22. štev.	V	Ljubljani,	dne	30.	maja	1914.	Leto	VI.
Slovenski Dom.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Albanija.
Albanija je postala slavna po celem svetu. Pred balkansko vojno se je o nji bolj malo slišalo; največkrat, kadar je kakšen potovalec po tej divji deželi potoval in kar naenkrat izginil, da ni bilo ne duha ne sluha po njem. Vedno je veljal albanski narod za divje ljudi, takorekoč razbojnike, ki pravzaprav niso hoteli nobenemu gospodarju biti pokorni. Sicer je imela Turčija nadoblast nad njimi, toda pravi gospodje so bili le sami in tudi nikakega davka niso plačevali Turčiji.
Ko se je pričela balkanska vojna, je bil načrt zaveznikov ta, da si razdelijo Albanijo. Skader in nekaj severnega dela bi dobila Crna gora, ostali severni del in morsko obal z Dračem Srbija, južni del pa Grška, oziroma po prvotnem načrtu deloma tudi Bolgarska. Temu sta se uprli Avstrija in Italija. Prva ni hotela privoščiti Srbom, da bi prišli na Jadransko morje, obe skupaj pa bi ne bili zadovoljni, da bi kaka močnejša država soodločevala na Jadranskem morju. Ce pogledamo zemljevid Jadranskega morja, vidimo, da je ožina Otranto med Valono v Albaniji in vzhodnojužnim delom Italije jako majhna, tako, da se lahko reče, da kdor je gospod na obeh krajih ožine, je tudi lahko gospodar Jadranskega morja, ker lahko tukaj zapre vhod v morje.
Turčija ni bila/ nevarna v tem oziru, ker tudi ni imela ladjevja, Grška ima pa moč na morju, torej ni smela priti v posest Valone, oziroma obali. Bila bi rešitev albanskega! vprašanja tudi tako1, da bi severno Albanijo zasedla Avstrija, južno pa ^talija. Tega! pa Avstrija ne more nikoli privoliti, ker če dobi Italija južno Albanijo, ima tudi ključ do Jaidransekga morja v roki in lahko Avstriji zapre izhod kakor sploh pot v druga morja.
Iz tega vzroka torej je Avstrija najbolj tiščala na to, da postane Albanija samostojna in z velikanskimi žrtvami (čez 400 milijonov) je to tudi dosegla.
Albanija je otrok Avstrije, toda ta otrok ji prizadeva hude, hude skrbi. Alban-
Za oznanila se računa: trlstopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Prlvseletni lnserciji primeren popust.
cem se je dalo denarja, živeža, samostojno vlado in končno še kneza Wieda. Vsakdo bi pričakoval, da bodo Albanci sedaj mirni. Nikakor! Zadnjo soboto so zapodili lastnega kneza in njegovo rodbino v beg. Prišlo je več tisoč oboroženih vstašev skoro pred Drač in nasproti poslano žan-darmerijo pod poveljstvom holandskih častnikov so premagali in vjeli. Zdaj so bili vstaši gospodarji položaja in sami so knezu, ki je prvotno zbežal z rodbino na italijansko vojno ladjo, narekovali pogoje.
Prvi pogoj je bil ta, da zopet nazaj pokliče Esad pašo, ki ga je kot vojnega ministra odpustil, oziroma g° o’ iolžil celo veleizdaje. Knezu ne pr' drugega, kot sprejeti vse pogoje in se pomiriti z vstaši, sicer je še danes konec njegove slave.
Za nas Avstrijce obstoji pri tem velika nevarnost. Z Italijo se gledamo zaradi Albanije kot pes in mačka. Obe državi skušata doseči čim največ vpliva v Albaniji, toda pri zadnjih dogodkih je Avstrija prišla' ob ves ugled, ker so vstaši najbolj* razjarjeni na Avstrijo, ki je bila vrok, da so zapodili Esad pašo, in ki protežira albanske katolike, dočim se Italija laska mohame-dancem in drži z Esad pašo. Naše in italijanske vojne ladje stoje pred Dračem — sicer v zaščito kneza in poslanstev, toda bolj še iz ljubosumnosti druga na drugo.
Iz Drača se je moralo avstrijsko vojaštvo umakniti na ladje in le italijansko vojaštvo sme opravljati varnostno službo, kajti vstaši zahtevajo to in njim se mora vstreči!
Bog ve, kaj se bo še izcimilo iz Albanije. Avstrijski narodi so zaradi nje že občutno krvaveli, zato pa tudi ne želimo, da bi bila Albanija še kdaj vzrok, da bi se spoprijeli z Italijo, kar pa ni izključeno.
Otvoritev belokranjske železnice.
V ponedeljek, 25. t. m., se je svečano otvorilai belokranjska železnica. K otvoritvi je prišel železniški minister Forster
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5.
Rokopisi se ne vračajo.
Harolnina in oglasi se naj pošiljajo na upravniitvo ..Slov. Donu" »Ljubljani.
in navzoči so bili višji uradniki, škof Jeglič, ki je v Novem mestu blagoslovil železnico, polnoštevilni deželni odbor, državni in deželni poslanci teh krajev ter drugi odlični — klerikalni — možje. Končno je vseeno, kdo se je udeležil in jedel pri banketu, toda to krčevito prizadevanje klerikalcev, da bi vsa stvar izgledala kot klerikalna slavnost, je bilo že smešno.
Odličnega svojega pristaša, ki jim je prvi pridobil ugled na Dunaju, t. j. plem. Šuklje, ki ima brez vsakega dvoma morda več zaslug za belokranjsko železnico kakor vsi drugi klerikalci skupaj, so popolnoma prezrli. Niso ga vabili k otvoritvi. Mož tega ni zaslužil in gotovo se je v življenju že velikokrat pokesal, da je vskočil v klerikalni tabor.
Sicer je bila pa otvoritev res svečana. Od Novega mesta do Črnomlja in Metlike je bilo vse v zastavah. Ljudje praznično oblečeni in deloma tudi v narodnih nošah so povsod veselo pozdravljali otvoritveni vlajk z visokimi gosti. V vsakem kraju je pozdravil župan ministra in zbrana je bila šolska mladina s slovenskimi zastavicami v rokah. Navadno je kaka šolska učenka s primernim pozdravom izročila ministru šopek svežih rož. V Metliki je bil kratek zajutrek, v Črnomlju pa banket, ki se ga ,je udeležilo čez 150 oseb. Po vrnitvi v Novo mesto si je minister drugi dan ogledal še kraje od Novega mesta do Brežic, po katerih naj bi šla železnica Brežice-Novo mesto. Pri tem naj bi se tudi odločilo, ali bi šla železnica do Št. Jerneja ob levem ali desnem bregu Krke.
Slavnostni dnevi so prikraju in zdaj že sopiha »lukamatija« po vinskih goricah, poljih in travnikih Belekrajine. Naj bi ta znameniti dan otvoritve pomenil mejni kamen in začetek gospodarskega in kulturnega napredka za to siromašno deželo. Prav nič ne dvomimo, da bi se to ne zgodilo, kajti Belokranjci so podjetni ljudje, ki bodo izkoristili ugodnost hitrega prometa, ki je doslej najbolj manjkala. Torej veliko podjetnosti in .še več uspeha Belokranjcem!
RAZGLED PO SVETU.
Delegacije.
V Budimpešti se še vedno vršijo seje delegacije, ki bodo do Binkoštih končane. Le ako se prigodi kaj nenavadnega v Albaniji, se bo kakšna seja vršila še po praznikih. — Delegat Leutner je ostro kritizira! avstrijsko politiko glede Albanije. Označil je pojasnila grofa Berchtolda in Forgacha kot popolnoma nezadostna ter svaril pred konflikti, ki lahko nastanejo iz te politike. Vehementno je napadal zlasti avstrijske častnike, ki si sedaj domišljuje-ijo, da smejo igrati politično vlogo-. Na podlagi častniških vesti je dokazoval, da se razvija v našem častniškem zboru duh, kakoršen je vladal v Turčiji, kjer so častniki v mladoturški stranki privedli državo do propadal Obširno se je bavil nato tudi s celovškim procesom in z nečuvenimi razmerami pri pešpolku št. 17 v Celovcu.
Dr. Pacak t.
Umrl je na Češkem dne 24. t. m. gospod dr. Miroslav Pacak, eden najboljših sinov in najenergičnejših braniteljev češkega naroda. V mladosti je bil obdolžen veleizdajstva in obsojen na lOletno ječo. Presedel jie tri leta in bil pomiloščen. Deloval je kot časnikar, kot Sokol in kot organizator mladočeške stranke, katere voditelji je bil. Bil je deželni in državni poslanec in postal je tudi češki minister-krajan. Dr. Pacak je bil ustanovitelj Slovanske enote v državnem zboru, torej zveze vseh slovanskih državnih poslancev razen Poljakov. Češki narod je z njegovo smrtjo zadela velika izguba.
Fran Košut t.
Dne 25. maja je pa umrl na Ogrskem Fian Košut. Ime Košut je bilo na Ogrskem slavno od tistega časa, ko je oče Franca, Lajoš Košut, bil guverner Ogrske in vodil vstajo Ogrov proti Avstriji. Nekaj očetove slave je prišlo tudi na sina in Ogri so izvolili tega v državni zbor in postal je celo minister. Poseben politik Franc Košut ni bil, toda slava očetovega imena je spravila tudi njega do politične veljave.
Revolucija v Albaniji.
Vsaka oblast v Albaniji je prenehala. Knez nima več nobene besede, njegova vlada še manj; pred Dračem se pa zbira-ijo tisoči in tisoči razjarjenih vstašev, ki komandirajo. V Draču je mirno, toda trgovine so zaprte. Pogajanja so se vršila med vstaši in knezom, oziroma med med-nairodno kontrolno komisijo. Vstaja v Albaniji je bila skrbno pripravljena od mla-doturkov, ki so hoteli kneza Wieda umoriti in svojega pristaša spraviti na prestol. Zadnje vesti poročajo uradno, da so vstaši izročili kontrolni komisiji pismo, v katerem stavijo sledeče zahteve: Namen našega gibanja je sledeči: 1. Vladar Albanije naj dvigne verski poduk na podlagi naše
vere. 2. Ker se je pokazal dosedanji režim Albaniji sovražen in ker je dala vlada stre-Jjati na nas celo s topovi, želimo, da prevzame gospodstvo in upravo Albanije zopet turška država, .kateri pripadamo od pamtiveka. 3. Ce bi bilo1 to nedosegljivo, polagamo svojo usodo v roke velesil, ki naj nas rešijo iz rok sedanje vlade. Prosimo, da se ravnate po teh zahtevah in nas ščitite pred vsakim preganjanjem s strani sedanje vlade.
Iz Drača poročajo sledeče: Položaj v Draču in v Albaniji postaja od dne do dne bolj kritičen. Vstaške čete vedno bolj naraščajo. Pogajanja mednarodne kontrolne komisije so ostala do sedaj popolnoma brezuspešna. Diplomati, ki poznajo položaj v Albaniji, sodijo, da bi mogla pomagati sedaj samo še energična mednarodna intervencija. Prebivalstvo cele centralne Albanije se je pridružilo vstašem. Vstaši odkrito proklamirajo svoj zahtevo, da naj se Albanija zopet priklopi Turčiji ali pa internacionalizira.
Voditelji vstašev so podali mednarodni kontrolni komisiji pravcati ultimatum ter zagrozili, če komisija ne sprejme njihovih pogojev, da bodo zasedli Drač. Vstaši so izborno oboroženi ter imajo mnogo municije' in tudi več strojnih pušk. V Draču vlada panika. Evropejci zopet beže. — Iz Drača poročaja nadalje uradno, da odide kontrolna komisija jutri v Tirano. Vstaši se koncentrirajo ob reki Skumbi, da pričakajo tam Aziz pašo, ki' koraka z nekaterimi vladnimi četami proti njim. Posredovanje mednarodne kontrolne komisije v Kavaji je ostalo brezuspešno, ker komisija tam ni našla nobenega izmed vstaških voditeljev.
Pred novo vojno ined Grško in Turčijo.
