojih ljudi prišel takoj ponje in se izkazal z verodostojno listino, da je od mene poslan. Kdor se ne izkaže z mojim pooblastilom, tistega nisem jaz poslal in me ne za stopa. Toraj pozor!
Tudi se je pripetilo da so nekateri zemljiški agentje najeli slovenskega dopisovalca in potem rojaku trdili, da so oni Slovenci in da imajo s rojaki za opraviti, a hov urad pa se je prepričal, da ni-hov urad pa se je prepričal', da ni ma s Slovenci opraviti ampak le s tujci, katerim pa je glavna stvar da jim odrinejo kos zemlje. Smelo trdim, da tisti slovenski dopisovalci. katerih imena na zahtevo lahko naštejem v javnosti, niso nikoli videli zemlje, nikoli bili v tistem kraju, ne poznajo me last nika sploh jim niso tamošnje razmere popolnoma nič znane, a znajo pa tako lepo ( ?) popisati tisto zemljo, kraj podnebje, premožnost in vljudnost lastnikov in take stvari, da jim mora vsak vrjeti.
Naj še dalje omenim, da jaz nisem v nobeni zvezi z zemljiškimi agenti ki oglašujejo v slovenskih časopisih.
ADOLF MANTEL
c.o. Grimmer Land Co.
133 W. Washington St.
Room 1007	Chicago, 111.
Možjeozdravljeniv5dnehlL
■I III 1 ■«■1—11111 II IM———1^———— b T BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Variooceli, Strueturi; dalj« ozdravim n&leeljivo zastrupljen;«, živčno nezmožnost, vodenico In bolezni
tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspešoo zdrasili pri drugih zdravnikih. Moja 15 letna praksa vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh tezikih.
Ozdravim pozltlvn« želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
Knjiga
“ŠKOF PROTI ŽUPNIKU,”
Spisal na temelju resničnih dogodkov in aktov PAVEL SVETLIN, bo kmalu pošla. Kdor se torej zanima za to velezanimivo razpravo naj poseže po knjigi. Ista stane 35 centov poštnine prosto in jo je dobiti pri
GLAS SVOBODE CO.
3622 W. 26th St. Chicago, 111,
CLEVELAND.
Pomlad je. Minuli so nadležni zimski dnevi, ki so prisilili vsakogar, vrteti se v okrožju tople pečine. Lahkeje nam dihajo pljuča in vsakdo z nestrpnostjo pričakuje prostega časa, da z veselim srcem poleti na sveži zrak. Tole gospodične v novih pomladanskih toaletih promenirajo po ulicah. — Poslednje pa upljiva tudi na mladeniče. da tudi oni nočejo zaostati, kajti mučivo je, predstavljati se mičnim znankam v slabem kraju. Isto store pa tudi poroeen-ei in to tem lažje, ker nimajo tiste skrbi, katera muči, uboge samce skozi in skozi. In vi? — Li zaostanete? — Nikakor ne. — Zglasite se pri mas in mi vam pomerimo obleko ali pa vam «pretvorimo obrabljeno v novo. Čistimo, likamo, popravljamo moške, kakor tudi ženske obleke po zmernih cenah. Prepričajte se!
I. SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland.
zdravljenje ni treba plačati)
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
In vseh drugih kožnih bolezni, kakor prl&če. lucije, onemoglost Itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju to drug« organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
lliandolph <fe Lake Chicago
Odprto od 8 zjutraj do 8zv«6or. Ob nodeljah od 8 zjutr. do 4 oop.
(Za
TAJNE MOŠKE BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-tlVLEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno to tajno. Živčen« on«-mogloett, slabost, na. por, zastrupljanj« la zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchltia. srčne bolezni ta pljuča« zdravim po moji oajno-vejžl metodi
Nasvet zastanj.
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
DR. ZINS, 183";,^
Najstarojša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1718 So. Centre Ivo., Chicago, IH.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neitevilno zahval In pripoznanj jamči aa pristnost In okusni izdelek naročenih potrobim».
P UM te e svojem jeziku za vzorce In cenik.
Compagnie Générale Transatlantique
Iz New York ▼ Avstrije énn Havre Basel.
Potniki tretjega razreda d*Mv%|e brezplačno hrano na parnikih dralha, snažne postelje, vino is rasna ««n*
jedila.
Pristairišče 57 Florin River vznožje 15th St., New York
cm
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob 10. uri zjutraj* S. S. France nov dvovijak)	8. S. La Proveno«
8. 8. La Lorraine	s. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rochatsbeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	s. S. La Teturale«
G lavni z ato p na 19 State St., New York.
MAURICE W. KOZ
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago,
MINfKž.
'K«, Tu.
NAJVECJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146 - 50j |BLUEj jlSLAND^AVE., CHICAGO, ILL.
TELjCANAL 448
Nadškof Messmer, Se je izrekel, da ženska, ki voli ne more biti dobra katoličanka.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce.	... ... . .