TRE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V. AMERIKI. Geslo: Za wo in narod — u pravico in resnico — od boja do zmage I GLASILO SLOV. KATOL, DE LAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STE V. (No.) 81. CHICAGO, ILL., TOREK, 26. APRILA — TUESDAY, APRIL 26, 1927. LETNIK XXXVL Število žrtev po poplavi narašča. - Eksplozija v Detroit«. TAJNIK HOOVER V KRAJIH, PRIZADETIH PO POPLAVI. — 5 MILIJONOV DO L AR JE V SE POTREBUJE ZA PONESREČENCE. — 10 0,000 LJUDI JE BREZ STREHE; 150 JIH JE ŽE UTONILO. Greenville, Miss. — V Stops Landing, Miss., je po izjavi vodstva reševalnega oddelka utonilo 100 črncev. Nesreča se je zgodila, ko je voda podrla nasip v kraju, kjer ljudje nato niso bili pripravljeni. Kolikor je znano, je prišlo že šestdeset ljudi ob življenje po poplavi. Nepotrjena porodila pa pravijo, da jih je v ^eh prizadetih krajih utonilo topetdeset, 100,000 jih je pa »rez strehe. Nevarnost je pa H' za druge kraje v Louisiana, ■ ir-r grozita reki Red in Oua-c>\ t a, da prestopita bregove. Rdeči križ neumorno delu-• ■ za lajšanje gorja nesrečne-v, ki žive po šotorih in že-/niških vozovih. Tudi druge nožne organizacije pomaga-. pri transportu beguncev iz roženih krajev. Predsednik ■ >lidge jo poslal tajnika TIoo-t/a v prizadete kraje, ka- je dospel v ponedeljek, ■ 5>o ostal en teden. Memphis, Tenri. — V sobo-' . jo na večih krajih voda i nala tisoče ljudi zopet iz • veliko število pa čaka r-i'iyravljenih za bog in si ne i pa jo spati. Nekatere so reše-alci našli v obupnem stanju 'ržeč se dimnikov svojih hiš, • Iruge pa na drevesih, kamor s se zatekli pred deročo vodo. >5,000,000 se potrebuje za >»noč nesrečnežev. Škoda pri-: leta po poplavi je ogromna. EKSPLOZIJSKA NESREČA V DETROITU. 'EL PEDREGAL", KI JE NA PONUDBO COOLIDGU, ZA POLETNO BIVALIŠČE. VELIKA RUDNIŠKA NESREČA; 104 RUDARJI MRTVI. Oslo, Norveško. — Iz King's zaliva, Spitzbergen poročajo, da je v premogovniku, kjer delajo norveški delavci nastala razstrelba, pri kateri so prišli stoštiri delavci ob življenje, veliko število je pa bilo ranjenih. Podrobnosti o nesreči poročilo ne pove. ANGLEŠKI POSLANIK KON-FERIRAL Z MARKOVIČEM Petnadstropno poslopje Briggs kompanije uničeno, mnogo oseb mrtvih in ranjenih; škoda je cenjena na tri milijone dolarjev. Detroit, Mich. — V soboto dopoldan je nastala strahovita eksplozija v petnadstropnem poslopju Briggs Manufacturing kompanije, v kateri je bilo nad 2000 delavcev pri delu. Sprva je bilo rečeno, da je 20 mrtvih, neko drugo poročilo pa pravi, da je število žrtev veliko večje. Ranjenih je nad sto. Med ranjenci, ki se nahajajo v bolnišnici, je največ takih, za katere ni upanja, da bi okrevali. Takoj po raz-strelbi je izbruhnil ogenj, ki je poslopje uničil. Dva gasilca sta bila na vrhu strehe in padla v ogenj, kjer sta našla žalostno smrt. Škoda je cenjena na $3,-000,OOO. Zadnja tozadevna poročila pravijo, da je devet oseb mrtvih. Ogenj je izbruhnil v tretjem nadstropju, kjer je bjla barva. V tem prostoru je tudi nastala razstrelba. Oblasti preiskujejo kaj je bilo vzrok nesreči. PRUATELJTNE" ZAVEZNIKI. Slika nam predstvalja del posestva osegajočega 90 akrov, znano pod imenom "E1 Pe-dregal", katerega lastnik je A. S. Badger, iz Chicago, ki ga tudi vidimo na sliki. Badger je ponudil svoje domovanje predsedniku Coolidgeu za poletno bivališče. Posestvo se nahaja v Villas okraju v Wisconsin, ob jez^u. Na njem je 25 poslopij z vso opremo. Od železniške postaje je oddaljeno 8 milj. GREEN PROTI ČARTERJUJ KRIŽEM SVETA. Belgrad, Jugoslavija. — An- Jflf^ki poslanik v Belgradu, Kninard, je konferiral z jugoslovanskim zunanjim ministrom in ga nagovarjal, naj ne predloži spora z Italijo Društvu narodov. Rekel je, da ho on nato vplival, da se bo prišlo do sporazuma lepim potom. ŠTORKLJA OBISKALA BEGUNCE, PRIZADETE PO POPLAVL Helena, Ark. — Štorklja nima nikoli pokoja. Prav pridno se oglaša po šotorih in železniških vozovih, kjer so begunci, katerim je voda preplavila domovja, da so morali iskati drugje zavetja. Neki ženski, ki živi s svojo družino v tovornem železniškem vozu, je prinesla dvojčke. Koncem tedna je obiskala okrog deset družin. -o- Širite "amer. Slovenca* Zedinjene države žive v prijateljstvu z ljudmi, ki govore njih jezik, nočejo pa z njimi nikake zveze, tako je rekel ameriški poslanik. —o— London, Anglija. — Ameriški poslanik v Londonu, Alan-son B. Houghton, je v Manchester ju, ob priliki banketa trgovske zbornice rekel, da se dobri odnošaji med Zedinjeni-mi državami in Anglijo morajo omejiti le na prijateljstvo— nikakor pa ne, da bi se razvila iz tega kakršnakoli medsebojna zveza. Rekel je, da bi zveza ljudi, ki govore angleški jezik bila nevarna svetovnemu miru — ne bi pospeševala ideje po miru, temveč bi strnila ves ostali svet v enotno fronto proti njim, kar bi napravilo iz sveta zopet oboroženo taborišče. "Lahko je mogoče, da pride do tega, da se bomo morali bojevati z ramo ob rami v bodočnosti, kakor smo se v preteklosti, česar nas naj varuje Bog, privede nas pa naj skupaj instiktivno pravi vzrok, ne pa naprej dogovorjena pogodba." S temi besedami je končal svoje izvajanje Mr. Houghton. — Mattoon, III. — Fred Friese, star 67 let, se je preselil semkaj iz Stewardsona, kjer je živel vse svoje življenje. Dasi je bil premožen, se mu je tako tožilo po farmi, da se je v garaži obesil. Predsednik delavske federacije v Zed. drž., obsoja fašis-tovski delavski carter, kot zasužnjenje delavskega razreda. —o— Washington, D. C. — Fa- šistovski "delavski čarter" obsoja W. Green, predsednik A-meriške delavske federacije^ kot proklamacijo zasužnjenja delavskega razreda. Temeljni principi čarterja so enaki tistim, po katerih se dela v sovjetski Rusiji. Green pravi, da je ta dokument udarec za ljudstvo. Ako ljudstvo ni in-dustrijalno svobodno, potem o kakšni svbodi sploh ni govora. Sedaj je prišlo ljudstvo v Italiji ob vse, ko je prišlo ob politično in industrijal-no svobodo. To ne velja le za delavski razred, temveč tudi za lastnike podjetij. V Italiji so zdaj delavci, kakor delodajalci pod kontrolo fašistovske vlade in se ne morejo poljub« no razvijati. Green pravi, da je le še vprašanje časa, kako dolgo bo ljudstvo v Italiji nosilo težek jarem tiranije in ait-tokracije fašistovske vlade. Green tudi pravi, da so ure Mussolinijeve vlade štete. POLOŽAJ V MEHIKI. Iz Jugoslavije« JOSIP DOBROVC, ŽUPNIK V ČRNI PRI PREVALJAH PREMINUL, — BOMBNI ATENTATI V MARIBORSKI OKOLICI. — DRUG E ZANIMIVE VESTI. PARAČUT REŠIL ŽIVLJENJE LETALCU. London, Anglija. — Poročnik Davik Greig se je nahajal s svojim letalom nad Surrey gorovju v visočini 8000 čevljev. Zgubil je pa kontrolo nad strojem, primoran je. bil skočiti iz letala, padalna naprava se je avtomatično odprla in letalec je pristal na zemlji popolnoma nepoškodovan. -o- SLANA POVZROČILA VELIKO ŠKODO. tz srednjega zapada poročajo, da je slana povzročila veliko škodo farmarjem, ki se pečajo s sadjerejo. Pravijo, da je več milijonov dolarjev škode. Največjo škodo trpijo v Ozarku, kjer se pečajo večinoma le s sadjerejo. Tudi v Indiani je uničenih do 40 odstotkov jagod in grozdja. — Pariz, Francija. — Tukaj živi mož, ki je v teku štir-indvajsetih