Turški minister Talaat beg je dospel v Bukarešto, da pridobi romunsko vlado, da ostane v slučaju turško-grške vojne nevtralna. Zatrjuje se, dal namerava Turčija napasti Grško s kopne strani in ima baje že z Bolgarsko tozadevno pogodbo, da bo pustila Bolgarska turški vojski prehod preko svojegal ozemlja. Ker pa se Bolgarska boji, da jo v tem slučaju napade Srbija, skuša izposlovati Talaat beg nevtralnost Romunske za ta slučaj. Napetost med Turčijo in Grško se vedno veča. Talaat beg se je izrazil tudi o Albaniji ter zatrjuje, da je edini Izzet paša mož, ki bi mogel napraviti v Albaniji mir in red.
s SLOVENIJA.
s Klerikalno sleparstvo pri državnozborski volitvi na Notranjskem. Čedalje lepše stvari prihajajo na dan o tem velikanskem sleparstvu, ki so je klerikalci vprizorili pri državnozborski volitvi na Notranjskem. Največjo vlogo pri tem lopovstvu je igrala »brzojavka«, ki sumniči Lavrenčičevc poštenje in naznanja, da bo
Lavrenčič od županstva odstavljen. Ta »brzojavka« je bila po Notranjskem razširjena v neštevilnih izvodih. Sedaj je dognano, da so bili ti neštevilni iztisi narejeni na »opalografu«. To je aparat, ki je slučajno v rabi pri deželnem odboru, in vse kaže, zlasti papir, da je bila lopovska brzojavka narejena pri deželnem odboru. Naj so uradniki ali uradnice pri deželnem odboru, ki imajo z opalografom opraviti, klerikalnega mišljenja, tak lump ni nobeden, Ja bi se tako daleč spozabil in na aparatu iz lastnega nagiba napravil na stotine izti-sov »brzojavke«. Izdelovanje teli brzoja-vev« je moralo biti torej naročeno in zaukazano. Ali je to storil Lampe ali pat Pegan, se morda vendar dokaže, četudi bosta seveda vse storila, da to zakrijeta. Ta »brzojavka« je bila odločilna za izid volitve. V Vipavi je poslanec Perhavec že v ponedeljek dne 18. t. m. razdajal te »brzojavke«. To je jako značilno in zelo važno za sodno preiskavo. »Brzojavka« se namreč sklicuje na »cirkulando« storjeni sklep I ampeta. Pegana in Zajca. Ta sklep je bil baje storjen dne 18. t. m., a ravno tisti dan je imel Perhavec že več sto na deželni opalograf narejenih vtisov tiste »brzojavke« v rokah.Tudi če bi bili klerikalci tisti dan zjutraj ekspresno poslali te odtise v Vipavo, bi jih Perhavec še ne bil dobil do tistega časa, ko jih je že razdeljeval. Dobil jih je torej že prej, dobil jih je najbrž že v nedeljo in mu jih je prejkone prinesel Lampe, ki je bil v nedeljo pred volitvijo v Vipavi. Tako postaja ta stvar vsak dan jasneja in vse bolj se kaže, da so očetje tega velikanskega volilnega lopovstva, ki se je zgodilo, Lampe, Pegan in Zajec, zaupniki kranjske duhovščine, in nositelji katoliške morale.
s Ali je deželni odbor za to tu, da vpri/.arja volilna lopovs(\a? Kako je prišlo do brzojavk, si so se na dan volitve širile po Notranjskem on volilca do volilca, v katerih se je reklo, da je gospodarski odbor mesta Postojne zakrivil neiednosti in da bo župan Lavrenčič odstavljen? »Slovenec-< je zdaj povedal, da je deželni odbor dan pred volitvijo polom >oukulanda« sklenil razpust gospodarskega odbora predlagati deželni vladi. Ta način, da se deželne odbornike z okrožnico obvesti, če je sklep nujen, je v sili. da ni treba sklicati seje, potreben, seveda se mora o tem vse deželr.e odbornike obvetiiti. \i današnjega poročila o seji deželnega odbora je pa razvidno, da so deželni odi omiki Lampe. Pegan in Zajec kar med seboj tc sklenili, ne da bi obvestili ostala dva deželna odbornika dr. Trillerja in grofa Barbo. Dr. Triller je bil do 5. ure popoldne v deželnem dvorcu tistega dne, toda njemu niso ta sklep potom okrožnice predložili, istotako ne grofu Barbotu. Ta sleparija javnih funkcionarjev dežele kriči do neba. To trojico bi bilo treba zapreti, ker so čast kradli odličnemu županu Lavrenčiču na eni strani, na drugi strani pa nepostavno
sklenili nekaj, pri čemer bi morali soodlo-čevati vsi odborniki. Iz tega sledi nadalje, da se najbrž tako prakticira v vseh takih slučajih, ki so preveč umazani, da bi jih mogla odbornika Barbo in dr. Triller vedeti. Na ta način se lahko nakazuje deželni denar komursibodi, na ta način se lahko vrše sleparije, razmetuje denar itd., saj ni nobene kontrole, ko nepristranska deželna odbornika ničesar ne vesta. Lepim ljudem je torej izročeno deželno gospodarstvo, takim ljudem, ki lahko počno, karkoli hočejo, ne da bi imeli kontrolo nad seboj. Dežela Kranjska, daleč si prijadrala, ko si tem ljudem izročila gospodarstvo! Takole se rešuje katoliška stvar na Kranjskem, taki so zaščitniki morale, poštenja in vere pri nas! In sodelesjen takih volilnih sleparij, takih lopovstev je katoliški škof Bonaventura, ker priporoča s prižnice to stranko, ker daje vsak mesec prispevek v volilni sklad te stranke. Le naprej tako in skoro bo konec vladanja klerikalcev, kajti z nepoštenimi sredstvi, s sleparstvom in lopovstvom se ne more vzdržati njih vlada.
s Zavednim Notranjcem vsa čast in hvala! Od vseh strani dežele in z Goriškega dobivamo od naročnikov pisma, v katerem izražajo naši kmetovalci veselje, da so Notranjci tako častno nastopili in bi gotovo zmagali proti klerikalnemu kandidatu. ko se ne bi izvršilo ono grdo cigansko lopovstvo od klerikalcev, na čelu trije kralji Lampe, Pegan in Zajec. Vsa pisma priznavajo pomen teh volitev in v njih se zrcali odkrita radost, da so samostojni protiklerikalni volilci vrgli nevredno stranko ob tla. Premagali je sicer niso, toda bila je že v zadnjih vzdihih, ko ji je v zadnjem trenotku z lopovstvom priskočila na pomoč trojica Lampe, Pegan in Zajec kot celotni deželni odbor. Slava in hvala Notranjcem, vsa poštena srca so se zopet dvignila in odslej naprej pojde samostojna stvar hitro navzgor!
s Dr. Šušteršič je odstopil kot delegat jiu na njegovo mesto je prišel dr. Krek kot namestnik. Dr. Šušteršič kot deželni glavar ne more nastopiti ostro proti vladi, on klečeplazi pred njo in se nadeja, da ga bo vlada še posebej nagradila. Njegov govor v delegaciji je bila hvala vseh ukrepov zunanjega ministrstva, priznanje potrebe, da se nadaljuje z oboroževanjem, da je bila politikal monarhiji na Balkanu pravilna. Gotovo je, da tudi klerikalnim backom ni ugajal nastop tega njih voditelja, zato bo Krek napel ostrejše strune, govoril bo tako, da bo tudi ljudstvu ugajalo, ne pa navzgor, kakor je Šušteršič storil. Radovedni smo, kako hoče dr. Krek popraviti slab vtis dr. Šusteršičevega nastopa v delegaciji.
s Iz seje dež .odbora. Deželni odbornik dr. Pegan trdi in poroča, da se je v ponedeljek 18. t. m. spričo nujnosti zadeve »circulando« sklenilo priporočati deželni vladi razpust gospodarskega odbora v
Postojni zaradi nerednega gospodarstva, in da se bo v kratkem vršila v svrho vsestranske pojasnitve skupna seja občinskega in gospodarskega odbora v Postojni, kateri bo predsedoval tudi poročevalec dr. Pegan. Deželni odbornik dr, Triller kon-štatuje, da je v ponedeljek 18. t. m. še ob
5.	uri popoldne uradoval v deželnem odboru, da se mu pa cirkulando - predlog, o katerem govori poročevalec, ni predložil in da je o njem izvedel še-le ta hip. Isto-tako deželni odbornik grof Barbo. — Dr. Triller trdi, da se mu je predlog namenoma prikril in vtajil, protestuje vsled tega kar najodločneje zoper tako flagrantno kršenje opravilnika, izjavlja, da smatra »sklep« storjen za hrbtom dveh deželnih odbornikov, za neveljaven in ničev ter zahteva takojšnjo razveljavljenje nepravilnega sklepa in zopetno razpravljanje in sklepanje o zadevi v današnji seji. Kazoč končno na nezaslišano zlorabo najvišje deželne avtonomne oblasti od strani »Slovenca« v nepošten volilni manever in ne-čuveno obrekovanje poštenega postojnskega župana gospoda Josipa Lavrenčiča, ki se je zaneslo celo v vnanje liste, zahteva, da se da gospodu županu Lavrenčiču primerno zadoščenje. Deželni glavar pravi, da je izvedel o zadevi, izvršeni ob njegovi nenavzočnosti stoprav po povratku iz Pešte in da je moral sklep, noseč podpise večine deželnih odbornikov in expedia-tur njegovega namestnika, smatrati za korekten. O osebni integriteti župana Lavrenčiča, ki ni niti načelnik gospodarskega odbora, ne dvomi, vendar pa se ne čuti poklicanega, da bi dajal v imenu deželnega odbora komurkoli zadoščenje za časnikarske napade, ki ne nosijo podpisa deželnega odbora, in za katere le-ta vsled tega ni odgovoren. — Nato je klerikalna večina odklonila dr. Trillerjevo zahtevo na re-asumiranje ter tako še posebej odobrila svoje protipostavno postopanje in implici-te tudi nad vse nepošteni in nevredni volilni manever svoje lastne stranke. Ob sebi umevno je, da stvar s tem še ni končana, temveč da se bo še razpredla tako, da bo marsikoga pekla bolje nego gospoda misli! — Deželni glavar poroča o raznih intervencijah na Dunaju. Vodni zakon bo v kratkem sankcijoniran, šolski zakon pa je še v pretresu ter ga bo treba v marsičem izpremeniti. Za blejski vodovod je odločno zahteval povišanje državnega prispevka na 40% celotnih stroškov. — Savski most pri Sv. Jakobu bo dežela 'kupila na prisilni dražbi, ako jej ostane za najnižji ponudek 22.464 K. — Proti glasu dr. Trillerja se sklene zahtevati od občin, za katere pobirajo deželni užitninski organi občinsko doklado na vino in žganje, 10% užitninski prispevek tudi od pavšalnih odkupnin. Deželnemu zboru se predloži predloga za podporo vinarstva v občini Moravče pri Sv. Križu. — Dela pri zgradbi delavskih hišic na Završnici se odda
tvrdkam Josip Zeland in Ivan Dernič v Lancovem, Ecker, Vidic & Ko., Avgust Martinčič in Andrej Kokalj v Ljubljani, stavbo Revove žage pa tvrdki Roman Treo v Ljubljani. — Novi betonski most pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru bo zgradila I. kranjska podjetniška družba v Ljubljani za 52.880 K. — Razširjenju nemške dvorazrednice v Lienfeldu deželni odbor ne pritrdi, temveč zahteva poizvedbe, je-li niso dani pogoji za otvoritev posebne slovenske enorazrcdnice. —» Deželnemu zboru se priporoča, da prevzame dežela plačevanje kateheta v dekliškem sirotišču Lichtenthurn v Ljubljani (500 na leto). — Sklep ljubljanskega občinskega sveta, da prevzame mesto napram Kreditni zadrugi jamstvo za mestne uradnike, člane Glavne posojilnice, v znesku 19.600 kron, se odobri. — Pritožba kluba nemških občinskih svetovalcev v Ljubljani zoper sklep občinskega sveta, da dovoli občina 5000 kron za podporo brezposelnih delavcev na podlagi gentskega sistema, se zavrne. — Ker je zakon o občinskih taksah potrjen, se pozove vse občine na revizijo tarifov na podlagi novega zakona. — Glede ustanovitve kompetence za trajno in začasno prepoved avtomobilske vožnje po posameznih cestah, se bo sklenil dogovor z deželno vlado. — Finančno ravnateljstvo se opozori na nedopustnost odpisa občinskih doklad v slučaju odpisa davka. — Spor med županom in občinskimi odborniki v Jesenicah bo skušal deželni odbor z osebno intervencijo občinskega poročevalca poravnati. — Večina sklene priporočati deželnemu zboru, da se vas Orehek izloči iz občine Slavina ter priklopi občini Hrenovice. — Iz računskega sklepa gospodarskega odbora v Litiji večina vsled pritožbe županstva v Litiji izbriše znesek 300 K, plača pa zato pristojbino za upravno sodišče.
