ŽlVLJENJSKI STROŠKI
VPRAŠANJE: Kako se izračuna-vajo  življenjski  stroški?
ODGOVOR: Vprašanje »Kako se iz-računavajo življeujski siroškk ni iasno za-stavljeuo. Lahko bi ga razumeli taJko, da se terja odgovor na vprašanje. kako se izra-čunava, koliiko objektivno stane vzdrževa-ttje življenja (lijegova reprodukcija). Na to vprašajiju žal ni odgovora. ker m ohjek-tivnaga iii družbeuo priznanega merila, kaj je pravzaiprav potrebno za vzdrževanje življenja: kakšn« stauovanje i.ri kakšno j>o-hištvo, kakšna obleka in obutev, kakšna hrana in koliko itd. BiJi s<> poskusi, ko se je hotelo določiti tako imenovani življenj-ski niijiimuni — vendar se v tem ni uspelo. Vzemimo na prinier prelirano. Jasno je, da ie znansheno mogoče ugotoviti. koliko ka-lorij je potrebnih zu iiorinalno vzdrževanje življenjskih sil. koliko ogljikovih hidratov, naaščob Ln belja'kovin, ugotoviiti je mogoče
cclo potrebne količjie vitamjnov. Vendar se že pri tem nmen ja in sklepi razimih zuan-stveniikov razhajajo. Kaj bi šele nastalo, če bi poskušaM defimiirati konkretuo vrsto hiane, s katero naj se dobijo za živJjeuje ]K>trt"bne sestavine: al'i v kruhu in koli.ko krulia, ali v črnem, polbekim ali beJem? Koliiko iii katere vrste mesa, ali kuhano, pražeiio ali ptčeno it<l.
Teoretično sevetla ni niogoče izključiti možnosli, da se določijo nckaikšne >iioriiie* (|>!u;iiskc, d«g<>vwj<?ne) za inneljne ž.iv-ljenjske pogoje. za kaiere bi ledaj lahko izračunali stroške. 'loda tudi t<> je zelo tožavno. ker so veliike raz.like rned živ!j«ij-skinri navadanii in v ses<avi go^spoiliiijstfv.
Če pa se vprašuje, kako se ugolavljajo dcjanski življenj.ski pogoji, kako sc inerijo i/datki /.a življenje, za lako zastavljeno vpraianje pa že imamo odgovor. Dejanski življenjski stroški se ugotavljajo s pose))-nimi  anketami.
Proučevanje družinskega proračuna
Tako iniamo na primer pri na.s že dol-go let trajajočo anketo o družinskern pro-računu šiiriolanskiti delavskili oziroma uslužbenskih družin. Nad dva tis<K" takih družin v naši državi voili |>o navodi-lih sta-tbstičnejfa zavoda pit-dpisane knjige. v ka-tere vpisujejo vsak <loliodek iii vsark wda-tek. Specialiu aivketarji prepisujejo podat-ke iz teh knjig v posobiif vprušalue [x>le, ta matcrial ¦« v zavodili ol>dela s poraočjo strojev iji rezultate reduo objavljajo sfa-tistični letopisi in i>oscb]w bilieni. Iz ujih je ra/vidna viškia družinskega proračuna in tudi vsebtna d«li<xikov i.n izdatkov. Naj navedenio nekaj najosnovnt-jšili podatkov iz te ankete (vsi za 1. 1956): povprcčna vi-šina dohodkov v teh dru/inali, kjer je /a-poslen samo glavar, je znašala 19.9-32 d\n, od tega je biilo 84 otlsstotkov rednih dohod-kov (56,9 <x!stot)kov plača. 26,5 ods>totku oti-oške doklade. 1 odstotek (Irugi), a 16 od-stotkov izrednih (6.9 iz rLHliit^ga dolovnega razmerja. 3,2 o<l drujrega clclu. 5.5 drutfi do-hodki); v izdatkih je bila najvišja jx>stav-ka preh.ra.na s 50.4 odstotka, nalo obleka in obutev s 16,2 odstotka. kurivo in rtizsvet-ljava s 7,2 otlsioLka itd. Ta ankeia je zelo bogat vir p<xlatkov. Iz nje je razvidno, ko-likšna j<- letna potrošnja posameznili živil. kolikšna je njihova liranilna vro<lnosl (2.440 kalorij na dan) in druig-o. Anketa, ki jt- sicer pret-ej draga, pa ima ztlo veliko pomanjkljivtKst. Ke.r je omejena na določf no vrsto družin. ne da odgovora. kakšni so življenjski sfroški pri driierih vrstali družin ozironui gospodinjstev. Zato b<> statistika lelos izvedla široko anketo v več kakor 2C.0OO gospodinjstvih, da bi lahko odgovu-rila na vprašanje, kak.šno je razmerje in«*d viiino dr>li<«)ka in strukiuro izdatkov v najrazličnejših tipih gosp<Klinjsk'v, <xl sprnskega clo imiogtKHanskega, razlifne se-stave po starosti otiok in po številu čla-nov, ki zaslužijo. Ta ankcta bo nudila f>d-go\or na številna <x)pr(a vprašanja s [mkI-ročja življenjskih stroškov.
Ankete o drnžiiisikih proračunih ali o vi-šin:i in ses-tuvi clohodkov iu izdatkov pa ne morejij odgotoriti nu vprašanji', ali ugotov-Ijena iKiitrošnjii ustreza dejanskim potre-bairi. anketa lahko samo ugotovi višino in razltke med raznimi skupiiiami (raznirni iipi gospodinjstev in iz raznili krajev) ali pa razlike v višini in sestavi potrošnje istih gospodinjstev v razniii eaisovnih razdobjili.