urah postal , trikrat stari oče. Tudi rekord. — Topeka, Ind. — John F. Milatzo, poštni letalec je v, petek dopoldne na poletu iz' Chicage proti Clevelandu v, bližini Topeka, Ind., z letalom| treščil na tla in bil na mestu mrtev. Letalo se je pri padcu' vnelo in je popolnoma uniče-[ no. Uničena je tudi poštna po-šiljatev, bondi in čeki, v vrednosti do $2,000,000. — Mendota, 111. — Volkovi so prizadjali farmarjem v se-| verno-zapadnem delu države Illinois velikansko škodo naj drobnici. Iz La Salle okraja' poročajo, da so se priklatili v j bližino celo podnevi v bližino hiš in napadli ovce, kakor tudi ovčje pse. — Milwaukee, Wis. — O-semletni William Rose je imel psa, z imenom Mickey, katerega se je pa hotela de'čkova mati iznebiti. Peljala je kuže-! ta v Watertown, Wis. in ga je pustila pri nekem prijatelju,' kjer so ga imeli 14 dni privezanega. Takoj ko so ga odvezali, je zvesti pes našel pravo pot in se vrnil k svojemu mlademu gospodarju ko je prehodil daljavo 45 milj. — East St. Louis, 111. — E1-, mer L. Lovel, predsednik Firstj National banke v Ziegler, ill.,j ki je odgovoren za $15,000i primanjkljaja na banki in je pobegnil, se je sam javil policiji in priznal sleparijo. — Cairo, 111. — Elevator od Halliday Elevator kompanije je ogenj uničil; škoda je cenjena na $200,000. — Ashland, Wis. — V gozdu južno od Marengo so našli okostje človeka, ki je že najmanj tri mesece tamkaj ležalo. Podrobnosti niso znane. — London, Anglija. — Od tukaj poročajo, da je vse mesto in okolica zavita v gosto' meglo. Vlaki imajo velike za-| mude, promet po ulicah je oviran. I Callesova vlada izgnala višje duhovnike iz dežele. —1 Nadškof Ruiz je bil aretiran, dasi ni imel ničesar skupnega z uporniki. — Lille, Francija. — V Bal-leuil, so imeli v neki hiši hranjeno municijo in granate, ki so jih pobrali na poljih po končani svetovni vojni. Iz neznanega vzroka je pa nastala v tem skladišču eksplozija, ki je poslopje porušila in-sedem oseb je zadobilo težke poškodbe. Tudi več v bližini stoječih hiš je bilo poškodovanih. Mexico City,- Mehika. — Zvezne čete so v Rio Del Cua-le, Jalisco, ubile dvanajst u-pornikov. Dobili so tudi nekega katoliškega duhovnika, katerega so tudi usmrtili, ne da-bi se prepričali, če je sploh kaj zakrivil. Vse višje duhovnike so izgnali iz Mehike. Med temi je tudi 89 letni častitiljiv starček, nadškof Mora del Rjo, ki je skupno z nadškofom Leopol-j dom Ruiz-om prišel z avtom v San Antonio. Mehiška vlada je duhovnike izgnala zato, ke:- jih sumi, da so v zvezi ž uporniki. Nadškofa Mora, Ruiz in tovariši, so bili zaslišani pri notranjemu ministru Tejeda. Pri tej priliki je rekel nadškof Mora ministru, da niso katoliški duhovniki v nobenem oziru pomagali upornikom. "Pač pa še vedno trdimo, da imamo pravico potegovati se za svoje pravice mirnim- potom, če pa nimamo uspeha tem potom, pa tudi z orožjem." Ta izjava častitljevega starčka je bila povod, da je notranji minister izdal povelje za deportacijo šestih višjih duhovnikov. "Sedanja vlada ni postavna vlada", tako je dejal nadškof Mora. "Znano je svetu, kako je prišla na površje in zgodovina bo govorila o njenem padcu." Nadškof Ruiz je rekel, da se duhovniška dela v Mehiki vzlic temu še vedno vršijo. Duhovniki so še tam, dasitudi se morajo skrivati podnevi, a ponoči vrše službo. Spovedujejo in delijo sv. zakramente vernikom, katerih je v deželi pretežna večina. Ti so pod nadzorstvom škofa iz Guadalajara. Ako se njemu kaj pripeti, bo drugi vzel njegovo mesto in tako dalje. Prej ali slej, bo svet zvedel koliko je resnice na tem-, kar mehiška vlada in njeni agenti obdolžujejo mehiške duhovnike. f Župnik Josip Dobrove. Dne 6. aprila je umrl g. Josip Dobrove, župnik v Črni pri Prevaljah. Pokopali so ga v petek, ob 3. popoldne. — Pokojni se je rodil 30. julija 1873 v Žlaborju pri Rečici v Zg. Savinjski dolini, študiral gimnazijo v Celju, bogoslovje pa v Celovcu. V mašnika je bil posvečen 30. julija 1873. 1. Pa-stiroval je na več krajih, med drugim kot kaplan pri župni cerkvi sv. Ilja v Celovcu, nato kot kanonik v Velikovcu in nazadnje je bil župnik v Črni. Bil je izredno delaven in vztrajen kot dušni pastir in kot narodni delavec. Mnogo je deloval v društvih in je bil na glasu kot dober posojitničar. Daljšo dobo, kot kanonik v Velikovcu, kjer je imel hude borbe s tamošnjo svobodomiselno nemškutarijo, je bil steber slovenskega gibanja v vsem ve-likovškem okraju. Vsled njegovega neupogljivega značaja so ga spoštovali tudi narodni in politični nasprotniki. V Celovcu je bil nekaj časa tudi tajnik "Političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem." Ljudstvo je imelo neomajno zaupanje v njega, zato je zapustil povsod, kjer je oral ledino, globoke brazde za seboj. Zadnja leta je fizično nekoliko oslabel, da ni mogel več v isti meri razviti silne energije, ki mu je bila prej lastna, a v njegovi zlati, idealni duši so žareli nepretrgoma še vedno isti ideali, ista volja za udejstvovanjem, žrtvovanjem. Svetila mu večna luč! če cerkve. Bila je kot romanca svoj čas v Jeruzalemu, Rimu in Lurdu. Svetila ji večna luč! Bomba v Pesnici pri Mariboru. Prebivalstvo v Mariboru in okolici živi v velikih skrbeh radi bombnih atentatov. V noči od 5. na 6. apr. je pretresel razpok bombe prostore gostilne Kerenčič na Pesnici pri Mariboru. Nekdo je pognal bombo skozi okno navadne sobe. Bomba je eksplodirala, popolnoma razdrla okno ter šipe in ostanke bombe je bilo videti tudi v vratih, ki vodijo iz navadne v posebno sobo. Ranjen ni bil nihče, ker je bila gostilna že zaprta. Preje že so tudi razpočile bombe pred vilo dr. Leskovarja, na hribčku pri Vollerju in na kleti hiše vodje delavnic državnih železnic g. Dolkovskega. Dolžijo, da dela to Orjuna. Umrl je dne 29. marca v Podstenah pri Ribnici v 88. letu starosti daleč naokoli znani mlinar, Žagar in posestnik g. Ivan Sad-nik. Bil je vzoren mož krščanskega značaja, ki je na svojem posestvu dobro gospodaril skozi 60 let in je s svojim neumornim delom bil vedno zgled napredka vsej svoji o-kolici. Posebno pažnjo je posvečal izboljšanju prašičereje in sploh vsem panogam kmetijstva. Njegovo delo jo pokazalo velike uspehe. -o- Parnik "Aleksander I." V Glasgowu na Angleškem so te dni spustili v morje nov jugoslovanski parnik, krščen na ime Aleksander I. To je zdaj največji jugoslovanski parnik (10.000 ton) in je last d ru ž be " .Tli gosi a v en sk o-amon-kanska plovidba." Urejen bo tudi za prevažanje pasažirjev, dasi parniki te družbe sicer opravljajo samo tovorni promet. -o- Nezgoda pri delu. V soboto, dne 1. aprila se jo na žagi tovarne "Vesna" v Kamniku zelo ponesrečil na roki mladi delavec Alojzij Golob iz Mekinj. Ko je pripeljal hlod v žago za rezanje, ga je žaga zgrabila za predpasnik, fant pa je hotel iztrgati ga izpod žage, ki ga je vjela za roko ter mu jo odrezala vzporedno s palcem tako, da jo*izgubil vse štiri prste in mu iztrgalo iz roke nekaj kit. