Gospodarstvo. Mariborska oblast dobi svoje kmetijske šole nazaj. — •Kmetijski šoli v Mariboru im v Št. Juniju ob južni žel. prevzame mariborsika oblast. Zahteva mariborske oblastne skupščine je bila, da se zopet mpostavi dvoletna vinarska in sadjapska šola, ki je delovala leta iin leta, pa je bila sedaj v naši novi državi reducirana na enoletni tečaj. To zaJltevo je sporočil oblastai odbor bmetijskemu ministrstvu, Iki jo je vpoštevad ter odredil z dekretom dne 26. sept. 1.1., &t. 40.087-11, da še zopet vpostavt dvdetna vinarska in sad jarska šola. Z velikim veseljem bodo maši kmetovalci pozdTavili ta uspeh oblastne skup&čine v Mariboru. S tem predde v upravo oblastnega odbora tudi celotno posestvo s stavbami, ki jih je dosedaj ministrstvo uporabljalo za srednjo ikmetijsko šolo. Naši dosedajni teoajniki, ki so želeli tercieltjitejše dzobrazbe, katero jim more nuditi vsaj dvoletna <stroikovna šola, bodo gedaj imeli priliiko izpopolniti svoje znanlje. Tako je pa zdaj tudi zaključeno veono preobračanje teh šol v drug sistem. Oblastna skuipšcina pa prevzame v svojo upravo tud bmetijslko šolo v Št. Juiriju ob južni žel. Tudi tu ,je pozdraviti prevzem, ker vemo, da bo ta šola pod upravo oblastnega odbora vse drugače procvitala. Mariborski oblastni odbor za povzdigo živinoreje. Mariborski oblastni odbor je dolocil postavke za kmetijstvo za mabavo plemengkih bikov 62.000 Din. Ti biki se bodo i-azdelili najbolj revnim obcinam, ki same ne zmorejo nabave. Pač pa se ibodo morale te občine zavezati, da bodo skrbele za cisto ohranitev pasme, ki je naljbolj prikladna za dotičnd kraj. Nadalje je odlooeno od odbora 10.000 Din za živimorejsiko razstavo v Konjicah. Oblastnemoi konjerej- skemu druši\u je nakazanih 5000 bin po<ipore. Kot podlago teh nakazil moramo povdariti vloge in prošnje naših oblastnih poslancev, ki pazno zasledujejo, kje je treba pomoči ter porocajo o tem oblastnemoi odboru. Konzerviranje buč. Buče dajo v zanje primemi, zadosti pognojeni zemlji najdebelejši sad izmed vseh pri nas gojenih rastlin. Tudi nam nudijo v jesenakem času svlnjSko hratno, Jcatero bi prav težko pogrešali: saj z >njimd hranimo v jesenskih mesecih vse rejne svinje, pa tudi svinjam, namenjenim za pitanje, se s pridom pokladajo, posebno pred glavTiim in tudi v začetku pitanja kot obilna hrana, da se z njo živaldm raztegnejo prebavila, katera lahko potem 6b glavnom pitanju sprejemajo in izkoristijo vec tecne hrane in se živali v čim krajšem času izpitajo. Radi obilne vode, katero vsebujejo buče, pa je njihova trpežnost le prav maijhna. Le v suhih in zračnih kleteh, katerih je pa pri nas prav malo na razpolago, se vzdržijo do zime, da, celo do spomladi; sicer nam pa prav kmalu segnijejo. — Dajo se pa buče prav na priprost način konzervirati ter jih v letih, ko bogato obrodijo, ohraiiiti za svinjsko hrano skozi celo zimo in pomlad, ko iste najbolj primanjkuje. Postopa se pa takole: V kako staro, za drugo stvar že ne več porabno kad ali čeber se nasekajo vse že malo nagnite, manj zrele in obtolčene buče na kak dcm2 velike kocke, tako da je kad vrhoma pokia. Bučno seme se lahiko pri tem izbira. V kakih 14 dneh se buče v kadi sesedejo, nakar se lahko naseka dragih dn tako ponavlja, dokler kad ni pokia. Buče v kadi, katera je ipostavljeoia na ikakemlkoli mestu pod streho, razpadejo, tvorijo se maselna, mleona in druge kisline, ki ne dajo sicer bogzna kako prijeten duh, pac pa buče varuljejo pred gnitjeon. To brozgo svinje spomladi ibodisi kuhano ali isirovo, pomešano še z drugo knmo ali otrobmi rade žro. Postopek konzerviranja je prav priprost in ga je kmetom, ki imajo <več buč, kot ibi jih v jeseni