s Duhovnik o kranjskih razmerah. V roke smo dobili pismo, ki ga je pisal znan kranjski duhovnik, ki je bil še nedavno tega steber klerikalne stranke. Mož piše med drugim:	»Škofu	in	njegovi ošabni
stranki z dr. Žlindro vred bo zapel mrtvaški zvon preje nego si oni mislijo. Le še tepci in analfabeti so njihov materijal, katerega imajo na ta ali drug način privezanega. Toda s tem ne bodo dolgo prevzeto-vali. Saj imamo nekaj skušnje in obzorja. Zato le krepko vztrajajmo in trpimo! Zora puca, bit’ če dana. Kar sem ordinarijai-tu napovedoval, to se je že deloma zgodilo, namreč reakcijo v ljudstvu zoper klerikalce kranjske. Govorili so Notranjci ob ravno minolih volitvah. Kmet jim bo vzra-stel čez glavo. Ta proces je naravna posledica, a ta proces je šikof Jeglič z divjo silo pospeševal... Rečem lahko, da sem več prestal sredi med kranjskimi razmerami kot kamen na cesti. Vzeli so mi vse, zdravje, čast in svobodo. Vse so mi pobrali. Pobegnil sem, ker se mi studijo in
gabijo razmere. Sedaj sem zadovoljen, da ne vidim več hinavščine in hudobije, kakršne ni več nikjer na svetu. S svojim denarjem, s svojimi žulji in močmi smo noč in dan neprestano zidali hleve za koritarje, ki sedaj žro brez zaslug ...« Tako piše duhovnik, ki ima globok vpogled v koruptne razmere, ki jih je klerikalna stranka ustvarila v naši deželi.
s Devet desetink vseh volilcev je na! strani S. L. S., tako je kričal na shodu v Vipavi deželni »finančni« minister dr. Lampe, imeniten finančnik in spreten računar, vendar pa smo njegove sposobnosti očividno podcenjevali, zlasti kar se tiče računanja. Poglejmo sedaj, kako zna mož računati! Na Notranjskem je v torek volilo 9378 volilcev. Od teh jih je volilo Larn-petovega kandidata 5130, proti njemu pa jjih je glasovalo 45%. Po Lampetovein torej predstavlja število 5310 — devet desetink od 9378! Zares imeniten računar je ta deželni »finančnik« dr. Lampe.
s Cvetlični dan dne 6. in 7. junija. Narodne dame širom Slovenije prosimo in pozivamo, da dne 6. in 7. junija t. 1. nabirajo prispevke za naši narodni obrambni društvi družbo sv. Cirila in Metoda in »Branibor«. — Kjer lahko pogrešajo cvetice, naj jih pošljejo v Ljubljano na naslov: Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
s Dopis iz Št. Lamberta. Kapela sv. Cirila in Metoda dobi po daljšem odmoru zopet častilce iz naše okolice in sicer Bin-koštni ponedeljek. Prihiteli bodo namreč v naše lepe hribe prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda iz cele naše okolice. Obljubljen nam je tudi naš stari župnik gosp. Berce, ki je omenjeno kapelo svoj čas zgradil, zbral družbi Ciril Metodovi po-kroviteljnino in uvel lepo navado, da praznujemo leto za letom praznik sv. Cirila in Metoda in to svoje praznovanje dokumentira v javnosti z mnogoštevilnimi kresovi. Nadejamo se, da se zbere določeni dan ob dopoldanskih urah iz okolice naše občinstvo, zavedajoče se pomena Ciril Metodove družbe. Sestanek se vrši ob vsakem vremenu, svetujemo pa, da se dotičnik, ki hoče imeti gorko kosilo, priporoči dobremu gostilničarju g. Vrtačniku, da se ga spomni takrat, ko bo sestavil jedilni list. Na svidenje!
s Staršem v prevdarek. Kranjci skoraj nič ne poznajo mornariške strojne šole (k. u. k. Marinemaschinenschule) v Pulju. To pohajo morebiti od tega, ker jo zamenjavajo naijbrž s »Schiffsjungenschule« v Šibeniku. Mornariška strojna šola je pa čisto nekaj drugega. Deli se v šolo za Ma-schinen- und Elektro j u n g e« in v tečaje za »Maschinen- und Elektro s c h ii 1 e r«. V obeh se gojenci izuče taiko, da postanejo potem, ko dosežejo podčastniško in štabno podčastniško šaržo, tehničnoobratni uradniki (»Maschinenbetriebsleiter«, »Elektrobetriebsleiter«) do VII. polkovni-,ški čin) in celo do VI. činovnega razreda. Pogoji za sprejem v prvo šolo je doseženo
14. in ne prekoračeno 16. leto starosti, ab-solvirana ljudska šola, dobro spričevalo in posebno dobro nravnostno spričevalo; kdor ima nezadostno ali slab red v nravnosti, se brezpogojno odkloni. Zeli se posebno dober red v računstvu. Tako hrana kakor obleka in šolske potrebščine so popolnoma z a s t o n j. Šoja je izborna, učiteljske moči prvovrstne, disciplina stroga, a zelo dobrohotna. Ker !je fantov na izbiro, se samo pridni sprejemajo; kako lepa priložnost osigurati za celo življenje marljive in dobre dečke revnejših staršev in posebno sirote! Fantje, ki žele v »Maschinenjunge« šolo, ne rabijo nobene predizobrazbe v strojstvu. Tudi zaradi nemščine ni treba nobenih skrbi; te se bodo v strojni šoli popolnoma naučili, ne da bi imeli kaj težav ali sitnosti, če je izpočetka še ne znajo ali ne dobro. — Tisti fantje pa, ki so že 17. leto dovršili, prosijo lahko za sprejem kot »Ma-schinenschiiler«; pogoji so isti, razen, da morajo brezpogojno biti izučeni v ključavničarski obrti (mehaniki, ključavničarji, kovači, kovinski delavci, 'kotlarji, elektrotehniki itd.; učno pismo!) Tu bi se izvrstno podali pridni absolventje državne obrtne šole. V Pulju se te vrste prosilci podvržejo sprejemnemu izpitu, ki se raztega na pisanje, branje in štiri temeljne računske operacije s celimi ter decimalnimi števili ter navadnimi ulomki. Praktična skušnja se vrši v delavnici. Učna doba traja pol leta in se všteje v štiriletno mornariško vojaško službo. Po tej dobi, ki se navadno konča s službo »maata«, je fant prost ali pa lahko služi dalje in more doseči, kakor že omenjeno, tehniško uradno službo. Če odide od mornarice, pa ima za seboj izborno šolo in strokovno izobrazbo in tako ni pri vojaščini nič izgubil, ampak veliko pridobil. In ravno takih strokovno izobraženih strojnih moči v naši domovini tako rabimo! — Prošnje za sprejem kot »Maschinen- und Elektro-junge« je poslati potom najbližnjega poveljstva dopolnilnega okraja (Erganzungsbe-zirkskomando) pristaniškemu admiralatu (k. u. 'k. Hafenadmiralat) z natančno navedbo kraja, ulice in hišne številke, kjer prosilec stanuje, najkasneje do konca maja. Prošnja se ne kolekuje. Učni tečaj se prične vsako leto 15. septembra. Prošnji je priložiti: a) krstni, ozir. rojstni list, b) domovnico, c) zdravniško izpričevalo aktivnega mornariškega ali vojaškega zdravnika v smislu tozadevnih predpisov c. in kr. vojne mornarice; važnost se polaga posebno na dober vid in zmožnost za razločevanje barv; očala so zabranjena; kdor ne razločuje barv (Farbenblindheit), se brezpogojno odkloni. Ako ima kdo kak zob votel, si ga mora dati na lastne stroške pred vstopom v zavod plombirati; dalje je priložiti d) nravnostno izpričevalo, izdano od polit, ali policijske oblasti dom. občine, ako je bil pa prosiec že nad šest mesecev od doma odsoten, pa od
oblasti dotične občine, kjer sedaj stanuje; e) revers, s katerim se prosilec zaveže, da bo v zmislu § 9. vojaškega zakona za vsako leto, katero bo prebil v šoli, odslužil v aktivni službi po eno leto nad štiriletno službeno dobo, to je da bo služil dalje toliko let, kolikor let bo prebil v šoli; ta revers je kolekovati z 1 K in ga mora razen prosilca podpisati tudi njegov oče, oziroma varuh ter dve priči; vrhu tega mora biti revers previden s potrdilom politične oziroma varuške oblasti; f) zadnje šolsko izpričevalo z redi o napredku; g) izkaz o poslu, s katerim se je prosilec pečal, odkar je izstopil iz šole. — Sprejemajo se izključno le gojenci za prvi letnik. Prosilci, ki bi jih izpraševalna komisija v Pulju zavrnila kot nesposobne ali ki bi vzprejemne skušnje ne prestali, se nemudoma pošljejo nazaj staršem ali varuhom. Stroške za vožnjo tja in nazaj plača mor-narični erar. Prošnje za vzprejem kot »Maschinen- und Elektroschiiler« je vpo-slati c. in kr. poveljstvu mornarskega zbora (k. u. k. Matrosenkorpskomando) v Pulju najkasneje do konca avgusta. Lastnoročno pisanim prošnjam, ki so koleka proste, je priložiti: Nravnostno izpričevalo, veljaven vstopni list (za prostovoljen vstop v c. in 'kr. vojno mornarico), dovoljenje očetovo ali varuhovo za prostovoljni vstop s potrdilom politične oblasti, šolska izpričevala in eventuelno izučno pismo. Marsikateri starši danes ne vedo, kako bi preskrbeli svoje dečke; tukaj se po našem mnenju nudi za marsikaterega prav ugodna prilika.
s »Glavna posojilnica«. Likvidacijskemu odboru še manjka nekaj izjav upnikov »Glavne« glede 30% poravnave. Ker se bo dne 1. julija t. 1. pričelo z izplačevanjem dogovorjene kvote, se oni upniki (vlagatelji), ki doslej še niso podpisali tozadevne izjave nujno prosijo, da to čim-preje store in z zavlačevanjem ne otežku-jejo dela likvidacijskega odbora.
s »Kreditna zadruga«. Vnovič in zadnjič se poživljajo oni zadružniki »Glavne«, ki se doslej vzlic večkratni urgenci še niso odzvali k vplačilu predpisanega prispevka. Najpozneje do 1. junija t. 1. se morajo zglasiti v društveni pisarni, če nočejo biti izpostavljeni vse svoje življenje groznim posledicam neomejenega jamstva.
s Binkoštna veselica v Postojnski jami. Kakor vsako leto vrši se tudi letos na binkoštni ponedeljek 1. junija velika binkoštna veselica v Postojnski jami. K jamski veselici, ki združi vsako leto več obiskovalcev iz vseh delov sveta v svetov-noznani kraški jami, bodo tudi letos zopet vozili na binkoštni ponedeljek posebni vlaki iz Ljubljane, Trsta, Reke, Kormi-na in Gorice v Postojno. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane ob 9. uri 15 minut dopoldne in prihaja v Postojno ob 11. uri 18 minut opoldne; iz Postojne odhaja ob 9. uri zvečer ter pride v Ljubljano ob 10. uri
35 minut ponoči. Vsi velikanski podzemeljski prostori bodo ta dan slavnostno električno razsvetljeni, več godb bode sviralo po raznih podzemeljskih dvoranah, na »plesišču« bodo plesažeijni občudovalci podzemeljskih krasot našli dovolj zabave pri plesu. Tudi za telesni blagor izletnikov bo v vsakem oziru preskrbljeno. Splošno obeta biti ta dan Postojnska jama središče zabave in veselja. Jamska veselica se vrši pri vsakem vremenu, začetek ob 1. uri popoldne, konec ob 7. uri zvečer.
s Lovske dražbe. Pri okr. glavarstvu ljubljanskem se bodo vršile sledeče lovske dražbe: 2. junija t. 1. ob pol 12. lova občine Podgorica za petletno dobo; 4. junija ob pol 12. dopoldne lova občine Črnuče za petletno dobo; 4. junija t. 1. ob 9. dopoldne lova občine Šmartno za petletno dobo; dne 8. junija ob 9. dopoldne lova občine Želimlje za petletno dobo; dne 8. junija t. 1. ob pol 12. dopoldne lova občine Iška vas za petletno dobo; dne 2. junija
1.1. ob 9. dopoldne lova občine Dobrunje za petletno dobo; 8. junija11. 1. ob pol 11. dopoldne lova občine Brezovica za petletno dobo. Lov krajevne občine Velike Poljane se bo dal 2. junija ob 2. popoldne v občinski pisarni v Ribnici potom javne dražbe v zakup za dobo desetih let.
s Lahko razumljivo je, da premnogi ljudje pri bolečinah v prsih, kratki sapi, influenci, prehlajenju itd. rabijo Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z zn. Elsafluid, ker ga priporočajo zdravniki. učinkuje blažeče, razkrajajoče, bolečine tolažeče in odvračalno proti mnogim obolelostim prsi in pljuč. 12 steklenic pošlje frariko za 5 K lekarnar E. V. Feller, Stubica. Elsatrg št. 318 (Hrvaško). Previdne matere bi ga morale imeti vedno pri hiši, da imajo pri prehlajenju otrok odvračilo proti boleznim pri roki. Tudi Fel-lerjeve voljno odvajajoče rabarbarske kroglice z zn. »Elsakroglice«, 6 škatlic za 4 krone franko bi vedno morali naročiti obenem.