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik dr. Dereani, ki pa ga je takoj, ker se je bal izkrvavljenja, z avtom poslal v bolnico v Ljubljano. — Odgovornost za nesrečo nosi menda delavec sam, ker je proti predpisom bil o-pasan s predpasnikom, vsled česar je prišlo do nesreče. Fant je bil priden in marljiv delavec . Širite "amer. slovenca" Smrtni slučaj. V Mariboru je umrla gospa Roza Jug, žena strugarja in se je vršil pogreb iz mrtvašnice v bolnici na Pobrežje. -o- Samoumor. Franc Bricelj, brezposelni ključavničar, je v samomorilnem namenu izpil na Golovcu večjo dozo solne kisline, naslednji dan je v bolnišnici podlegel zastrupljenju. i-o- Umrla je na Sapu pri Šmarju 29. marca ga. Uršula Potokar, Kozinova mati, znana dobrotnica doma- DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se posluzite naše banke. Dinarje, ozir. lire samo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 5°0 Din............»..........$ 9.40 l.O^O Din....................... 18.50 2,500 Din-...................... 46.25 5,000 Din....................... 92.00 ,1.0,000 Din....................... 182.00 100 Lir ........................$ 5.65 200 Lir _______________________$11.00 500 Lir ..........................$26.50 1000 Lir ..........................$52.00 Pri večjih svotah poseben popu3t. Poštnina je v teh cenah že vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po poŠti ali pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE PO ŠIL JAT VE IZ STAREGA KRA JA V AMERIKO. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJŠEK & ČESARK, 455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y. AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 26. aprila 1927. ) » AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list The First and the Oldest Slove-vfc. ^ v Ameriki. ^ nian Newspaper in America. k Ustanovljen leta 1891. ~ ~ Established 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkoT in dacvoT po praznikih. day and the day after holidays. Izdaja in tiska: Published by: EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098. Phone: CANAL 0098. Naročnina: Subscriptions: Za leto leto_______$5.00 For one year________________$5.00 Za pol leU________2.50 For half a year___-________2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Chicago, Canada and Europe: Za celo leto——___6.00 For one year___________„ 6.00 Za pol leta- ______3.00 For half a year_______3.00; DOPISI Tanžnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na ured- i nistvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu ' je čas do Četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se na ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu zna-či, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. 0 socialnih razmerah na Kitajskem. __________r Bogata je kitajska dežela, toda tega bogastva je deležno le pičlo število Kitajcev, dočim nima od vsega tega bogastva masa kitajskega ljudstva ničesar. Glavni dobiček gre namreč v žep tujcev. In v tej revščini kitajskega ljudstva je glavni i vzrok, da nima komunistična propaganda nič manjšega uspeha ko nacionalistična. Nikjer na svetu ni revščina tako velika ko na Kitajskem.1 V visoko razvitih deželah zapadne demokracije velja kot re-j vež tisti, ki zasluži le toliko, kolikor rabi, da dobro stanuje, da je sit in dobro oblečen, da pa mu ne ostane za duševna razvedrila. V drugih državah, kjer je standard prebivalstva nižji, velja kot revež tisti, ki ne samo nima denarja za dušev-' ne potrebe, temveč tudi nima zadosti, da bi zadostil vsem svojim materielnim potrebam. Toda na Kitajskem je revščina še hujša in kitajski delavec tudi če dela ves dan, ne more zaslužiti niti toliko, tla bi bil varen pred gladom. In to kljub temu, da je kitajski delavec silno skromen in da v tem oziru 1 t e more nihče konkurirati z njim. Velikanska revščina Kitajca je vzrok, da mora sprejeti vsako delo in za vsako ceno. Zato ni na svetu delavca, ki bi bil tako slabo plačan ko kitajski. Vsled tega pa tudi delo človeka nima na Kitajskem nobene cene. Dežela stare kulture je Kitajska, toda prometna sredstva] so tako slaba ko kje v divji Afriki. Ceste so v mizernem sta-' nju in edina prometna žila je Jangcekiang in pa redke železnice. Vsled slabih cest in nizkih delavnih plač se skoraj vsi tovori prenašajo od ljudi. Neverjetno, kako velike tovore nosi Kitajec kilometre in kilometre daleč, da dobi potem za to težko in celodnevno delo par centov. Človeška sila je na Kitajskem skoraj zastonj. Zato je mogoče, da celo velike hlode žagajo v deske delavci z ročnimi žagami. Hlode postavijo poševno in vrhu hloda stoji en delavec, pod hlodom pa drugi in nato žagata ves dan, da naža-gata deske. V Pekingu si vsak deseti Kitajec služi kruh kot vozilec ljudi. Kakor hitro dobi na katerikoli način toliko denarja, da si kupi elegantni voziček, ki je seveda izdelan v Angliji, je njegova fijakerska obrt zasigurana. Kočijo ima, konj pa je sam. In te "rikše" so glavno prometno sredstvo na Kitajskem in še v indijskih pristaniških mestih. Na postajah in v pristaniščih so zaposleni Kitajci kot no-sači. V dolgi vrsti nosijo z ladje tovore, ob vrsti pa stoji paznik z bičem in neusmiljeno udari bič po hrbtu, če gre delo prepočasi. In zaslužek za celodnevno delo: par centov. Niti v evropejskih tovarnah se ne godi kitajskemu delavcu dosti bolje. V vseh tovarnah je uvedeno najmanj 12urno delo, zaščite za delo otrok in žen ni in ti morajo delati tako kot drugi, plača pa znaša na mesec 4 do 5 dolarjev. Revščina jc zato najbolj bistveno socialno dejstvo na Kitajskem in ta revščina je tako obupna, da utihnejo pred njo vsi argumenti. V kitajskem velemestu Harbinu je skoraj redno vsako po-1 let je neke vrste kuga, ki pa pobira samo Kitajce. Noben Ev-j ropejec ne umre, dočim padajo Kitajci ko muhe. Njihov or-! ganizem je tako izčrpan, da podleže bolezni, ki se zdravega človeka niti ne prime. Revščina je danes gospodar in. tiran kitajskega ljudstva in vsled nje je življenje Kitajca brez vsake cene. Zato tudi vse tiste sumarične usmrtitve, ki morajo z grozo navdati vsakega kulturnega človeka. In da bi dobilo življenje Kitajca vsaj malo cene, zato vsa kitajska revolucija in zato je tudi nje sila tako elementarna. Kitajec, ki ima izbirati samo med gladom in bojem, se mora odločiti za boj. In zato so kantonski bajoneti zmagoviti. IN KAJ SE GOVORI PRI SV. ŠTEFANU? Chicago, 111. Pa je rekla ongava Liza oni dan, da je Joželnova Mica rekla, da ji je Jernačeva Jera povedala, da sta se z Učnarje-vo Urško menile, da so vse ženske govorile po fari, da se pri sv. Štefanu v Chicago dobi za 10c cel avtomobil. Ali je to res? Da, prav res. Za deset centov bo junija meseca dobil eden cel avtomobil. In sicer .ne morda takega, kakoršne prodaja naš Tomazin tam na slovenskem bulevardu. Tudi ne kake polomljene škatlje. Ne, ne! Prav pravi avtomobil! Lep, nov. prav iz tovarne. Henry Ford ga bo poslal junija meseca iz Detroita za naš karneval. (In sicer bo to lepa, zaprta kara za pet ljudi. Vreden bo $545.00. In ongava Liza je to izvedela. In zdaj se govori v celi fari o tem. Dolgo časa ni hotela verjeti. Za deset centov pa avtomobil, pravi avtomobil, pa še nov, in sicer za pet ljudi! Kdo naj bi to verjel? Pa je dobila od g. župnika pismo in jc tam brala to še črno na belem. No tak, zdaj šele verjame. In res je! Drugega junija se bo začel pri sv. Štefanu velik karneval in na konec tega