Trelja oblika posiavljenega vprašanja bi w lahko glasila: kako se i/rafunava iu-dfks ži vljenjskili slroškov. To smo pravza-prav že poja.-uiili v člankih >Kako ber<.'m« pokazateijf*. koristn« pa lx>, če bomo to vprašanjf zimva o^vetlili še z nekaterih slrani. Iz opisa ankcte o driižinskcni prora-čunu smo videli, du z njo dobivamo vpo-gle<l v sesiavo potrošnjc p<> koHčinali živil in drugili polrošnih prcdructov ter uslug. Na |>»dla.gi tfli podafkov se sestavi li*ta prcdinetov iu uslug z dolofenimi količi-nanvi inesef-iK.1 potrošnje, vsak mesec pa se Lzračunu. ko!iik<)/ta spi.sek blaga in uslag stane po tckočih cenali v tem mesfecu rn s prinierjaiijem lako dobljeoili zneskov izra-čunavamo  iiuleks.
Ta naeiiii izračunavanja i.ina prav tako velitko pornanjikljivost, ki se ji žal ni mo-g<ie izogniti. V spisku so nanireč tudj taki prcduicti. ki jili vsaka <l'ru/.iitia ne kupuje vsak nifsec (štcdilnik, poliištvo, nekatere lekstilije. *drva i.n premog itd.). toda del njihove vrednosti se vračuna vsak nicsfc (kakor~du bi vse te stvari odplatevali dalj-še razdobjc). Jas-no pa je. da ni mogoče kupiti šliridesetino pr<"proge ali vsak me-sfc 2(X) kg promoga in |M>dobn<>. Zato je in-<leks življenjskih stroškov samo gos|K>dar-ski pokazatflj, ne pa mcrilo stroškov za pusameziu) go^podiujstvo. Da pa bi bile stvari vendarle bližje življenju, je stati-stika splošni indeks življpnjskih stroškov razdrubila najprej na indcks stroškov nu*sečiie poliošnjc (hraim. najeninina, raz-svetljava iid.). letne potrosnje (kurivo. obu-
: tev, nekatere tekstiiije iii nakateri pahi-5 štveui predimeti) in večletne potrošnje feio-: biiŠTvo in  podobno^.
Inddksi in potrošniki
Toda ludi Lmleks niesečniJi živliea»jskLb. stroškov ne ustreza tifttemu, kar čuti po-trošuii.k. To bouio pojasjiiJi ua zgledu. De-njmo, da je indoks niesetnih življenjskoii stroškov 1(XJ, da [m v 'prihoclnjem mesecu poraste ceiia niasti od 300 oa 400 diii, cena mesa pa <k1 200 na 250 diii. To pomeni, da se je cena niasli povišala za 33 odstotkov, wna mesa pa za 25 odstotkov. Indtfks me-sečiiih življenjiskih stroškov pa j« narascl samo od 100 na 103, lo je le za 5 odstotkov. Naravno je, da s<> tedaj potrošnilki mnenja, (¦iitijo samo tisie cene, ki jiin povz-ročajo d« indeks ne odseva dovolj potlražitve. Ob-čutijo samo ti»te cene, ki jim povzrOčajo skrbi in pozabij«, da se drugi predmeti v tem mesecu niso podražili.
Ta občutek je delno opravičen. Ali dru-žina z dohodkom 20.000 diui dejaiisko raz-' polaga z vso. to vsoto? Vfhik del je že raa-prej določen za najemnino, razsvetJjavo, nnročninc. od-plaoLla kreditov, člaaiarisne — tc> so čvrste postavke, ki se jim le s težavo izogne. Tako <>stane za druge meseone po-ti-ebe razpoložljivAh sredstev (po oinenjejii anktrti) samo še prilvližuo 12.000 dio. Sodaj pa pri<lejo na vrsto prav tako precej »čvrstec postavke; kruh. ralek«, c-igarete itd. Tako sc čedalje bolj zožuje rsvobod-rw« vsota, pri kateri se tedaj niočncje ob-("uti p<Kiražitev. Omenjona družina troši pril)ližuo 7 kg mesa in 5 kg masti na me-s*>c. Podražitev znaša v nasem priiniTii pri mesu 330 din, [>ri masti pa 500 diu —^kup-n« 850 diii. Teh 850 dtn poineni nad 8 t>d-slotkov sreds-tev, ki so namenjena za pie-hrano, tako pa se podražitev že precej o-bčuti.
Naj sedaj podamo celoien pregled tega primera  podražitve:
mast meso
35 odstotkov 25 odstotkov
Ta  podražitev vpliva na proračun štiri-članske drožine t naslednjih odstofkih:
v
ocLstatldh
pri  prehrani brez kruha in mleka     12,5
pri  vsej prehrani                                 8
prj  >razpoložijivih« sredstvlh               7
pri  vseh mesečnih stroških                  5
pri  vsem meseonem  pa-oračunu            4
O tem problemu morata razmisliii tako potrošnik kakor ekonomist in bo pomen razmerja med po&ameznimi giibanji cen in indeksorii iivljenjskili stroškov lvolj jasen. Pri.mer smo seveda navedli pod predpo-stavko, da se dohoilki niso povišali. Po-dražitev, ki »mo io v tem primeru opisali, se no bi občuti.la. č<- bi se tudi doh<Hlk.i po-višali za 4 odsiotk«1.