DOLENJSKE NOVICE.
d Zadnja pošta iz Metlike-Novo
mesto. V torek popoldne se je v Novo mesto pripeljala zadnja vožnja pošta iz Metlike (ker v sredo prične že voziti vlak). V slovo so v s poštni voz okinčali z zastavami. Pošta je bila polna pasažir-jev.
d Škocijan. Olika čukarskih fantalinov se je zopet izkazala pri trganju krasnega sokolskega lepaka za vsesokolski zlet. Priporočamo Tonetu, ki jih je vsekakor nahujskal, da jih odvadi tatvine in predolge prste prikrajša — bo imel več zasluženja v nebesih kot z dejansko surovostjo proti političnim nasprotnikom. — Ziherle, čuk z dolgimi prsti, je tožil Mete-ževega, pa je dobil za plačilo 24 ur. Pa-
metno ! — Tone Krmežljavček se boji osebnosti, sam pa drega v najintimnejše kote osebnosti, ki ne spadajo v javnost. Ob priliki mu poplačamo in zlo z dobrim vrnemo! — V Kostanjevici, ko je vodil čuke na zrak je bil Tone prav živinsko surov — nekomu je prebil glavo — znabi-ti pa šel nad ričet — da bo še bolj zelen. Čestitamo pretepaču v črni suknji.
d Škocijan pri Mokronogu. Našega Toneta, zelenega kaplančka, ne skrbe samo Durjavove kravce, konjički, zajčki in prašički, on skrbi tudi zanj, da ne bi — stradal. V »Lažiljubu« pravi, da ima post; mogoče mu bo pomagal, ker lačne nasititi je telesno dobro delo usmiljenja!. Morata biti z g. Ourjavo že dobra prijatelja, sicer ne bi vtaknil v vsako malenkost svoj nos in brskal po stvareh, ki ga nič ne brigajo. Čemu se mu kaka nesreča pripeti, če gre njegova g. soproga na Brezje na božjo pot, je že on kriv, je že božja »štrafenga«. Gospod Durjava bi bil gotovo vesel, če bi bil on kriv, da bi ga enkrat pamet srečala, da ne bi vlačil lažnjivo družinskih razmer po farškhi cunjah. Prijatelja sta si pač in ne bi bilo čudno, če bi gospodine Krmežljavi pri vsej svoji prijateljski skrbi vohal po stranišču, če njegova postna jed liberalno diši! Ne vemo, če bi bil tudi tak smradljiv posel telesno dobro delo usmiljenja, kakor tudi nam ni znano, če so se Krmežljavčku na deželne stroške možgani skisali!!.	/
Ij Rop. Ko se je vračal v ponedeljek ob
11.	ponoči gostilničar Ivan Vilar iz Podgorice domov, ga je na cesti napadel neki mož iz tamošnje okolice ter mu vzel uro. Dozdevnega roparja je orožništvo aretiralo.
d Strela ubila. Med nevihto dne 19. t. m. je zadela strela v gručo ljudi v občini Cerklje v krškem okraju. Strela je udarila v dežnik, pod katerim so stali na prostem polju posestnik Josip Ferenčak in posestnikovi hčerki Rozalija Horženova in Marija Slovenčeva iz Skopice. Ferenčak in Slovenčeva sta bila na mestu mrtva, Horženova se je čez nekaj časa zopet zavedla.
d Iz Novega mesta. 'Ze za navadnega fanta je nerodno, če njegovi punci na kakšni božji poti pride — slabo. Kako je taka reč nerodna še le za mladega duhovnika, posebno če je tisti tak svetnik, kakor je naš paterček Pavel, to si mi priprosti ljudje sploh prav predstavljati ne moremo. Samo tako približno si lahko napravimo takole sliko o tej Pavlovi nesreči; Onemogla punca obleži kje bolj vstran od poti blizu kakšnega grma. Hladna senca od grmovja dobro vpliva na take ženskine slabosti. Pater Pavel stoji neodločen kje bolj na strani. In ker ni vajen se pečati z žensko, če ji pride slabo, revež ne ve, kaj bi počel. Rad bi ji pomagal, pa ne ve, kako in kaj. Na eni strani mu stoji angel varuh, ki mu govori morda tako-le: Pavel,
pravični, sveti in nadvse vzgledni služabnik božji! Ne veruj, da je punci tamle v travi za grmom res kaj posebnega. Kaj posebnega bi zmalo nastati, če ji veruješ, da ji je kaj posebno slabo. Če ženski pride slabo, je treba to in ono odpeti, da lažje diha. Ali pri tem odpenjanju se to in ono prikaže, kar rii za oko svetega služabnika božjega kakor si ti. Misli si, da si po posebni božji previdnosti izbran za očeta Majinih devic. Misli si, da stoje vse tvoje Marijine hčerke zdajle okrog tebe in bi morale nežne sramežljivosti povesiti oči v tla, če bi oni-le punci to ali ono odpenjal od pretesne obleke na dobro rejenem životu. Pomisli, da bi v tistem trenotku izgubil vse zaupanje kot oče Marijinih otrok. In kaj bi rekli tvoji tretjeredniki in tretjered-nice, ki se še med seboj ne upajo pogledati v oči. Volja je lahko dobra, a meso človeško je od sile slabo. Zato pusti raje punco, da sama pride k sebi, pa pojdi svojo pot naprej, bo že prišla za teboj. Na ta način mislimo, da je angel varuh patra Pavla ličil iti svaril pred skušnjavcem. Ali v človeškem življenju je to nerodno urejeno, tako, da tam, kjer je angel varuh, ni daleč tudi hudobni duh. Hudič pa posebno rad nagaja božjim namestnikom, ki hudiča radi kličejo na pomoč zoper liberalce. In pa^ ter Pavel ne izpregovod trikrat, da ne bi štirikrat poklical vse hudiče iz pekla na liberalce in posebno nad tistimi, ki »dajejo v cajtenge«. Ni čudno, da je tudi pri tej priložnosti poleg angela varuha stal pri Pavlu tudi hudobni duh. Oh, kako sladko je znal govoriti! Je dejal na! primer: Vidiš ljubi moj Pavel, hudo mi bi bilo pri srcu, če bi se bil v svoji sodbi nad teboj zmotil. To veš, da te imam rad. Koliko liberalcev sem na tvoje sveto povelje že pohrustal. Vsaj mi je naš peklenski zdravnik, ki je še bolj učen kakor oni, ki je oni dan v Novem mestu znašel nov recept za bratomorilce, konštatiral, da trpim na razširjenju želodca. Pa naj trpim, še jih bom hi listal, ti le ukaži, pa boš videl, kako pojdejo drug za drugim. To ti le povem, da boš vedel, da te imam silno rad. Kadar greš v penzijon ali če se ti v tvoji težavni službi sicer kakšna nesreča pripeti, te povabim, da v kompaniji napravimo kak sanatorij, kjer bodo naši prvi veščaki preiskavah, če je bil kak navidez tercijal večji falot takrat, ko je pred 40 leti svojega brata umoril, ali takrat, ko se je namesto zaslužene pokore izmislil, da ga je pri zavratnem umoru lastnega brata — luna 'trkala. No ja, pa za to stvar bo še dovolj časa, da se kaj natančneje pomeniva ma-gari prec prvo nedeljo po Binkoštih, ko boš gotovo tudi mene povabil k svoji pridigi. Zdaj pa te spomnim na tvojo sveto dolžnost, da pomogaš oni-le punci, ki si jo seboj vlekel na božjo pot in ji postrežeš kot pravi Samaritan, dokler ji bo odleglo. Spomni se svetopisemskih besed, da je čistemu vse čisto. Pojdi in ozdravi jo njenih telesnih slabosti, potlej skrbi, da
bo tudi njena duša ozdravljena ... Pater Pavel je še en trenotek bil neodločen, ali naj uboga angela ali izkušnjavca. Kaj hočete: volja je res dobra, a meso je slabo, silno slabo! Približal se je k božjepotni-ci... in ko ji je odleglo, sta zdrava in vesela nadaljevala svojo božjo pot. Ali ve kdo, zakaj pater Pavel več ne zahaja v vas blizu Krke, kjer so Rimljani opeko žgali?
GORENJSKE NOVICE.
g Iz Cerkelj. V predzadnji »Savi« se je poročalo, kako je naduti cerkljanski kaplan nastavil šnobo kranjskemu postreščku, ki mu je hotel zapaliti smotko, a ko je videl, da ima vžigalice v prid družbe sv. Cirila in Metoda, jo je razburjen odkuril. Na dan Vnebohoda pa je raz lečo začel zabavljati, da pomiluje vse tiste ljudi, ki bero napredne časopise. Obenem pa je priporočal klerikalnega »Gorenjca«, v katerega se pošiljajo farovški odpadki. Odločno odklanjamo njegovo pomilovanje, ker takšna duševna reva nas ne more žaliti. Pač pa je pomilovanja vredna sv. cerkev, da jo takšne osebe duhovskega stanu oslcrunjajo. Ugleda ta človeče nima še pri otrocih nič, kaj šele pri treznih možeh. Če ga imata njegova sobrata za takega tepca, da ga ščujeta kot razjarjenega kužeta, ki obgrize vse, kar mu pride pod zobe, potem šo drug drugega vredni. Prokleto slaba mora že presti klerikalnemu trgovcu in ovaduhu Repniku Lojsku, da mora takšen brezpomembni kaplanče za njega raz prižnico reklamo delati. Pred nekaj meseci se je govorilo, da je bilo nekemu gostilničarju ukradeno več denarja. Stvar je sicer vtih-nila, ljudstvo pa je nekaj šepetalo, ker si je nekdo v tem času nabavil nov del obleke, dajal za pijačo in kupoval smotke fantom, čeprav je navadno vedno suh. — Ču-karijo bo menda tudi vrag vzel; čimprej to stori, tembolje, ker ta je vzgajališče ne-moralnežev in preklinjevalcev. Zadnjič se je par teh nerod skoro do smrti pobilo, tako, da so morali zdravnika klicati. Zadnji čas kar mrgoli lažnjivih denuncijantskih ovadb brez podpisa, ki imajo pa svoj izvor v čukariji in kaplaniji. Po vzgledu največjega denuncijanta dr. Lampeta se morajo tudi pristaši ravnati. Fej vas bodi, efi-jalti! Kdor še misli, da se v vsaki črni suknji nahaja Kristusov namestnik, ta živi še za visokimi plankami. Zakaj ti so po večini le agentje in priganjači takozvane S. L. S. in njihovega nekronanega kralja dr. Šušteršiča, seveda na ukaz Bonaventure. Uboga katoliška vera, ki se valja v umazani politiki najbolj umazne stranke! Ubogo zapeljano ljudstvo! Kdaj boš spregledalo ter sledilo zavednim Notranjcem!?
g Iz Poljan na Škofjo Loko. Tu od nas iz Poljan že dolgo ni bilo nobenega poročila v »Slov. Domu«. No, pa zato ni treba misliti, da le dremljemo in da počasi zapa-
demo v'mirno, sladko spanje. Tega ni treba misliti. Res kakih posebnih političnih novic od tu nimamo. No, drugače se pa vendar gibljemo in napredujemo. Naše Kmetsko bralno društvo, ki se prav lepo razvija, če tudi navidezno skromno, šteje že do 60 članov. Ima 12 časopisov in skrbi tu in tam za primerno zabavo. Tako zabavo, veselico, je napravilo zadnjo nedeljo na vrtu gostilne Vidmarjeve z gledališko predstavo, burko »Zamujeni vlak«, z deklamacijo, nekakim kupletom »Župan«, šaljivo pošlo in plesom. Vse točke so se izvedle prav dobro razmeram, ki so povzročile obilo smeha. Pred vsem moramo pohvaliti gosp. trgovca Ceneta, ki je vodil vso igro, igral glavno vlogo in vodil vse priprave. Pohvaliti in zahvaliti moramo vse druge igralce, kakor tudi vsa naša vrla dekleta, ki so tudi veliko pripomogla s svojim delom, da je veselica tako izborno izpadla tudi v gmotnem oziru. Bilo je precej nad 300 K dohodkov, s katerimi je popolnoma pokrita kupnina za oder, ki ga je zadnji čas društvo kupilo in ki popolnoma zadostuje za naše potrebe. Poleg tega pa še nekaj ostane za druge društvene namene. Ni treba omenjati, da, se je mladina, katere je bilo v pretežni večini, veselila in vrtela pozno v noč. Res, svojega Društvenega doma še nimamo in tudi še ne mislimo nanj, kajti boljše skromno in gotovo, kot pa mogočno in ošabno čez svoje razmere razkošno. Pravi društveni dom, ki je najlepši spomenik, je izobrazba, katero širiti po dobrih knjigah in časopisih ter važnih, tu.pri nas v kmestkih zadevah primernih predavanjih po strokovnjakih, ima nalogo naše društvo. Da se ne bo reklo, da le plešemo, bo pa, če prej ne, na jesen enkrat tudi predavanje, ki bo nudilo tudi starejšim članom in sploh vsem, dragega in poučnega užitka. Zato pa Poljanci, oklenite se društva! Ne vrzimo puške v koruzo: zavihajmo si rokave in pojdimo s podvojeno silo na delo za gospodarski in duševni napredek našega kraja, kajti le z izobrazbo je obči napredek in blagostanje vsakega ki aja mogoč.
g V Srednji vasi pri Bohinju je menda velikanski vihar zaradi razmer pri sirarni. Potniki, ki so se pripeljali z Gorenjskega, pravijo, da hočejo kmetje poslanca in župnika Pibra kar obesiti. Kaj je na teh vesteh resničnega, se pač kmalu pokaže.
g Požar. Na skednju posestnika Frana Peterlina v Kosezah je izbruhnil te dni požar, ki je uničil ta skedenj in skedenj soseda, ki se piše Fran Peterlin. Prvi ima 5000 K škode in je bil zavarovan za 1800 kron, drugi ima 6000 K škode in je bil zavarovan za 2400 K.
g Na dosmrtno ječo je bil obsojen pred ljubljanskim porotnim sodiščem Janez Kržišnik iz Žirov, star 28 let, in sicer radi ropa in številnih tatvin. Obsojenec je tat iz navade in je presedel že v zaporih — ne vštevši preiskovalnega zapora — čez osem let.