karnevala, 13. junija, ravno na sv. Antona dan, bo eden dobil ta Ford Tudor Sedan, krasna ka-rica, da jo bo gotovo vesel, kdor jo bo dobil. Vsi farani so dobili knjižice v ta namen. V vsaki je trdno upanje, da jo bo dobil. Ali si jo dobil ti? Ali hočeš imeti letos lepe počitnice, ko boš lahko vsako nedeljo zdrčal kam ven v lepo naravo, da se boš zabaval v kakem gozdičku in se na-vžil svežega zraka, si pomladil svojo kri, si naravnal svoje živce in se vrnil pokrepčan v zakajeno Chicago? Vidiš, samo za deset centov to lahko dobiš. Pa zmajuješ z glavo! "Saj jaz nimam sreče!" morda praviš. Kaj pa če jo imaš? Tisti, ki ne poskusi,'nikdar sreče nima. Ali pa veš, da je sedaj ne boš imel? Eden jo bo gotovo imel. Kaj pa ko bi takrat ti bil oni srečni človek? Zato, rojaki, na noge! Vsi Chikažani pridite po knjižice, če jih še nimate! Hočete videti ta avtomobil, kakšen je? Dobro! Pojdite na Kedzie Ave. in 25th Street. -:— Tam ima Mr. Breska lepo prodajalno avtomobilov in tam čaka tudi naš Tudor Henry srečnega lastnika, ki se bo z njim vozil, namreč mislim, tebe. Zato na noge! V pondeljek večer, 25. aprila bo imel odbor svojo sejo v ta namen. Odbor. -o- DOPIS S POTA. New York, N. Y. ... to me veseli, k' mi travca zeleni in drobna tie'ea žvrgoli! Da, konečno je vendar prišla željno pričakovana pomlad, z vsemi svojimi dišavami, cvetjem in zelenjem. Povsod vidiš jasne iskreče se oči in vesel smeh se sliši vsepovsod. Zlasti mladina se je pričela zanimati za tako težko in dolgo pričakovano sezono "Base bali." Joj — to je smeha in kričanja, ko se bi jej o za prvenstvo, zanje je to zelo zdravo, ker se na prostem zraku dobro naskače-jo. Za druge ljudi je pa to tudi zelo prijetna zabava, včasih se pa tudi prigodi nesreča, ako kateremu igralcu žoga, katera je precej trda, pade na en ali drugi del telesa, silno zaboli, ali pa se igralec tudi zvali po tleh z naglico in močjo, da bi dosegel blazinico, ki mu je cilj in si pri tem uvije nogo ali roko. Vse se jim pripeti tem živim ljudem . . . Prijazno Forestcitsko naselbino sem zapustil, ko je ravno začel naletavati sneg in pritiskati mraz. Bilo je čudno vreme. Pa april je že tak, ta naprej in zadaj miga in enkrat moči, drugič sveti itd. . . . Forestcitski rojaki so se mi zelo priljubili. Ti vrli možje nameravajo prirediti izlet — piknik, — kar bo dobička bo pa šlo za vdove in sirote, katere list težko pričakujejo^ To je zelo lepo, da bodo iz morebitnega preostanka od izleta plačali list za revne ljudi. Zelo bi bil šei rad pogledat, kako ta črni premog kopljejo. Toda me niso not pustili. Opazoval sem pa ob vsaki priložnosti, kako jih je vspenjača na dan prinesla. Tupatam sem tudi opazil precej velike dolince, zemlja se je znižala radi spodaj vsepovsod prekopanih rovov. Tudi nekatere hiše so zelo prizadete in ko možje pridejo domov, popravljajo in se mučijo, kompaniji pa ni nič mar, samo da jim veliko grmade premoga dan za dnem nakladajo, pa je vse dobro. Zapustil sem torej te slovenske premogarje in se podal zopet na pot. Bog vas obvaruj v vaših nevarnih podzemeijskih rovih, majnah. Prišel sem v velikansko mesto New York. Tu pa ljudje ne poznajo brezdelja, zaposleni so vsi'in večinoma jih dela pri slamnikih, zato so sedaj še tako zaposleni, ker se bliža čas, ko bo treba nositi slamnate po-krivače. Velikonočne praznike sem praznoval tukaj, med temi uljudnimi rojaki. V slovenski cerkvi v New Yorku me je še posebno veselilo lepo slovensko petje. Slovenci tukaj so silno oddaljeni od cerkve, a kljub temu so prišli od vseh strani, tako da je bila cerkev premajhna. Vse nekako bolj veselo je, ako je človek navzoč v cerkvi, kjer čuti, da je med svojimi ro^ jaki! Ogledala sva si mesto s študentom Mr. Ovca. Odpeljala sva se tudi v The Cathedral of Commerce, t. j. silno visoka zgradba. Ko sem gledal doli z 59. nadstropja, so se mi zdeli ljudje spodaj- kakor mravlje majhni. Kar nekako čudno je pri srcu, ko človek misli, kaj vse ljudje zgradijo. Zmislil sem se hitro na babilonski turen in začelo se mi je že vrteti v glavi, ko sem dol pogledal in mislil sem že, da so se nazadnje že nam tudi jeziki zmešali, ker sem slišal vse mogoče jezike. Tujci prihajajo od vseh strani sveta in seveda vsak si rad ogleda tako veliko palačo. Na Brooklynskem otoku se mi je-še najbolj dopadlo, ker ni toliko prahu in kričanja. — Ker sem se ravno domislil, naj omenim tudi, da je prinesla gospa Štorklja lušnega fantička družini Schnellerjevi. Posebno so ga še veseli, ker pravijo, da dosedaj jim še ni prinesla fantiča. Častitam! Pozdravim vse rojake po celi Ameriki! A. Jaksetič, pot. zast. -o- TO IN ONO IZ ZAPADNE SLOVENSKE METROPOLE. Pueblo, Colo. Tudi pri nas na zapadu je veličastno donela velikonočna pesem in Aleluja. Da. lepo smo obhajali velikonočne praznike. |Kak(i lepo je bila okinčana na-(ša cerkev, kar je bilo delo pridnih rok naših sester, ki so se potrudile, da je bila hiša božja za praznike tako lepo okinčana. In lepo petje, ki ga je proizvajalo društvo Prešeren pri osmi sv. maši in pri deseti sv. jmaši. Kako lepo so povzdignili jslavnost velikonočnih praznikov. Vsa čast vrlim pevcem. Še jnaš preč. g. župnik Father Ciril so bili tako navdušeni, da so {zapeli, kakor 241etni duhovnik. jBog daj dobremu gospodu še |mnoga leta biti med nami! Poročati imam tudi žalostno jvest. Družini Mr. in Mrs. Stup-nik je umrla hčerka Mimi, 11 (let stara. Morala je na operacijo, kateri je podlegla dne 13. 'aprila. Pogreb se je vršil 18. 'aprila ob veliki udeležbi mla-jdine, sorodnikov in prijateljev iz hiše žalosti in cerkve Marije iPomagaj. Zapušča štiri sestre in tri brate, očeta, mater in i starega očeta. Ti pa, draga Mimi, ki si odšla, uživaj rajsko veselje med angelji in prosi za nas. Vsem preostalim pa moje globoko sožalje. Večna luč naj ti sveti! Pozdrav sirom Amerike in onkraj morja! J. Meglen. -o- V SOBOTO LUŠTNO BO . . . Springfield, 111. Zapustila nas je starka zima in prišla je vesela'spomlad. — Vsa narava oživlja in veselimo se tudi mi člani in članice novoustanovljenega društva sv.Dru-žine št. 18. Želimo prirediti plesno veselico v prid društvene,blagajne, to bo 30. aprila v slovenski dvorani na Lavre in 15. cesti. Veselica se prične ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50c. Uljudno vabimo vse gl. uradnike in vsa društva v bližini in okolici, da nas posetijo ta večer, ker bo to prva veselica tega društva. Začetek je res težak, ali pogum in korajža, pa bo šlo vse naprej. Delavske razmere so tukaj bolj slabe, toda mi se nič ne ustrašimo, ker vemo, da v slogi je moč. Na veselo svidenje in ostajam z bratskim pozdravom Matt Barborič, preds. -o- NAZNANILO. No. Chicago, lil. V soboto, dne 30. aprila točno ob 7. uri zvečer bo v Mr. Svetetovi dvorani občni zbor ali glavno letno zborovanje vseh delničarjev Slov. Stavbin-skega in Posojilnega Društva (North Shore Building and Loan Association). Dolžnost vseh delničarjev je, da se tega zborovanja udeleže polnošte-vilno. Na tem zborovanju bode podano poročilo o delovanju in poslovanju tega društva. Izvoljeni bodo tudi trije novi direktorji za prihodnja tri leta. Vsi (vložniki dobe tu obresti od svojih vlog. Opozarja se vse, da !pridejo po