s pridom porabili, priporočati. — Ivan Asic. Kupčija s hmeljem. Kakor poročajo iz Žatca (Češkoslovaška), se je zadnje dni minulega tedna povpraševanje po hmelju v tamoanjem okolišu zelo povečalo. Blago kupujejo domači in tuji interesenti. Po cenitvi nemške sekcije Češkoslovaške hmeljarske zveze sta v žateškem okolišu iz prvih rok prodani že dve tretjini vsega pridelka. Cene so na žateškem tržišču poskočile za okrog 100 >SK pri 50 1*^ in se gibljejo za prvovrstno izbrano blago med 2250—2350 K, za dobro srednje blago med 2150—2250 5K, srednje 2050 —2150, slabo 2000—2050 čK za 50 kg (67.36 do 79.14 Din iza kg). Cene polagoma rastejo. — Tudi na niirnberskem tržišou se je konoem minulega tedna povečalo povpraševanje po bmelju, zlasti >po prvovrstnem blagu, katerega cene so se tudi malo okrepile. Cene za 50 kg: Iiržni hmelj prvovrstni 220—240, srednji 150—210, hallertu&ki prvovrstni 250—270, arednji 160—240, zapečateni halleTtuški prvovrstni 260—280, srednji 170—250 mark (40.56 do 75.71 D za. kg). — V Poljski se kupcija s hmeljem prilično ugodno razvija. V lublinskem okolišu znaša ceaia 46 dolarjev za 50 kg (52.20 Din za kg). Letošnji hmeljški pridelek v Poljski, ki je bil prvotno ocenjen na 55.000 starLh ceniov, znaša po ¦nainovejši ocenitvi le 50.000 starih oentov. — Na banatskem hmejskem tržišču^se držijo cene, kaikor poročajo iz Melencev, ovrsto na 60 Din za 1 kg. — Ugodnejše je razpoloženje tudi v Savinjski dolini. Sicer pa je položaj neizpremenjen. Značilno je dejstvo, da so mestoma cene hmeijiu v Vojvodini malo višje kakor v Savinjski dolini, daisi se pridela v Savinjski dolini najboljši bmelj v naši državi in ima Savinjska dolina tudi ugodnejše prometne zveze z inozemstvom. Novi izvensavinjski hmeljarji, neitzkušeaii in neizvežbani v himeljski kupčiji, so s svojim vsiljivim pontbjanjem hmelja povzročili letos ogromno škodo Savinjčanom Savinjčani menda sedaj vidijo, kako slabo se jim oibnese prodaja sadeža izven doline. Kakor nam poročajo, so se zadnje dni izvensavinjski hmeljarji že malo ugnali in več ne tiščijo kupcem blaga po vsaki ceni. Savinjska dolina mora v lastnem interesu gledati na to, da se hmeljarsika zavest vabudi tudi v izvensavinjskih hmeljar}ih. Mariborski tig due 1. oktobra 1927. Slaninarjev je bilo 32, kmeckih s krompirj m in drugo zelenjavo naloženlh vozov je ibilo 40, s sadjem naložemili pa 6. Trg je bU dobro založen, pa tudi dobro obiskan. Cene so se v splosnem malo spremenile, pa« pa so se cene krompir)u ia zeJeniavi znatno zmižale. Tako se je prodajalo goveje meso po 10 d« 15 DiB, telecje po 12 do 20 Din, svinjsko po 15 do 30 Dia, ovčje pa po 8 do 10 Din 1 kg. — Perutnine in dn^ih živali to pot ni ibilo mnogo na trgu. Cene so ibile skoro neiapre. menjene od pretecenega tedna; samo Angora-zajoi so se zdaj prodajali po 100 Din komad, med tem ko so se pretečeni teden prodajali po 75 Din komad. — jKrompir se je prodajal po 1.25 do 2 Din, solata po 0.50 do 3, kMo zelje po 4 Din, kisla repa po 2, čebula 1.50 do 2.50, cesen po 7 do 10, maslo po 40 do 44, kuhano po 45 do 48, čajno po 50 do 60 Din, med 30 do 35 Din, karfijol 1 do 5 komad, radič, solata, gobe po 1 do 4 Bin kupček. Jabolka in hruške po 4 do 10, češplje 6 do 7, sahe 10 do 12, breskve 6 do 8, grozdje 8 do 14 Din kg, limone 1 Din komad. Lesena ia loncena roba se je prodajala po 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 5 Din komad, komzna slama 25 do 30 Din za vrečo. — Seno iin slama: V sredo, dne 28. m. m., je bilo 8 vozov sena, 3 slame, v soboto, dne 1. oktobra, pa 7 vozov sesna in 2 voza slame ua trgu. Cene so bile smu 60 do 75 Din, slami pa 45 do 50 Din za 100 kg.