NOTRANJSKE NOVICE.
n Dolenji Logatec. Pri nas so koristne ptice čedalje bolj redke prikazni, a neke vrste teh draguljev so že popolnoma izginile, le vrabci na strehah, ki imajo neke klerikalcu podeljene lastnosti, se še vedno bolj nmože. Vzrok temu je pokonča-vanje gnezd- po otrocih in pa po mačkah, katerih je v naši občini izredno veliko število. Če gre človek skozi kako liosto, opazi cele trope otrok, ki zasledujejo ptičja gnezda, jemljejo in njih jajca ali pa mladiče, kar že najdejo. Da bi se temu zlu pri nas odpomagalo, se ne more misliti, kajti naš župan na klerikalni podlagi je celo opustil dotično postavo objaviti, kot je to predpisano in nima zmisla ne časa za take stvari. Če bodo v naši občini še več let gospodarili'klerikalci, ne bomo videli druge ptice kot samo tistega čuka v Katoliškem domu, pa še tega samo naslikanega. Pri nas obstojijo razna društva in celo tudi nepotrebna; prepotrebnega društva za varstvo koristnih ptic pa le še ni. Okrajno glavarstvo prosimo, da našega gospoda župana resno opozori na ta jako važni predmet in če mu ne bo naložilo dolžnosti, naj vsaj vsak mesec enkrat poroča, kaj je ukrenil v tem pogledu, ni upanja na odpotnoč. Še posebno naj bi se pa ta zadeva stavila na srce šolskemu vodstvu, kajti otroci šolarji so ptičem najbolj nevarni.
n Dolenji Logatec. Naš gospod Mulej vtegne biti že jako pozabljen, ker se sedaj za našega župana Remca tako dobrohotno zavzema in gre za njega v boj proti napredni stranki. Pred kakimi petimi leti, ko je g. Mulej še županoval v naši občini, mu je današnji župan Remc delal hude preglavice. Naganjal ga je namreč za razne, v županske stvari spadajoče račune. Ker je tedaj bil današnji župan Remc le Remc in po Mulejevem izreku »zahribski župan«, ni mogel g. Muleju do živega, dasiravno je neštetokrat obšel vse logaške in ljubljanske pisarne. G. Mulej je pa v tistih hudih časih nazival današnjega župana Remca in podžupana Vidmarja, da so to logaške smeti in »Mordsesel«. Danes pa, ko ima župan Remc vendarle neko gotovo avtoriteto, pusti g. Muleja v tej zadevi nele popolnoma na miru, temveč še celo neke dolgove izza Mulejeve dobe z občinskim denarjem pokriva, za katere je svoj čas g. Muleju vedno bil za petami. G. Mulej pa danes te nekdanje logaške smeti in Mordsesel ščiti kot zenico svojega očesa. Za danes se ne maramo spuščati v podrobnosti te jako važne zadeve, ker mislimo, da bo g. Muleju zadostovalo to, kar mu s tem kličemo v spomin. Povemo mu pa že naprej, da ne bomo mirovali toliko časa, dokler bo Remc tajnik naše mlekarske zadruge. Sedaj so nastopili drugi časi, zato pa brez zamere, g. Mulej!
n Iz Trnovega.
Zdaj pomladna sapca diše, klerikalna capa jezno piše, je za krokarja hudo, če mu ovce stran gredo.
Ljubljanski vran udurno poje, in stiska, guli backe svoje; nam pa vedno le preti, da vse v kozji rog spodi.
Tu ima agente svoje; kar ni tvoje, je pa moje — če ti z nami ne držiš, službo lahko koj pustiš.
Sem podpiši očka zdaj,
in za nas glasovnico oddaj. —
Če pa tiho ne boš fant, pride koj tvoj grunt na kant.
Da mlekarno bi zavzeli, sile vse so zdaj napeli. —
Prišel je Škrjanc in premeril strmi klane.
Dacar tudi je pomagal marsikogar je ujagal; tudi »Nacar« je tam stal,
Dogan mu špalir držal.
Tudi čuki pomagali so jim tisti dan, ko pa zmago zaslišali, skrili se neznano kam. —
Mlada moč na dan ustaja — krepka nada se poraja, in grd deževni dan postane zate črni vran.
Dum dum.
ZAGORSKE NOVICE.
zg Prijateljem narave! Binkoštni ponedeljek naj pohiti napredno zagorsko občinstvo v Šent Lambert med zavedno narodno - napredne kmete, katere obišče tudi nekdanji župnik Anton Berce. Že oseba Bercetova in poleg tega pa še krasna lega Zasavskega pogorja ter gostoljubnost kmetov nam jamči za dobro zabavo in razvedrilo. Odhod iz Zagorja ob 7. uri zjutraj, povratek čez pogorje na Savo ter z vlakom v Zagorje. — Zbirališče pri gospe Mariji Weinberger v Zagorju in pri gospodu Davorinu Polcu na Toplici. — Jako prikladno je tudi za izletnike iz Litije z jutranjim vlakom ob 8. uri na Savo. Upamo, da se bodo tudi napredni Litijčani odzvali našemu prijateljskemu sestanku na višinah Zasavskega pogorja.
OSTALI SLOVENSKI KRAJI.
o Telegram z Goriškega. Goričani z glavami majamo, kako je dobil pri nadomestnih državnozborskih volitvah samostojni kandidat Lavrenčič tako lepo in veliko število glasov. — Bravo, bravo, ponosni bodimo, da propada klerikalizem. Torej naprej do zmag v korist slovenskega naroda in boljšo bodočnost naših sinov.
o Klerikalna vzgoja. V Desklah na Goriškem sta se dva brata pravdala zaradi dote, Jurij in Franc Matevžič.Hujskanje od nekega duhovnika je privedlo Franca Matevžiča, da je svojemu bratu Juriju porezal 150 trt in posekal in zažgal nekaj drevja. Aretirali so ga v Šentpetru na Krasu. Dognali so, da je šel ta lopov prejšnji dan k spovedi in obhajilu in potem je napravil ta maščevalni čin. Kaj takega med Slovenci še ni bilo slišati! — 18. t. m. se je vračal Anton Race, gostilničar v Rodiku, z vozom iz Sežane. Na sredi pota se mu priplazi za hrbet neki Čuk (ime danes zamolčimo) in ga udari z veliko silo z nekim kolom po glavi in zbeži. Race se je onevestil. Ko pride zopet k zavesti, si je zapomnil napadalca in spravil Čuka v — pržon. To je »katoliška« vzgoja. — Neki Anton Pisk je bil ponoči napadel g. učitelja iz Lokovca z nožem in ga nevarno ranil. Iskati je moral pomoči v Gorici. Nahujskan je bil baje od Lokovškega kurata Klanjščka. Pisk je priznal in se bosta s Klanjščkom zagovarjala pred sodiščem. — V Mirni so napadli neki podivjani klerikalci naprednega fanta in mu zlomili eno rebro. Leči je moral v goriški bolnišnici. — Iz tega je razvidno, kake zveri napravlja iz človeka duhovska vzgoja. Pri klerikalcih je vse dovoljeno; ubijaj, kradi, razgrajaj, prešestuj, samo »katoličan« moraš biti. — Prevzvišeni, slavni gospod, knez, škof (in kaj še) se — je — pripeljal — v— Gorico. Kdo??? Anton Bonaventura Jeglič!! Posetil je gori-škega biskupa Sedeja. Romala sta na Sveto goro, kamor grmi neumno ljudstvo in meče v brezdanje brezdno težko prislu-ženi denar.
o S Tolminskega. Goriški novostru-jarji se zaletavajo v naše gore kakor pijane nočne veše. Raldi bi osvojili izgubljene pozicije, to jim greni veselje in življenje polnih korit. »Velezaslužna« poslanca Fon in Rojec shodarita med našimi kmeti, da bi čim več .kalinov vlovila v svoje zanke. Pa glej smolo, namesto pohvale in odobravanja odneseta prav krepke gorske dovtipe. Na nekem shodu v Kobaridu sta od naših kmetov take slišala, da bosta pomnila, kdaj sta svojega rojstva kosti zanesla med kmete. Da, kmetje spregledujemo in vemo, kam nas pripelje klerikalizem. Fončku pa svetujemo in mu povemo, naj ne išče pečenih puranov pri nas. Naj gre rajši v Furlanijo k Lahom, ki žive v objemu z njim. Ali pa naj se prelevi zopet v liberalca, kakor je bil svoj čas, ko je bil že pozabil, na kateri strani po cerkvah so prižnice. Sedaj se pa cerkvam pobožno odkriva, hodi po farovžih, dobro je in pije. Častivreden mož-beseda je ta Fon, ki bo pri prihodnjih državnozborskih volitvah »sijajno zmagal« — Gregorčič pa propadel. Ha-ha! Če pojde tako naprej, dočakamo še zanimivosti iz Fonovih zgodovinskih dni... Še nekaj pribijemo, kar jako
moti slovensko narodnost. Ko se je vračal Fon z nekega »shoda« na kolodvor pri Sv. Luciji, gre pred blagajniško linico ter zahteva vozni listek v laškem jeziku sledeče: »Prego un biglietto di secondo classe per Canale.« — To neverjetno predstavo je od blizu motril neki n^š pristaš. Stegne vrat višje in vidi poslanca Fona; od presenečenja mu je zagomezelo po hrbtu, kajti ta človek je izustil velik nairodni škandal!! Podoben slučaj se je zgodil na goriškem kolodvoru leta 1911. od propadlega dr. Stepanciga. Takih slučajev se zgodi mnogo na Goriškem od brezdomovinskih klerikalcev. Na Tolminskem se pa dela jasen dan, složno delamo drug za drugega. Če bi kdo mislil, da se sovražimo, ta ne razume prav. Le nekaj novostrujarjev dela prepir in zdražbo. Eden je v Čezsoči, drugi v Drežnici in še dva druga, o katerih pridemo brez pardona z rožcami na dan, kar jim ne bo ljubo.
o Iz Amerike Elij Minnesota N. A. Iz naše naselbine so bolj redki dopisi. Danes pa vam moram sporočiti žalostne novice. Dne 1. maja je nesrečna smrt pobrala našega sobrata, zelo preljubljenega rojaka Jakoba Škerjanca v 27. letu starosti, torej v najlepši dobi moškega življenja. Rajnki je bil doma iz Češnjice, fare Sostro pod Ljubljano. V mladih letih je bil v Ljubljani kot mesarski pomočnik, potem je šel v Ameriko, da bi si kaj prislužil. Žali Bog mu tukaj ni bila sreča mila. Najprej je bil zaposlen v rudokopu. Nekega dne je bil na lovu obstreljen od svojega prijatelja na desni roki, da ni bil za nikako delo sposoben. Potem se je pečal s prodajo zlatnine. V tem je dobro napredoval, ker je bil zelo priljubljen pri Slovencih in so bili vsi njegovi odjemalci. Dne 1. maja je šel ribe lovit s svojim prijateljem. Majhen čolnič, v katerem je bil, se je pa prevrnil in revež se je potopil. Dne 4. maja se je vršil pogreb na slovensko pokopališče. Ker je bil pokojni naprednega mišljenja in ud Sokolskega podpornega društva, se je videlo pri pogrebu, kako je bil priljubljen. Društvo ga je korporativno spremilo z godbo in mnogo občinstva ne samo Slovenci tudi drugi so se udeležili sprevoda. Doma zapušča starše, štiri sestre in enega brata; tukaj v Ameriki pa tri žalostne brate. Tudi prijatelji ga bomo težko pogrešali. Bodi mu lahka tuja zemljica in nam naj ostane v trajnem spominu. Še enkrat se v imenu njegovih bratov prav prisrčno zahvaljujemo za krasni sprevod in za vence, katere so posložili na njegov grob. — Franc Močilnik ar.