obresti ter vnovčijo (čeke. Kdor ne bo čeka izmenjal v teku 90 dni, bo ček neveljaven. Te dni vam je bilo po pošti poslano na dom obvestilo o letnem zborovanju in pa pooblastilo (Proxy) za voliti. Vsi oni, ki ne morete se osebno udeležiti tega zborovanja, ste j>ro-i šeni, da to pooblastilo podpiše-, te kot predpisano ter je izro-. čite kateremu uradniku ali . drugemu delničarju, da vas zastopa na zborovanju. To je zelo važno. Ker, ako ni zadostno število delničarjev navzočih, se ■ mora zborovanje preložiti in s i tem je veliko nepotrebnega dela in veliko stroškov. Da se te- i mu izognemo, je vaša dolžnost, ■ da se seje udeležite polnošte-vilno, ako ne osebno pa s po- ■ oblastilom. i V soboto, 7. maja bo izdana , nova serija delnic. Rojaki, se- ■ zite po njih. Kdor ima denar na rokah, je i prošen, da ga vloži v Stavbin- • sko in Posojilno Društvo na 4 [■_>', ' obresti. Ne pozabite torej vsi na zborovanje v soboto, 30. aprila ob , 7. uri v Mr. Svetetovo dvorano. Da se to zborovanje preveč ne zadrži, vsled tega se bo denar sprejemal v četrtek, 28. a-prila zvečer ob 7. uri, namesto : v soboto. Prošeni ste vsi, da to • vpoštevate. i Za Slov. Stavb, in Pos. društvo — North Shore Building and Loan Association: Math Ivanetich, tajnik. (Ogl.) -o- ANGLEŽI IN ŠTEV IK A 13. Angleški potniki so v nekem oziru zelo lahkoverni. Boje se n. pr. spalnih vagonov, ki so označeni s številko 13, in se jih dosledno izogibljejo. Da napravi neprijetnim skrbem konec, je sklenila direkcija londonske severnovzhodne železnice, da s št. 13 na vagonih zamenja s št. 11. A, kar bo menda Angležem izbilo iz glave babjevernost. -o- NAZAJ K METUZALEMU. Angleški minister za narodno zdravje Neville Chamberlain je v spodnji zbornici izjavil, da beleži angleška statistika v zadnjih letih 449 oseb, ki so prekoračile 100. leto. Med temi je bilo 327 žensk in 122 moških. "Dober predlog. — Ti dragi Mimogrede, da 'bo Tvoja kolona še bolj zanimiva predlagam, da začneš objavljati nam čitateljem kake uganke, ali pa kake zamotane računske naloge. Čitatelji "A. S." gotovo vedo številne uganke, katere naj pošljejo na uredništvo in te naj se potem objavi v tej koloni. Po mojem mnenju, bi zadostovalo objaviti tri na mesec. In sicer vsakega 5., 15. in 25. dne v mesecu. Ako bi na kak ta dan ne bilo lista, naj se objavi v številki prej ali pa takoj v prvi za tem datumom. Za vsako uganko naj se da deset (lni časa, da imajo priliko reševati uganke tudi najbolj oddaljeni naročniki na zapadu ali vzhodu. Tako bi se n. pr. 5. dne v mesecu objavilo uganko, 15. dne v mesecu rešitev in pa zraven že novo uganko. Vsak, ! ki bi poslal uganko, naj bi po-J slal zraven tudi pravo rešitev. 1'ganke naj bi se priobčevale s podpisom tistega, ki bi uganko stavil, ako pa bi ne želel dati v javnost svojega imena, tedaj lahko rabi kako izmišlje-j no ime. To naj bo dano na ] svobodo vsakemu. Urednik naj določuje, katero uganke so najboljše in iste naj gredo naj-prvo na ugibanje. Tisti, ki stavijo čitateljem uganke, lahko razpišejo v ta namen nagrade če želijo. Jaz pošiljam danes za objavo računsko nalogo. Kdor jo bo rešil najprvo, dobi od mene, ako ženska škatljico čokolade, če moški,, pa škatljico cigar. Ta računska naloga je sledeča : Stev. 1. — George vpraša Jacka: "Koliko denarja i-maš?" Jack: "Ko bi imel trikrat toliko, kolikor imam in ko bi potem še ti 16 centov zraven pridejal, bi imel ravno toliko centov čez dolar, koliko jih zdaj manjka do dolarja!" Koliko denarja je imel? — Johll Š., Milwaukee, Wise. Rešitev te računske naloge bo objavljena dne 5. maja. i Opomba ured.: — Urednik j te kolone ta predlog jemlje z * veseljem na znanje. Ker je pa prostor v tej koloni omejen, zato naj nobena uganka ali kaka računska naloga ne bo predolga. Prispevke poslane v ta namen, naj ne presegajo nad lj 50 besed. Prispevnih ugank, : ki bodo vsebovali nad 50 bese-| dij se ne bo priobčalo, kar naj I tozadevni prispevkarji, ki Me I bodo s tem bavili vzamejo na j znanje. Obenem naj vsak po-■ šlje z uganko ali nalogo tudi •j rešitev. Kdor želi dati za reši-■j te v ugank kako nagrado to I lahko stori, a odgovoren je za ; isto sam, kakor tudi pošiljanje iste, in ne uredništvo. Uganke bodo numerirane s zapovrstni-mi številkami ena za drugo. Tako bo lahko vsak omenil štev. uganke ali naloge. Zdaj pa na delo in sreča junaška ! si: * Ko se ženska poroči, ne vza-,me le možu ime, temveč vse I kar ima. ATALA, Fr. R. Chateaubriand. * "Moja žalostna usoda se je že začela, preden sem zagledala luč sveta. Moja mati me je v velikih bolečinah rodila in nad mojim življenjem so skoro obupali. Da bi ga mi pa ohranili, je moja mati napravila neko obljubo; obljubila je namreč Kraljici angelov, da bi ji jaz posvetila svoje devi-štvo, če uidem smili ... O usodepolna obljuba, ki me tira v smrt! Nastopila sem šestnajsto leto, ko sem izgubila svojo mater. Nekaj ur, preden je u-mrla, me je poklicala k svoji postelji: "Hči moja," mi je rekla v navzočnosti nekega biagovestnika, ki jo je v zadnjih hipih tolažil, "hči moja, poznaš obljubo, katero sem zate storila. Ali bi ti mogla zatajiti svojo mater? O moja Atala! Zapuščam te na svetu, ki ni vreden, da ima kristjanko sredi mali-kovalcev, ki preganjajo Boga tvojega očeta m mojega Boga, ki te je po čudežu ohranil, ko ti je dal življenje. Da, moja draga hči, če sprejmeš deviško tenčico, se sama odtegneš skrbem družinskega življenja in pogubnim strastem, ki so kalile mir tvoji materi! Torej pridi, moja ljubljenka, pridi in pri-seži pri ti podobi Odrešenikove matere, v rokah tega svetega duhovnika in tvoje umirajoče matere, da me ne boš zatajila pred obličjem n«ba. Pomisli, da sem zastavila svojo besedo zate, da bi ti rešila življenje in da boš pahnila dušo svoje matere v večno trpljenje, če ne boš izpolnila moje obljube." O moja mati! Zakaj si tako govorila? O vera, ki me obenem delaš nesrečno in srečno, ki me pogubljaš in tolažiš! In ti, dragi in žalostni predmet strasti, ki me še v naročju smrti razjeda, ti Vidiš sedaj, o Sakta, kaj je storila neizprosna usoda! . . . Vsa v solzah sem se vrgla na materina prša in sem vse obljubila, kar se je zahtevalo, da naj obljubim. Blagovestnik je izgovarjal strašne besede in mi je dal škapulir, ki me veže za vedno. Mati mi je grozila s svojim prokletstvom, če bi svoje obljube kdaj prelomila in ko mi je bila naročila, naj to nasproti poganom, zasledovalcem svoje vere, zamolcim, je izdihnila, držeč me v objemu. Od začetka nisem poznala nevarnosti svoje prisege. Polna gorečnosti in prava kristjanka, ponosna na špansko kri, ki se pretaka v mojih žilah, sem videlo okrog sebe slamo može, nevredne, da bi dobili mojo roko; hvalila sem se, da nimam drugega ženina kakor Boga svoje matere. Zagledala sem tebe, mladi in lepi jetnik, ganila me je tvoja usoda in drznila sem se govoriti s teboj ob grmadi gozda: takrat sem začutila vso težo svojih obljub." Ko je izgovorila Atala te besede, sem, stiskajoč pesti in gledajoč biagovestnika s pretečimi očmi, zavpil: "To je torej tista vera, katero ste mi tako hvalili! Proklet-stvo nad prisego, ki mi jemlje Atalo! Pro-kletstvo nad Boga, ki nasprotuje naravi! Mož duhovnik, kaj si prišel delati v te gozdove?" — "Tebe rešiti," je rekel starec s strašnim glasom, "ukrotiti tvoje strasti in te ovirati, bogokletnik, da ne nakoplješ nase jeze božje! Lepo ti pristoja, mladi mož, ki si komaj vstopil v življenje, da se pritožuješ nad svojimi bolestmi! Kje so znaki tvojega trpljenja? Kje so krivice, ki si jih pretrpel? Kje so kreposti, ki bi ti edine mogle dati nekaj pravic za tožbo? Kakšno službo si opravil? Kakšno dobroto si Storil? Oh n*>svnpno7 c a m A „4-: _: i... žeš in ti se upaš tožiti nebo! Kadar"boš ti, kot oče Aubrv, trideset let prebil kot pregnanec na gorah, boš manj naglo sodil pota Previdnosti; potem boš razumel, da ne veš ničesar, da nisi nič in da ni tako strogih kazni, niti tako strašnih nesreč, katerih bi pokvarjeno meso ne zaslužilo, da iih trpi." Bliski, ki so švigali iz starčevih oči, njegova brada, ki je udarjala ob njegova prša in njegove pretresu joče besede, so ga napravljale podobnega kakemu bogu. Od njegovega veličanstva prevzet sem padel pred njegova kolena in sem ga prosil odpuščanja za svoje izbruhe jeze. "Moj sin," mi je odgovoril s tako milim glasom, da je začela peči mojo dušo vest, "moj sin, nisem te karal zaradi sebe. Oh i Torek, 26. aprila 1927. amekkahskl slovenec S 3 T. j Tvoj nedeljski tovsnš* ^ ■ ii 1 TEDENSKI KOLEDAR. 2. po veliki noči.—Jezus, dobri pastir. Jan. IG. 1 Nedelja — Filip in Jakob, apostola. 2 Ponedeljek — Atanazij, spozn. 3 Torek — Najdenje sv. križa. 4 Sreda — Varstvo sv. Jožefa. Monika. 5 Četrtek — Pij V., papež in spozn. 6 Petek — Ivan pred lat. vrati. 7 Sobota — Stanislav, škof in muč. -o- DRUGA NEDELJA PO VELIKI NOČI. Dober pastir da življenje za svoje ovce.-—Jan. 10, 11. Biizo mesta Spital na Gornjem Koroškem je pastiroval v mali, revni gorski vasici star, pobožen župnik. Naporno delo v dušnem pastirstvu je izčrpalo njegove moči in ga vrglo na bolniško postelj. V svoji težki bolezni je čutil, da se tudi njemu bliža njegova poslednja ura. Bilo je nekega zimskega Vetera, ko je nekdo potrkal na vrata. Bil je mož, ki je prišel's prošnjo, da bi šel župnik previdet tri ure daleč v hribe na smrt bolnega kočarja, ki se je hotel spraviti z Bogom. Ker je bil župnik sam nevarno bolan, se ni upal podati na to pot in rekel, naj se obrnejo na sosednjega župnika. Mož je odšel, prisili je pa čez več ur zopet drug mož s poročilom, da umirajoči kočar lepo prosi, da bi župnik vendar prišel, vsaj ga je on poučeval krščanski nauk v šoli, ga pripravljal na prvo sv. spoved in sv. obhajilo, on ga je zvezal v zakramentu sv. zakona, naj toraj tudi on pride in mu da še svoj blagoslov, predno se loči iz tega sveta. Ne čudimo se, če so župniku-starčku stopile solze v oči. Dasi mu je krvavelo srce, vendar ni mogel drugače, kakor da je dal sporočiti umirajočemu: "Nikakor ne morem priti, ker je padlo snega več čevljev in mi mraz pretresa vse kosti." Žalosten je mož odšel. Cez nekaj ur je pa prišel tretji možak, ki je rotil župnika, naj še vendar poda na Mit, ker kočar ne more in noče brez njega umreti. Tu se pa . i smrt bolni župnik ni mogel več premagati, vstal je iz po-.11?lie in se dal od več mož nesti v cerkev po sv. popotnico in sv. olje. Na nosilnicf so ga nesli potem možje tri ure daleč po težavni, s snegom zameteni gorski poti k bolniku. Bila je to ■es velikanska- žrtev na smrt bolnega župnika. Ko je umira-,K-i kočar zaslišal zvonček, ko so se približali kočici, se je ivignil na postelji, ko je župnik-starček vstopil, in proseče goval roke proti svojemu dušnemu pastirju. Navzoče je ta i <»r tako pretresel, da se niso mogli vzdržati solz. Župnik stopil iz nosilnice, položil sv. popotnico na pripravljeno izo, nekoliko molil, potem pa spovedal bolnika, mu podal . sopotnico, obudil skupno z njim vero, upanje in ljubezen. . navduševal, naj se ne boji vrniti k svojemu Bogu, ki ga je -i varil, ki ga sedaj kliče k sebi. Naenkrat je župnik umolknil; njegove moči so bile pri kraju; čutil je, da se mu bliža zadnji trenutek. Goreče je poljubil sv. razpelo, vlegel se na nosilnico in — zdihnil v Gospodu. Čez nekoliko minut umrl je tudi kočar. Tako ie odšel požrtvovalni, dobri pastir pred svojo ovčico v večnost. Dogodek, ki sem ga vam ravnokar pripovedoval, je resničen, slikar ga je ovekovečil s svojim čopičem na platnu in esnik (Dr. Hammer)) ga opeva v pesmi. Spomnil sem se, prijatelji, tega dogodka, ko sem čital .angelij današnje nedelje o dobrem Pastirju, ki je Jezus Kri-us. "Oglejmo si dobrega pastirja ob smrti ovce," da bo toliko 1.ul j vzplamtela ljubezen k njemu. Prijatelji! "Dobrega prijatelja najbolj spoznamo v po-ivbi" — pravi pregovor. Kedaj pa se nahaja človek v naj-.ečji potrebi. Gotovo mi bote pritrdili, če rečem: "V smrtni uri." In glejte, dobri Pastir, Jezus Kristus, nas ne zapusti tudi v tej potrebi, tolaži nas ob uri naše smrti. On nam obljublja po preroku Ozeju (13, 14) : "Iz rok smrti jih bom osvobodil in rešil jih smrti." Prijatelji! Kaj pa človeka najbolj žalosti ob smrtni uri? Gotovo odhod iz tega sveta, ki nas oropa vsega, kar je nam bilo drago na svetu. In glejte, tu se nam pa pokaže Jezus Kristus v Presv. Rešnjem Telesu kot — dobri Pastir. Smrt, prijatelji, je bridek kelih, tega ne bom tajil. Vsi bomo morali enkrat iz tega keliha piti. Smrt, grozna beseda, ob kateri pretresa človeka strah in groza! In zakaj je smrt tako grozna? Zato, ker nas oropa vseh naših prijateljev, vseh, kateri so nas ljubili, oropa nas vseh, ki smo jih mi ljubili. Naj nas veže s kom še tako ozka, še tako tesna vez, sorodstvo, ljubezen, prijateljstvo — smrt je neizprosna. ona se niti malo ne briga za njega, ki mu krvavi srce, ki mu solze" zalivajo oči. Neusmiljeno iztrga smrt mater iz srede nepreskrbljenih otrok, loči zakonske ne glede na starost. Loči brate in sestre, raztrga vse, kar je družila zlata, zemska i i bežen! Mi pa stojimo ob smrtni postelji, ob postelji groze vzdihujemo z besedami Starega Zakona (1. Kralj. 15, 32): "Tako torej nas loči bridka smrt?" Kdo bo tolažil umirajočo ovčico, ko jo zapuščajo vsi, ki so jo ljubili, ko zapušča ona vse, katere je ljubila? Kdo? Dobri Pastir — Jezus Kristus v Presv. Rešnjem Telesu prihaja k umirajoči ovčici in vliva hladilen balzam v bolno dušo. Kakor ta dobri pastir, o katerem sem vam pripovedoval v pričetku, pusti se tudi Jezus Kristus prinesti k postelji bolnika, prihaja tudi v najbolj revno kočo. Dobri pastir prihaja k gvčici, ko zapušča vse, katere je ljubila, pritiska jo na svoje srce in tolaži umirajočo ovčico: "Ne jokaj, zapuščaš sicer svoje drage, toda jaz ostanem tvoj Josepb Mantel — JAVNI NOTAR — Ely, Minnesota Telephone 56 Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice, oporoke in vsa druga v notarsko stroko spadajoča dela. Enaindvajset let izkušnje. i Prijatelj, jaz te ne bom zapustil, jaz. ti bom nadomestil in povrnil ljubezen tvojih dragih stoterno. V večnosti boš imela druge prijatelje, ki te bodo ljubili in jih boš ljubila tudi ti. Spomni ste. in pomisli le im nebeško družbo, rta nebeške duhove, na angele, svetnike in svetnice božje, v kojih vrsto boš vstopila tudi ti!" Prijatelji moji, recite mi, ni li to velika tolaž- « ba? Ob takih mislih se razveseli obraz umirajočega, ne briga se