0©©000©0 Razširjajte od hiše
do hiše „Slov. Dom".
00000030
GOSPODARSTVO. Škropljenje trt. .
Bliža se čas škropljenja trt po pero-nospori. Tega neobhodno potrebnega vinogradniškega dela so se v zadnjih letih naši vinogradniki z vso hvalevredno vnemo poprijeli. Naj bi pri tem tudi ostalo, da se ne bi dali premotiti, ako bi zopet enkrat bolezen nekoliko odnehala — češ, da je izginila!
Odgovarjajoč na mnogostranska vprašanja v tej zadevi, dajem vinogradnikom glede škropljenja trt sledeče navodilo:
1. Škropiti je treba trte vsaj trikrat, po trebi tudi večkrat na leto.
Prvič je treba škropiti zgodaj, takrat, ko je trta odgnala dobro ped na dolgo, to je najpozneje koncem majnika. Drugič se škropi kratko potem, po preteku kakih 10 do 14 dni, tedaj na vsak način še pred cvetjem ali tudi med cvetjem. Tretjič se škropi tri tedne po drugem škropljenju, tedaj po cvetju. Nad 20 dni ne sme nikdar med posameznimi škropljenji preteči.
Če je poletje deževno, škropi se naj še v krajših presledkih in vsaj štirikrat na leto.
2. Za prvo škropljenje zadostuje en kilogram, za naslednja; škropljenja en in pol do dva kilograma galice na sto litrov vode. Galica se stolče in obesi v košku ali vreči v čeber čiste, najbolj deževne ali potočne vode.
3. Apno ima namen, da vzaime galici, ki je hudo kisla in bi trte opalila, kislino, in da jo naredi nekoliko bolj neraztopno, tako, da je dež prehitro iz listov ne opere. Vzemi tedaj le toliko apna, kolikor je nujno potreba, da se odvzame galici kislina. Navadno zadostuje mastnega, ugašenega apna polovica več, kvečjem še enkrat toliko (na vago) kot smo vzeli galice.
Ako nimaš apna, vzameš mesto tega lahko sodo, ki jo dobiš v vsaki prodajalni.
Na vsak kilogram galice je vzeti en in p61 kilograma, kvečjem petčetrt (en in četrt) kilograma sode. Preveč apna ali sode škoduje.
4. Galica se raztopi zase in apno ali soda zopet posebej, najbolje vsako v enaki množini vode, ter se še le neposredno predno se ralbi, vlije raztopina apna ali sode v tenkem curku med vednim mešanjem v raztopino galice.
Pomešaj oboje dobro z lesenim (ne železnim) orodjem, vzemi nato košček re-agenčnega papirja in ga pomoči v to zmes.
Če je apna zadosti, postane rdeč lak-mov papir moder (plav) ali pa bel, fenol-tabinov papir rdeč. Ako se to ne zgodi, moraš še apna dodati, sicer bi galica trte opalila. Zmes, ki si jo pripravil s sodo, ni treba preskušati, če si galico in sodo natančno odvagal. Če jo pa misliš preskusiti, moraš toliko časa zmes mešati, da neha
šumeti. Soda se namreč z galico spaja med šumenjem, pri čemer vhaja plin, ogljikova kislina, ta pa ovira vpliv na reagen-čni papir.
5. Pripravi si le toliko škropilne zmesi, kolikor jo moreš v enem dnevu pora-1 iti, ker je stara zmes brez učinka. Če se bojiš, dal ne boš mogel škropilno zmes v enem dnevu porabiti in hočeš, da obdrži za dlje časa svojo moč, prideni zmesi koj, ko si bil apno primešal, na vsak liter zmesi en gram v vodi raztopljenega sladkorja!. Ako si pa vzel za napravo zmesi mesto apna sodo, prideni na vsak liter pol g do 1 g raztopljenega vinskega kamna.
Raztopina galice same, to je dokler ji nisi apna ali sode primešal, se drži poljubno dolgo. Ker se galica počasi topi, si jo tedaj lahko raztopiš že prej. Lahko tudi napraviš močnejšo, n. pr. 10% raztopino, ki jo pa, predno apna prideneš, primerno stanjšaš (zredčiš).
Desetodstotno (10%) raztopino galice si pripravimo, če raztopimo v 100 1 vode 10 kg, oziroma v 10 1 vode 1 kg galice. Če hočemo potem to močno raztopino stanjšati. ji dodenemo primerno množino vode. Če vzamemo 1 lit. 10% raztopine in 9 1 vode, dobimo 10 1 1% raztopine, če vzamemo 1 in pol litra raztopine in zredčimo na 10 1, dobimo P/2%, če vzamemo 2 1 2% raztopino.
Mesto galice in sode se rabi lahko tudi »Tenaks«, ki je zmes obeh, se hitro topi in enako učinkuje. Na 100 1 vode se vzame 1 kg, oziroma 2 kg tega praška. Prašek se v vodi dobro razmeša in je tekočina takoj za rabo.
6. Če le mogoče, škropi ob brezvetrnem in suhem, pa ne prevročem vremenu. Predno pride prvi dež, se mora škropilna zmes na trti dobro presušiti, sicer jo dež opere in moramo škropljenje koj, ko nastane stanovitno vreme, ponoviti. Samo če nam vreme nikakor drugače ne dopusti, škropimo lahko tudi ob majhnem dežju (rosi).
Tako škropljenje moramo, seveda koj, ko nastane boljše vreme, ponoviti.
7. Škropi ne samo zgornje, temveč tudi spodnje strani listov, zlasti one, ki so navzgor ali poševno navzgor obrnjene, kajti dognano je, da se peronospora zaredi v list od spodnje njegove strani.
Z galico listov ne oblivaj, temveč škropi tako, da je na listu pikica pri pikici. Edino pri takem finem škropljenju je list popolnoma proti bolezni zavarovan in poleg tega prihraniš mnogo drage galice.
Zato vzemi dobro, močno, fino pršečo škropilnico s finim razpršiltiikom. Pri zadnji preskušnji škropilnic na Grmu so se v tem oziru najbolj odlikovale škropilnice »Avstrija« in »Hidrolina«, ki so bile tudi razmeroma najceneje.
8. Ne škropi samo listov, ampak tudi grozdje, in to tako, da ga z galičnoapneno zmesjo kar obliješ.
Pri grozdju največ izda prvo in drugo škopijenje (zaroda), ser se o tem času grozd najraje naleze bolezni.
Nekaj dni pred in po škropljenju grozdje tudi požvepljaj in sicer z najfineje zmletim in vejanim (ventilato) žveplom, ki mu je pridejano 3 do 5% zmlete galice (zolfo ventilato ramato).
Ne pozabi tudi pozneje odgnalih, zlasti na zeleno cepljenih trt posebej poškropiti, sicer jih peronospora uniči.
9. Če je le mogoče, poveži en ali več dni pred škropljenjem mladike trt in pri tem vse nepotrebne poganjke, zlasti zalist-nike, odstrani ali skrajšaj.
10. Drži vinograd prost plevela. Plevel obsenčuje trto in tla, jemlje trti redilne snovi in zviša zračno vlago v vinogradu, ki pospešuje razvoj bolezni.
Boh. Skalicky.
HI. avstrijski vinorejski kongres v Gorici leta 1914.
V dobi od 5. do 11. septembra 1914 se bo vršil v Gorici IX. avstrijski vinorejski kongres na podlagi naslednjih določil kongresovega štatuta:
Avstrijski vinorejski kongresi imajo namen, povzdigniti in pospeševati vinske pridelke in vinsko trgovino, kakor tudi varovati skupne koristi le - teh na sledeči način: a) da se razmotrivajo vsa potrebna vprašanja glede vinskih pridelkov in vinske trgovine; b) vplivati na državno in deželno zakonodajstvo v vseli vprašanjih, ki se tičejo vinskega pridelka in vinske trgovine.
Kongresi se prirejajo, oziraje se na vse avstrijske vinorejske dežele, tako, da se, če le mogoče, menjajo v južnih in severnih vinorejskih pokrajinah. Praviloma se mora vršiti tak kongres vsako četrto leto.
Član kongresa more postati vsakdo, ki naznani udeležbo pri kongresovem odbora in plača pristojbino 10 K. Kmetijska in vinorejska društva, ka'kor tudi zadruge so upravičene udeležiti se kongresa in odrediti h kongresovim sejam svoje odposlance. Članarina se mora plačati za vsakega odposlanca. Ko se plača pristopnina, dobe udeleženci kongresa pristopnico. Vsi udeleženci imajo pravico, udeleževati se razprav, zborovanj in glasovanj na kongresu, staviti predloge in posečati razstave, ki se prirede povodom kongresa, kakor tudi udeleževati se izletov itd. Udeleženci dobe brezplačno izvod poročila, ki se objavi o kongresovih razpravah.
Pri vprašanjih člena I. lit. b) ne morejo inozemci glasovati. Na predlog vsaj 20 udeležencev se mora glasovati imenoma.
Vsak udeleženec kongresa mora ob vpisu plačati predpisano pristojbino. — Oproščeni so: a) odposlanci javnih uprav tuzemstva in inozemstva; b) člani odborov, ki skrbe za predpriprave kongresa.
Sklicatelj kongresa je avstrijsko državno vinorejsko društvo. Osrednji odbor tega društva voli kongresov odbor, ki ima dolžnost, izvesti kongres. Kongoresov odbor sestoja iz izvoljenega predsednika in podpredsednika, iz glavnega poročevalca, tajnika, blagajnika in poslovodje, iz treh odbornikov in iz zastopnikov one dežele in onega mesta, kjer se vrši kongres.
V kongresov delokrog spada: 1. Volitev drugega podpredsednika za zborujoči kongres. 2. Izbiranje kraja in časa, v kai-terem se naj vrši naslednji kongres. 3. Razpravljanje vprašanj, ki jih je kongresov odbor sklenil obravnavati, in sicer po določenem dnevnem redu; dalje tudi sklepanje o stavljenih predlogih. Pri sklepih in volitvah je treba absolutne večine glasov.
Kongresne razprave se morejo vršiti v vseh deželnih jezikih. Vsi referati, ki so določeni za razpravljanje na kongresu, se morajo predložiti kongresovemu odboru do 30. junija.
S kongresom se, če le mogoče, združijo razstave vina, grozdja, vinarskega orodja, strojev, kletarskega orodja in učnih sredstev za vinorejo in kletarstvo.
Razprave na kongresu se vrše tako, kakor se na predlog predsednika določi v otvoritveni seji.
Ako se kongres iz kateregakoli razloga! ne more vršiti v izbranem kraju (člen VII. št. 2.), ali ako se ne doseže sporazum glede izbere kraja, je prepuščeno osrednjemu odboru avstrijskega vinorej-skega društva, da določi kraj naslednjega kongresa.
Istočasno s kongresom, na1 katerem se bodo razpravljala vprašanja, ki so največje važnosti za vinorejo in vinsko trgovino, se priredi tudi razstava vina, grozdja, vinarskega in kletarskega orodja ter tozadevnih strojev, skupno z javno vinsko pokušnjo. Nameravani so tudi razni poučni izleti.
Natančnejša in izčrpljiva pojasnila o pripravljalnih delih ter podrobnosti o kongresu, o vinorejski razstavi in javni vinski pokušnji se morejo dobiti vsak čas na zahtevo, pismeno ali ustno, pri predsedstvu IX. avstrijskega vinorejskega kongresa (Gorica, deželni dvorec).
gs Vinogradniški tečaji. Kakor vsakoletno, priredi c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, B. Skalicky, tekom meseca junija poletne vinogradniške tečaje na prostem v vinogradih, kjer bo praktično poučeval v zelenem cepljenju trt, zatiranju trtnih škodljivcev, kakor tudi o raznih vinogradniških delih in zadevah. Tak pouk se vrši: V torek, dne 2. junija ob 9. uri zjutraj na Slapu, popoldne ob 3. na Colu in v sredo, dne 3. junija, ob 8. zjutraj na Vrabčah v Vipavski dolini. V ponedeljek, dne 8. junija ob 2. popoldne na Tični-ci, obč. Št. Jernej; v torek, dne 9. junija
ob 2. popoldne v Gradišču, obč Trebnje; v sredo, dne 10. junija ob 1. popoldne v »Zadragi« obč. Št. Rupert; v petek, dne
12.	junija ob 2. popoldne v gori Ljuben pri Uršnih Selih, vse na Dolenjskem. V nedeljo, dne 14. junija ob 3. popoldne na Lokvici; v ponedeljek, dne 15. junija ob 8. uri zjutraj v Čepljah - Podgori, popoldne ob 3. uri v Starem trgu; v torek, dne 16. junija ob 8. zjutraj v Dolu; v sredo, dne 17. junija ob 8. uri zjutraj v Radcncah, ob
2.	popoldne na Sinjem Vrhu; v četrtek, dne 18. junija ob 8. zjutraj na Vinici vse v Beli Krajini. V ponedeljek, dne 22. junija ob 2. popoldne v Sv. Križu; v torek, dne 23. junija ob 8. zjutraj na Polšniku, okraj Litija, popoldne ob 4. v Št. Jurju pod Kumom, okraj Radeče na Dolenjskem.
LISTEK.
Cigan.
Povest; spisal Gregor Sam ar o v.
(Dalje.)
»Proč grem, takoj jutri!« je zaklical Evgen, ko’ je tekel v svojo sobo, ne meneč se za plašne prošnje in vprašanja Marge, »tako se ne bo postopalo z menoj, in celo, če se ta) tujec, ki ga sovražim in ki je kriv vseh prepirov, meša vmes.«
»Da,« je rekel Miran, »ta je kriv vsega, videl sem njegov pogled, on je tvoj sovražnik, od njega prihaja nevarnost, ki ti grozi; toda oditi ne smeš, sovražniku se ne smeš umakniti. Počakaj do jutri, to se bo morda pojasnilo, ko bo tvoj stric spet trezen, kajti, žalibog, zdaj ni bil in ni nikoli, kadar je ta Mihelin pri njem, ki ima gotovo kak vzrok, da ga tako omami. Počakajmo, črn oblak se prikazuje, toda nad njim so zvezde in njim hočemo zaupati.«
In oblak se je menda res razpodil.
Drugi dan je prišel gospod Klavdij kakor navadno miren k obedu. Na Miranov svet mu je Evgen rekel par prijaznih besed. Vse je šlo kakor sicer. Marga je bila vsa srečna, da se je vihar v hiši polegel. Zvečer je prišla Marija in zdelo se je, da se je zopet naselil blagodejen mir.
V Klavdijev! sobi stal pa Klavdij in Mihelin, ki je bil pri njem, imela veliko opravila. Vse vrednostne papirje v veliki hrastovi skrinji sta zaklenila v kovčeg, vse zavitke cekinov spravila v veliko usnjato mošnjo' in ko sta vse to* opravila, je Klavdij naznanil, da nastopi drugi dan kupčijsko potovanje na Holandsko in da bo kak teden odsoten od doma.
Evgen se mu je ponudil, da bi ga spremil, toda Klavdij je kratko in odločno to odklonil.
Mihelin je rekel, da mora tudi napraviti potrebno potovanje, in sicer prav na drugi konec onega kraja, tako da tudi ne more spremljati prijatelja, sicer se bo pa
veliko poprej vrnil kot ta in potem že gledal na red v hiši, kar je Evgena zelo jezilo.
Poslovil se je res dan poprej in se odpeljal s prvo pošto proti jugu, dočim je gospod Klavdij drugi dan zasedel svojega starega, toda krepkega in naporov vajenega konja in s kovčegom za seboj ter usnjato mošnjo za pasom odjahal proti holandski meji.
Dan je mirno in tiho potekel.
Evgen je šel precej daleč ven na sprehod, da se osveži v svežem zraku od vsega razburjenja zadnjih dni.
Miran je ostal pri Margi in Mariji, ki je prišla, da poskuša z njim nekaj novih pesmi. Ko se je Evgen potem vrnil, -so sedeli vsi trije tako veseli in zadovoljni v sobi, kakor že dolgo ne.
Nenadoma, ko se je že mračilo, je stopil stari služabnik v sobo.
»Moj Bog«, je zaklical in glas se mu je tresel, »nesreča se je morala pripetiti, velika nesreča! Konj gospoda Klavdija se je pravkar vrnil brez sape in brez moči, strel ga je zadel v hrbet in pred hlevom se je zgrudil na tla — kaj se je zgodilo, moj Bog, kaj se je zgodilo?«
Prestrašeni so mladi ljudje priskočili in tekli k hlevu.
Konj je težko dihajoč in zelo krvaveč ležal na tleh; spravili so ga na noge in ga peljali v hlev.
Miran, ki se je tudi na to razumel, je površno povezal rano; toda za konja je bila najmanjša. Kaj je z gospodom Klavdijem? To je glavno.
Še v temi sta hitela Evgen in Miran, potem ko sta hitro obvestila policijo, s služabnikom na pot, po kateri je odjahal gospod Klavdij.
Več policijskih uradnikov je šlo z njima in tudi drugi ljudje iz mesta so se pridružili, kajti novica o nezaslišanem dogodku se je razširila kakor ogenj.
Marija je hitela domov in obvestila okrožnega glavarjal, ki je še ponoči poslal svoje uradnike in služabnike na pot.
Hiteli so naglo s svetilkami po temi in sledili sledovom krvi, ki jih je puščal ražnjem konj. Našli so mesto, kjer se je krvavi sled začel, toda s tem so našli tudi vse.
Videli so se sledovi nog, iz katerih se je dalo sklepati, da se je tukaj vršil boj, toda kaj bolj natančnega se ni dalo izvedeti. Preiskali so okrog stoječe grmovje, klicali na vse strani, toda vse zaman, vrniti so se morali, ne da bi kaj opravili.
Gospa Belarjeva je med tem dobila iz malega mesta, kamor je Mihelin potoval pismo, ki je naznanjalo tega prihod za drugo jutro.
»O, da bi bil že tukaj,« je zaklicala, »ta dobri Mihelin, ki je vedno moder in ve vedno za dober svet, bi morda tudi v tej zamotani zadevi našel pojasnilo. Moj Bog, moj Bog, ubogi gospod Klavdij, kaj se mu je zgodilo, najbrž je bil umorjen in oropan,
kajti kovčeg, ki ga je tako skrbno privezal na sedlo, manjka na konju.«
Jokajoč je hitela sem in tja.
Tudi Marga je jokala in Evgen je legel le za kratek čas k počitku, da bi se okrepčal za drugi dan, toda spanja ni našel.
Miran je mračen bodil gor in dol.
»Nesreča, ki sem jo čutil naprej, je tu«, je rekel, »moj Bog, zakaj je ne morem docela spoznati in obrniti v srečo, zakaj mi ni dana polna moč, da bi čital skrivnostno pisavo zvezd.«
In vedno še je korakal po sobi in si drgnil čelo. Nato je stopil k oknu in zrl k zvezdami. Toda oči se mu niso hotele odpreti, da bi jasno videl.
Naposled je legel v posteljo? da se za1 eno uro odpočije, kajti drugi dan so se morale poizvedbe nadaljevati.
»Mati moja«,« je šepetal sam s seboj, »kletev tvojega rodu leži na meni in me podi iz družbe ljudi, o daj mi tudi blagoslov, da bom z močjo tvoje krvi odkril morilsko roko, ki se je iz temne globočine dvigala do tega zločina!«
Četrto poglavje.
Miran in Evgen sta že zgodaj vstala, da nadaljujeta poizvedbe. Komaj sta odšla, se je vrnil gospod Mihelin s potovanja.
Skoro se je zgrudil strahu in groze, ko mu je gospa Belarjeva, ihteč in stokajoč povedala veliko nesrečo. Gospa Belarjeva je zelo jokala in niti ni moglai opravljati gospodinjskih stvari; Mihelin jo je moral za vsako podrobnost, kako se je nesreča pripetila, posebej vprašati.
Hiša je bila skoro zapuščena; služabnik je tudi šel iskat gospodarja in najeli so konje, da so prej1 prišli na mesto, še preden so se zopet pričele policijske poizvedbe. Mihelin je rekel gospe Belarjevi, da je predvsem treba po celi hiši iskati, če ni gospod Klavdij1 pustil kakega poročila!. Lahko je namreč mogoče, da je Klavdij izpremenil svoj načrt ter konja po kaki osebi nazaj poslal; sam pa se je peljal s pošto naprej. Mogoče je, da je bil konj vsled kake nesreče ranjen in je jezdeca vrgel raz sebe.
Hudoben gost.
Gost, ki vedno pride nepozvan in ki ga nikjer ne marajo videti, to je revmatizem. Večkrat pride popolnoma nepričakovano in naenkrat in se ga je težko iznebiti, ko se je vgnezdil. To se pa ne more zgoditi, ako revmatične bolečine, ne-vraigije, trganje po udih itd. vslej takoj odstranimo s Fellerjevim bolečine tolažečim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsafluid«. Tudi pri prehudem naporu, izpahnenju, izvinenju, oteklinah, opečeni-nah, ozeblinah, tresenju telesa in živčni slabosti zanesljivo pomaga s svojimi poživljajočimi, jačečimi, bolečine tolažečimi lastnostmi.
Čepralv je bilo to neverjetno, se je vendar gospa Belarjeva za trenotek pomirila, skušala pregnati svojo bol in skrbi ter zopet začela opravljati gospodinjske posle. Mihelin je pa z ono mrzlično naglico, ki hoče pri zdralžljivih ljudeh omamiti notranji nemir z zunanjim delom, preiskoval celo hišo-. V Klavdijevi sobi je stol prestavil, pobral vsak papirček ter celo obleko v omarah in posteljo prebrskal. Potem je šel v Evgenovo in Miranovo sobo ter tudi tukaj, ne da bi kaj našel, vsak kotiček preiskal po kakem znamenju, ki bi moglo razsvetliti temo.
Ko se je ves utrujen potem vrnil k gospej Belarjevi v kuhinjo ter ji povedal, da ni prav nič našel, je prišel sam okrožni glavar z državnim pravdnikom in voditeljem policije, da bi najprej preiskal konja in potem šel po poti, kjer se je mislilo, da sc je zgodil morebitni zločin.
Drž. pravdnik je izpraševal, kakšen namen je imelo Klavdijevo potovanje. Mihelin je rekel, da je imel namen večji del svojega premoženja, naložiti pri amsterdamski banki in dal je torej s seboj imel velikanski znesek denarja, ki ga sicer Mihelin ne ve povedati, toda pomagal je sam pri spravljanju denarja v kovčeg.
»Potem pa,« je rekel državni pravdnik, »se je brez dvoma zgodil roparski umor, kajti konj se je brez kovčega vrnil. Ce bi krogla še tičala v rani konja in če bi se jo našlo, bi to vseeno nekaj pomagalo, zato mora živinozdravnik konja še danes preiskati. Predvsem pa je treba najti truplo umorjenega, kajti gotovo se je izvršil umor.«
Družba se je odpeljala v več vozovih.
(Dalje prihodnjič.)
RAZNO.
* 60.000 frankov na leto samo za klobuke. 60.000 frankov na leto izda gospodična Bertyova, znana pariška diva, za svoje klobuke. »Kako krasen klobuk imate,« je rekel nekega večera galantni častilec igralki. Toda diva je odgovorila: »Kako. ta stara stvar? Ta je že zdavnaj iz mo-
Evo nekaj zanimivih sporočil:
»Dalj časa zaradi protina nisem mogel hoditi, poskusil sem mnogo zdravil, izdal mnogo denarja, pa nič ni pomagalo. »Elsafluid« mi je pa bolečine tako ublažil, da zopet lahko opravljam najtežja dela. Tisočkratna hvala.« Leopold Melak, s. r., Deutsch - Landsberg št. 43, Štajersko.
»Prosim, pošljite mi zopet svoj izborni »Elsafluid^«. Imela sem protin v obeh nogah,, da nisem mogla hoditi, pa je to trpljenje, sedaj odkar rabim »Elsafluid«, popolnoma izginilo. Tudi pri glavobolu, zobobolu, bodenju in bolečinah v vratu se je izkazal kot takoj bolečine tolažeče sredstvo.« Marija Parlitsch, s. r., posestnica, Sussenberg, posta Weitersfeld.
de! Tega sem nosilo že danes zjutraj in zdaj je šest ura zvečer.«
* Detoljub. Iz St. Poltna poročajo: Župnika nekega bližnjega kraja, Walter-■ia K., so nepričakovano prestavili v samostan G6ttweig. Soproga nekega železniškega nastavljenca se je pritožila pri dekanu v St. Poltnu, da je omenjeni župnik na nedostojen način prijemal njeno hčer in druge šolarice. Deklice so to potrdile. Walter K. je star — 76 let.
* Junak iz krimske vojne, vpokojeni general Ščegolov, je umrl v Moskvi. Njegovo ime je svojčas zaslovelo po vsej Rusiji. Pri napadu dveh angleških ladij na odeško pristanišče je ostal Ščegolov naposled sani z enim nepoškodovanim topom. S tem je tako uspešno odgovarjal na angleške strele, da sta se morali obe ladji oddaljiti. Za to njegovo junaštvo ga-je car takoj povišal za tri stopnje.