za brezdno, ki ga loči od večnosti, vidi samega sebe že <■ v nebeškem kraljestvu. Predstavlja si sedež Troedinega Bo- j ga, pred katerim prepevajo angelske trume: "Svet, svet, svet si Ti, Gospod vojskinih trum, nebesa in zemlja so polna tvoje slave." Duša umirajočega vidi milosti polno Mater Božjo, na njo opozarja umirajočo ovčico dobri Pastir. In Mati Božja se smehlja na umirajočega, stega svoje roke proti njemu in ga kliče in vabi k sebi: "Ne boj se priti k nam, duša draga, pri nas boš skusila večjo ljubezen, kakor si jo skušala na zemlji." Prijatelji, glejte tako tolaži dobri Pastir umirajočo ovčico, tako da izginja vsaka bolest pri ločitvi od njenih dragih. S Psal-mistom Gospodovim kliče (121, 1): "Veselim se tega, da mi! reko: Gremo v hišo Gospodovo." Pobožna duša je rekla ob odhodu iz tega sveta duhovnu, ki jo je previdel: "Častiti gospod, kako se veselim, da bom vi- i dela v večnosti Presveto Trojico, Mater Božjo in apostole." Glejte, prijatelji, tako tolaži dobri Pastir v Presv. Rešnjem . Telesu umirajočo ovčico in ji slajša bridkost ob slovesu od teh, i ki jih je tako goreče ljubila. : Smrt se nam pa zdi grozna, prijatelji, tudi radi tega, ker i nas oropa vseh radosti in veselja tega sveta. Kar je bil Napoleon v novi dobi za Evropo, to je bil v sta- < rem veku Aleksander Veliki za ves takrat poznani svet. Pa ; tudi Aleksander Veliki je umrl. Njegovo mrtvo truplo so po- 1 ložili v zlato rakev. Ob rakvi so stali njegovi vojskovodje, ki " so ga spremljali na vseh osvojevalnih vojnah. Spominjali so 1 se vsega, kar je bilo in mislili na to, kar je. Spominjali so se, s kaj je bil Aleksander Veliki in kaj je sedaj. Poslušajmo nji- < hove pogovore! Eden je rekel: "Aleksander je hranil zlato, i sedaj hrani zlato Aleksandra." Drugi je rekel: "Včeraj smo 1 se še vsi bali Aleksandra, danes se ga ne boji niti najzadnji ] berač." Tretji je dejal: "Včeraj mu ,1e bila kot kralju vsa i zemlja premajhna, danes mora biti zadovoljen z ozko rakvi- ] jo." Četrti je pripomnil: "Včeraj so nebrojne množice živih ] šle za Aleksandrom, danes gre pa sam za mrtvimi." ; Prijatelji! Postojmo nekoliko in pomislimo, da bodo slič- t no govorili tudi o nas. In vendar, koliko je ljudi, ki grabijo, s kopičijo in se pehajo le za zlato, za denar, za pozemsko last- ; nino, sedaj nima nikoli dovolj, pa ne bo dolgo, pa se bo moral i zadovoljiti z majhnim grobom na pokopališču! . . . Nam li ne j prihajajo na misel Gospodove besede: "Kaj pomaga človeku, i če si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi?" Prijatelji, j ne oklepajmo se preveč tega sveta, pa^si bomo prihranili mar- j sikako bridkost ob smrtni uri! 1 Grozna se nam zdi smrt, ker nas oropa vseh radosti in ve- < selja tega sveta. Bolj ko je bil kdo navezan na svet, na nje- i govo razkošje, toliko hujše je njegovo slovo od tega sveta, j Smrt nas vrže in potisne iz hiše, v kateri smo bivali, pobere i nam ves denar, katerega smo se tako držali, da nismo morda s imeli nikoli ničesar za reveže in za cerkev! Smrt iztrga via- < dar ju žezlo, ravno tako kakor iztrga beraču njegovo beraško ] palico. Umira bogataš, umira revež, in kaj ostane od obeh ] čez nekoliko let? Nekoliko trhlih desk, nekoliko kostij . . . ; Vse to razmišlja človek, ko umira ... ji Umirajočemu se zdi, kakor da prihaja s koncem njegove- ] ga življenja konec sveta. Kaj briga njega, kake radosti bodo na svetu, ko njega več ne bo, vsaj jih on ne bo več videl . . . Kelih bridkosti in grenkosti, napolnjen do vrha, mu podajaj, angel smrti, kaj briga njega vse drugo? In kdo bo tolažil in j j potolažil umirajočega? Morda veda, ki mu pravi: "Iz snovi,^ iz celic si sestavljen, te celice, ta snov bo zopet razpadla in gi-l^ bal se boš kot malenkosten prašek v vsemiru . . ." Li zadošča taka tolažba umirajočemu? Ne, to nI tolažba, taka misel že- ! ne umirajočega k obupu. Čemu se mučim, čemu trpim, čemu " prenašam vse križe, čemu se zatajujem, čemu se odrekam vsemu, kar drugi vživajo polnim duškom, če je s smrtjo vsega ko- j nec? Dajte mi odgovor ... Potolažite se, prijatelji! Ste kristjani! Smrt vas sicer ] loči od vsega, kar vam je bilo drago, ne bo vas pa ločija od nekoga, če se vi sami niste od njega ločili. In kdo je to? Je to JEZUS KRISTUS v Presv. Rešnjem Telesu. On bo prišel k , vam kot vaš najboljši prijatelj in se vam bo podal v hrano, v živež. On bo ves vaš, in vi bote njegovi! On vas bo tolažil z besedami: "Če imaš mene, si bogat dovolj, in ti ničesar ne manjka. Zapustil boš zaklade tega sveta, pa ti jih bom jaz i stoterno nadomestil!" Človeško oko ni videlo, uho ni slišalo, ; srce ni občutilo tega, kar je Bog pripravil tem, ki ga ljubijo," pravi sv. Pavel. Ne jokaj radi tega, kar moraš zapustiti! Peljal te bom v nov svet, kjer ni solza, ni bolečin, ni smrti, ker vse to je minulo! Glejte, prijatelji, kako tolaži dobri Pastir umirajočo ovčico! Zato pa bodimo dobre, poslušne ovčice Jezusove za čas [našega življenja, pa bo On naš dober Pastir ob naši smrtni uri. Amen. I NAZNANILO! [ Slovenski javnosti v Chicagi M fflH^ želim naznaniti, da sem te dni ig ^HBHHB^^ otvorii nove pogrebnlške pro- S JHSstore, na novem naslovu, kjer IS bom na razpolago vsem, noč in s ^■g^^Sgfl^flH dan v mestu in po državi. Prosta S |gPBHnw postrežba pri pogrebih, kakor £ BU^Hh tudi mrtvašnica je na razpolago Si ^KJg^^V brezplačno vaem, kadar jo potre- g® bujejo. Na razpolago sem tudi M vsak čas vsem z automobili o II FR. E. PALASZ priliki ženitovanj, krstov itd. — j| Vsem se priporočam v naklonjenost! m Frank E. P&Iacz I — POGKEBfUK — li 1916 West 22nd Street, " Chicago, B Telefon: Canal 1267 — Na domu: Rockwell 4882 11 IZ CHURCHILLIH ¥0J NIH SPOMINOV. (Dalje.) Ob 9.14 minut je poslal Scheer sledeči radiobrzojavni ukaz: "Naše glavno brodovje naj nadaljuje vožnjo. Ohranite jugo-jugo-vzhodno smer, četrt vzhodno. Hitrost 14 vozlov.' V zmislu tega ukaza je glavno brodovje krenilo od svoje južne smeri in hitelo z največjo brzino proti Horn Reef. Nihče ne dvomi, da je Scheer ravnal pravilno. Problem, ki pa je pripadel Jellicoeju, je bil bolj kompliciran. Sovražnik je bil zdaj v položaju, ki gotovo ni odgovarjal prvotnemu nemškemu načrtu. Pravilno je opustil vsako misel na nočno akcijo, ker je dobro poznal njene neugodne strani. Njegova očitna in najvišja dolžnost pa je bila, da izvojuje bitko. Toda kako? Brez odlašanja je bilo mogoče eliminirati alternative, ki jih je imel sovražnik k dispoziciji. Umik v Baltiško morje skozi Kattegat Scheeru sploh ni obetal, da Vte bo prisiljen zaplesti se v bitko podnevi. V tem slučaju bi bilo treba prevoziti 350 milj, 'in bi hitrejše angleško brodovje imelo priliko preganjanja na odprtem morju. To možnost bi Jellicoe lahko eliminiral že na ta način, da bi poslal par lahkih križark, ki bi že ob svitanju pravočasno ugotovile položaj. Tega Jellicoe ni storil. Pot proti Enezi je bila zelo dolga, združena z ovinki in tudi eliminirana kot neverjetna. Štiri alternative so bile reducirane na dve in sicer Kanal Horn Reef in Helgolandski kanal. Oba nista bila veliko vsaksebi. Jellicoe bi bil upravičen smatrati ta dva kanala kot odprti in verjetni poti za beg nemškega ladjevja. Na tem temelju