* Klerikalci kot volilni sleparji. V se-vernofrancoskem mestu I.ille so odkrili veliko volilno sleparijo klerikalcev. Iz Bruselja je prišlo mnogo menihov v Lille in so tam s ponarejenimi dokumenti volili reakcijonarnega kandidata. Volilna sleparija pa je bila brezuspešna. Socijalista De-!ory in Ghesquuiere sta bila izvoljena. So-cijalisti so obtožili župana v Lille, ki je tudi že odstopil. Mesto je bilo zelo razburjeno. Vršile so se velikanske demonstracije.
Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, državni poslanec.
7anelrcfc Pr' motitvah (zastajanju krvi) ne jemljo krogljic, tablet, praška, čaja brez vrednosti. Mojo
prijetno zauživalno, preizkušeno zajamčeno neškodljivo sredstvo pomaga zanesljivo. Vsak dan dobim prostovoljna zahvalna pisma. Velika škatlja K 4.85 poštnine prosto.
Diskretno pošilja dr. med. H. Seemann, Sommerleld 84 (Nlederlausltz.)
Na željo se dopošlje iz dunajske ali budim-peštanske razpošiljalnice, zatorej carinske neprilike izključene.	94
»Rad bi priobčil, da mi je Vaš izvrstni »Elsafluid« pri odstranitvi kroničnega želodčnega katara prav dobro služil. Tako se je tudi pri drugih osebah v mnogih slučajih obnašal prav dobro, 'tako n. pr. pri glavobolu, bolečinah v spodnjem delu te-lesa^« Franc Volgger, s. r., železniški uradnik, Gries arn Brenner, Tirolsko.
Naj si naši bralci ta poročila obrnejo v korist in naroče Fellerjev fluid. z zn. Elsafluid od lekarnarja E. V. Feller, Stu-bica, Elsatrg št. 318 (Hrvatško). 12 steklenic stane franko samo 5 K, majhna izdaja, ki donaša velik dobiček.
. . . akrlr.
Posebno ploščata remontoarna
Jo pristni zlati uri presenetljivo ponarejena Prekrasen, na roko graviran odskočni pokrovač z lepimi Hibami. Vtisnjen kovinast kazalnik z arabskimi Številkam: in sekundnim kazalcem. Natančno regulirano in zajamčeno točno idoče pristno Švicarsko kolesie Originalni garancijski list za 3 leta. Cena 7 kron (porto 70) Carine prosto po povzetju od tvornice ur Jakob Kfinig, Dnnal III 369 Lfitrengasse 37 A.	*,
Vabilo
na
občni zbor
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 23. maja 1914.
Dunaj: 29	68	34	87,	54.
Dvignjene v sie.lo, dne 27. maja 1914. Brno: 87, 33, 75, 83, 31. Gradec: 21	36	73,	60,	8.
(6II
V
ki se bo vršil
v sredo, dne 3. junija t. I. ob 6. uri zvečer v uradni sobi g. L. Dekleva v Britofu.
DNEVNI RED:
1. Poročilo likvidatorjev in predlog za izbris firme iz zadružnegajrcgistra.
2. Slučajnosti.
gLikvid. odbor.
N. B. Ako ne bo ob določeni uri zbor sklepčen, se vrši na podlagi § 35. zadr. pr. 1 uro pozneje na istem kraju ob vsaki udeležbi drug občni zbor.
Moški in ienske, ki so pri
boleznih sečne cevi
(iztok svež in zastaran) brezuspešno poskušali vse mogoče, naj takoj zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma neškodljivem, povsod lahko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj.
Dr. ms0. j{. Seemann, Sommerfeld 84
(Bez. FrankfurtOder.)
Potrebna zdravila pošlje ob naročitvi dunajska ali budimpeštanska razpošiljalnica, v izogib vsem carinskim neprilikam. 94
Najboljši češki nakupni vir.
[eno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, pu‘ Ijenega 3 K, boljlega 2 K 40 h, prlma polbelega 2 K 8o h; belega 4 K; belega, puhastega 8 K 10 h; I kg velefinega, sneinobelega, puljenega 8 K 40; 8 K; 1 kg	puha, sivega 6 K;
7 K;	belega, linega 10 K,
najlmejii prsni puh 12 K. — Kdor vzame 6 kg dobi Iranko.
Zg otovijene postelje
is gostonitepa rdečega, modrega, belega ali rmenega nan-kmga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm liroka, s 3 sglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen s novim, sivim, jako sthnovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K: napol puh 20 K; puh 34 K; same pernice po 10 K, 12K; 14, 16 K; zglavnlki 8 K,iS K 60 h, 4 K. — Pernice 200 cm	dolge,	140 cm	široke	K	18	—, K	14 70, K 17 80 in
K 1—;	sglavnikl	90	cm	dolgi,	7o cm	široki K 4-60, 6 20
in K 6*70; podpemica is močnatega rišastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12-80, K 14-80. Rapošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se vrne denar. „	68
S.Benlaoh, Dešenlce, it. 953, Ceftko.
M* Bogato llaitroraD cenik lastogj in franko. -^an
S. Bonisch
Posebna izdaja*
F	V.
Zdaj svetnik in umetnik Plesalec in izletnik,
Začetnik in priletnlk,
Prizna, da ,,PALMA“ kavčuk Najboljši je podpetnik.
za moške obleke v največji izbiri pri
Lenasi	& Mm,
Ljubljana, Stritarjeva ulica II. 4.
Zrine cene v tjnbljani
1	kg	govejega	mesa	I. vrste .
I	it	n	ii	H. n >
I	i»	n	n	HI- ii .
1 „ telečjega mesa ....
1	„	prašičjega	mesa	(svežega)
1	„	„	„	(prekajenega)
1 „ koštrunovega mesa Prašiči na klavnici .
1 „ koziičevega mesa .
1 kg masla..................
1 „ masla surovega . .
1 „ masti prašičje . .
1 „ slanine (Špeha) sveže 1 „ slanine prekajene .
1 „ sala....................
1 „ surov, margarlnskega masla 1 „ kuhan, margarlnskega masla
1 jajce ..............................
I / mleka.............................
1 „	„ posnetega...................
1 „ smetane sladke...................
I >,	>,	kisle.................
1 kg medu............................
1 „ čajnega surovega masla . .
1 piščanec,..........................
1 golob..............................
1 raca...............................
1 gos................................
1 kapun .............................
1 puran..............................
100 kg pšenične moke št 0
100	,,	,i	M
1
 2 . .
n	n	n	n	3	.	.
n	n	n	n	j	•	■
n	••	n	n	*	■	•
■i	n	n	n	6	•	•
ii	n	ii	n	J	•	■
■i	n	n	n	*	•	•
„ koruzne moke . . . . „ ajdove moke . . . . I. „ ajdove moke . . . .11. , ržene moke .....
fižola...................................
graha...................................
leče....................................
kaše....................................
ričeta
100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 I l 1 „
1
1 „
1 „
100 kg pšenice. 100 100 100 100 100 100 100 100 100
rži
ječmena . . .
ovsa................
ajde................
prosa belega . .
„ navadnega koruze 1913 . . činkvantina . . krompirja . . .
Lasni trg.
Cena trdemu lesu 11 do 12 K. Cena mehkemu les 7-—do 8 —K.
Trg
za seno slamo, in
Na trgu je bilo voz sena . . . „ slame .
„ stelje . . . „ detelja . .
steljo.
Cena			
od		II do	
K	h	|K	h
1	60	h	80
1	40	i	60
1	20	i	40
1	80	2		
1	60	2	40
1	90	2	20
1	40	1	50
1	10	1 1	30
0	—	1 0	—
2	40	0	00
2	60	2	80
1	80	2	00
1	52	1	80
1	90	2	—
1	76	1	94
2	40	0		
2	00	0	—
—	6			7
—	20			00
—	08	—	—
1			1	20
1	40	0	00
3	00	3	69
1	20	0	—
—	40			7C-
2	00	0		
6	C0	0	—
0	—	0	—
43	60			
43	20			—
42	60			—
41	80	—		
40	20			—
39	00				
37	00			
32	—			
14	40	_	—
24	20	_		
56	—				
54	—	—	—
		34	___		
		20				
		32				
		28				
		20				
26	00	27		
19	50	20	50
17	00	18	—
18	00	19	—
26	—	27	—
24	—	26	—
18	03	20	—
17	00	18		
20	CO	21	—
5	00	5	50
7		8	00
6	—	7	00
3	00	0	—
o	00	0	—
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
8trltarjeva ulica Stev. 2., lastna hlfta.
Obreatujt vloge na knjlžloš • ^,|i°|o v tekočem računu najugodneje. Z ozirom na ovoj polnovplačanl delniški kapital 8,000.000 kron In luOO.OOO kron rezervnih fondov ponuja največjo varnost za ves tuji denar. Promet na leto ččz 1400 mlllonov kron. Preskrbuj 0 vse denarne zadeve najkulantnejo. 6	POMllICe	V SPlitU, CClOVCD, M, SBTDleTO, GOtiCl In CelJO.
---------------- Poslovalnica I. o. kr. avstrijske državne razredne loterije. --------------
xxxxxxxxxxxxxxxx
1 M leta novi |
v volnenega In perllnega blaga jg 2^ za ženske obleke, svilnate ^ rute In šerpe samo pri
* LENASI & GERKMAN, *
X Ljubljana, Stritarjeva ul. št. 4. K
K Tkanina, platno za rjuhe brez X K šiva, preproge, zavese odeje, X jj|| Vsa oprema za ženine in neveste. Jjj
xxxxxxxxxxxxxxxx
zdrave žival!, ki dobro prebavljajo in rade žro, krepko, težko krasno živino, krave, ki dajo veliko mleka in kure, ki neso veliko jajec, imajo vsi kmetovalci, ki se ravnajo po 10 zapovedih za kmetovalca in primešajo piči 2—3 krat na mesec Ma-stina. Mastln je dr. Trnk<5cyja redilno varovalno sredstvo. Živina ne živi samo od tega kar požre, ampak od tega kako da prežveči. — Mastin je bil s prvimi kolajnami odlivan in ga porabljajo milijoni previdnih kmetovalcev. Idi k svojemu trgovcu in kupi zavoj Mastina za 60 vin., 10 zapovedi pa zahtevaj zastonj, tudi če ne želiš Mastina. ali pa piši ti ali tvoj trgovec tvorniški zalogi: Lekarna Trnkocy v LJubllani, zraven rotovža. Ta lekarna razpošilja 5 zavojev Mastina za 4 K poštnine prosto.
I
Ali je dobiti točno in neškodljivo učinkujočega sredstva proti
moški oslabelosti?
Velezanimiv opis o presenetljivem razkiitju nemškega potovalca po Afriki (pripoznano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska	94
dr.meil.H. Seemann. Sommetield 84 (Ffo.).
Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krog-Ijice, metode, praške takozvana ojačila itd), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksemplarov.
Sifilitiki!
Pojasnilno'brošuro o hitrem in temeljitem ozdravljenju brez motenja poklica, brez ponovitve, brez živega srebra in drugih strupov, brez vbrizgavanja, brez škodljivih postranskih učinkov
razpošilja diskretno za 20 h za poštnino v zaprti kuverti brez kakega natiska
dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 84 (Lausitz).	94
Edina SZL.OVEITSKA orožna, tovarna,
i s PUŠK ARNA „P. WERNIG“ :: BOROVLJE - KOROŠKO ::
S>N
PIŠITE PO s
CENIK
1014
61
i>,o"vsde2:e ptjške
STREUIVO
POPRAVILA
Jelejon štev. 185.
PrlHvatr.poHt.Ar. *t.8#S.4«#. l»rl o gr. pošt. hran. št. 10.864.
Ustanovili 1551.
I
v Ljubljani, na
v lastnem zadružnem domu.
Dunajski cesti št. 18
Žiro-konto pri avstro-ogrski banki.
Obrestuje hranilne vloge po 43/4%
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
Q-ospodarstvo posojilnice "vod.l3o gospodje:
Ivan Knez, veletržec in veleposestnik v Ljubljani. Andrej Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani. Josip Lenče, veletržec in posestnik v Ljubljani. Ivan Mejač, veletržec v Ljubljani.
Šiški.
Anton Pogačnik, posestnik v Spodnji Franc Jarc, posestnik v Medvodah.
Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani.
Alojzij Vodnik, kamnosek in posestnik v Ljubljani.
Rezervnega zaklada kron 800.000.
Upravno premoženje koncem leta 1912 kron 19,000.000.
Posojilnica posojuje svoj denar na varna kmečka posestva, radi tega je tudi ... ...	ves	denar	pri	njej	popolnoma varno naložen-	■■■
l.
Uradne ure vsak dan od 8.—12. in od 3.-4.
Ob sobstatejn dnevih pred prazniki od 8.—1. popoldne.
Tisk »Narodne tiskarne« v Ljubljani.