bi se operacija nudila sama. Če bi plulo angleško bro-l dovje k boju. pa naj bi vozilo proti Horn Reefu ali pa proti Helgolandu. Angleško brodovje je bilo hitrejše od nemškega in je bilo tej točki bližje, ko je nastala tema. Skozi leta je Jellicoe razmišljal o načinu najbolj priproste pomorske bitke: enostavna in paralelna linija, dolgovrstni boj topov in defenzivna akcija proti napadu torpedovk. Danes se zdi, da ni bilo najpravilnej-še poslužiti se sistema boja v dolgi vrsti v paralelnih linijah. Morda bi bilo boljše, če bi bil boj ravnan v divizijah, če bi bile hitrejše ladje odločene od manj hitrih in če bi bila vsaka posamezna situacija rešena po potrebi trenutka. Če bi prišlo do večjega števila bojev med nemškim in angleškim brodov-jem, bi se gotovo poslužilo tega višjega sistema bojne taktike. Toda doslej se ni zgodilo nič, kar bi bilo podobno bitki pri Jutlandskem polotoku. — Pred Jellicoevimi očmi je žarel Nelsonov primer in njegov sistem boja najmočnejših brodo-, vi j časa. Toda na nekaj je po-I zabil. Nelsonfje imel takrat na razpolago popolnoma točne podatke. Videl je davno pred bitko pri Trafalgaru podobne dogodke, le v manjšem obsegu. Bati se mu ni bilo treba pod-. morskih napadov. Vedel je najprej, da se bo boj razvil in to 'lahko z gotovostjo trdil. Toda Jellicoe ni mogel. In nihče ni mogel. Vse, kar je vedel, je bilo le to, da bi popolna zmaga ne izboljšala pomorske situacije, ki je bila že ugodna in da bi na drugi strani popolen poraz pomenil izgubljeno vojno. Bil je pripravljen voditi bitko na podlagi svojih lastnih pogojev. Boj ne bi bil izvojevan po njegovi želji ali pa bi sploh ne smel biti izvojevan. (Dalje prih.) -o- ZANIMIV PUSTOLOVEC. Mariborska policija je dobila1 iz Zuericha obvestilo, da je bil tam aretiran neki Fran Bardos-sy iz Prekmurja, pri katerem so dobili dva potna lista, glaseča se na imeni Eduard 2agar in Edmund Antončič. Aretiran je bil radi raznih pustolovščin. Zueriška policija je napravila dober plen, ker spada Bardossy med najnadebudnej-še naše pustolovske junake. Rojen je v Martijancih pri Mur. Soboti. Pridobil si je o-likano in prijetno vedenje, znal se je postaviti v vsaki družbi. V Andrijevcih je izmamil od nekega Lajoša Kovača 2000 Din in 500 dolarjev, češ da mu bo preskrbel potni list za Združene države. S tem denarjem je pobegnil koncem 1. 1925. v Maribor ter začel veselo življenje. Predstavljal se je kot baron Ferenz von Vardossy iz ! Prekmurja ter dobil stike z j raznimi mariborskimi krogi. Vedno ga je bilo videti v Veliki kavarni in Centralu. Nenadoma pa je iz Maribora izginil, z njim pa je odšel tudi sin mariborskega hišnega posestnika W\ Odšla sta baje v London in za Bardossyja se dalje časa ni ničesar izvedelo, dokler ni naš konzulat v Parizu obvestil naše oblasti, da je tam neki učitelj KAKO SE JE IZNE-BILA REVMATIZMA. Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., E-101, Bloomington, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, šc drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu. Mrs. Ilurst nima ničesar za prodati. Samo izrežite ta oglas in ga pošljite z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite. Bardossy iz Prekmurja izmamil od dveh naših rojakov Žagarja in Antončiča potne l&te in več tisoč frankov gotovine, češ, da bo dal potne like vidi-rati ter pobegnil. Mariborsko okrožno sodišče bo zahtevalo zročitev Bardossyja in mariborska porota bo zopet za en zanimiv proces bogatejša. NAJSTAREJŠA ŽENSKA NA SVETU. V Angori so odkrili najstarejšo žensko na svetu. Piše se Fatma Hanum in je baje stara 160 let. Rodila se je v Trnovem tia bolgarskem ozemlju. Bila je poročena in je imela dva otroka, ko je turški sultan Mehmed [I. obiskal Trnovo (pred 120 leti). Fatma je imela 10 otrok, poslednjega je rodila v svojem 30. letu. Značilno je, da je preživela moža in vse otroke. Se-iaj živi pri svojem zetu kovaču Nedžibu, ki mu je tudi umrla žena. Telesno je še krepka, iuševno čila in čvrsta, gre vsak lan na sprehod in njena ve-irost zabava še danes vso oko-ico, v kateri živi. DR. SV. MARIJE MAGDALENE štev. 162, K. S. K. J. CLEVELAND, O. Odbor za tekoče leto 1926: .. Predsednica, Helena Mally, 1105 B. 53rd St. Podpredsednica: Mary BombaS. Tajnica: Frances Ponihvar, 1011 S* 54. Street. Blagajničarka: Frances Debevc, 6022 Glass Ave. Zapisnikarca: Rose Hrovat. Vratarica: Frances Kasunič. Nadzornice: Christina Pirnat, Mary Bajt, Cecilia Znidaršič. Duhovni vodja: Rev. J. B. Ponikvlr. Zdravniki: Dr. J. B. Seliškar, Dr. M. Oman in Dr. L. F. Perme. _ zanesljivi lekarnar. Zdravniške recepte izvršuje J OS. H LAV AT Y točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavo. 1758 W. 21at Street in Wood, Chicago, III. Izvrstni sladoled, mize za gogte VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi Phone: Canal 4340. 1320 W. 18th St. Chicago, IlL Vence za pogrebe, Šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Doitav-Um na. dom. Cene zmerne«. PRODA HIŠO 2 FLAT, 5-5 in 6-6 sob, 2 centr. kurjave, porči zaprti, vse moderno. 4700 block Montaaa St. blizu North od Fullcrton ave. _100-12 ooooooooo^ooooooooooooooo o I SLOVENCEM V NAŠEL- § | BINI IN OKOLICI g 5 naznanjam, da izvršujem 5 5 karpentarska dela. — Po- 5 6 stavljam garaže, porče in 5 ? druga v to spadajoča de- 5 9 la. Cene zmerne in delo p ? jamčeno. Se priporočam S 9 slovenskemu občinstvu v ? ? naklonjenost! 5 MATH GORJANC, g 1925 West 22nd Place, | 6 Chicago, 111. I Pooooooooo<)o<>owoooo<><>o ves vrteči se mehanizem oskrbuje zanesljivi sistem za mazanje. Nobene sitnosti, da se ohrani stroj snažen. PROTI GOTOVINI ALI NA LAHKE OBROKE. JOSEPH MANTEL trgovina a železarno in pohištvom. ELY, MINNESOTA. PET METROV VISOK ČLOVEK. Doktor Alex Hrdlička, predsednik ameriške znanstvene družbe "Anthropological 'Association", je objavil v ameriških listih poročilo o antropoloških raziskovanjih, ki jih je podvzel na severu države A-rizona. V tem poročilu pripo- veduje Hrdlička, da je našei v neki duplini prahistorično ris-J bo, ki prikazuje boj človeka z dinozavrom. Razmerje dimenzij med predpotopno živaljo in med človekom bi 'dalo sklepati, da je tedanji človek meril v višino po priliki pet metrov. ŠIRITE AMER. SLOVENCA? 0000000000000000000000-0000000000000000 PISANO POLJE •oooooooooooooooooooooooooooooooooooooc Dr. P. A. Tominec: [ PETJE. J 67979 Slovenske zdravice — Svarjenje..............................................75 I 69317 Tolažba — Veselja dom ................................................................75 | 69698 Sveti večer — Tiha noč.................................................................75 > 69802 Ne bom se množila — Ljubca povej...........:______________________$0.75 > 72206 Al me boš kaj rada imela — Oj ta Polončica__________________ .75 | 72207 Ljubca moja — Otok Bleski..............................................75 t 72208 O j ta vojaški boben — Pobič sem star šele 18 let_________ .75 j 72210 Slepec — Mila mila lunica...................................-............... .75 > 72231 Oj zlata vinska kapljica — Povsod me poznajo..............75 J 72232 Sem slovenska deklica — Bom šla na planince..................75 >' 72327 Zapoj mi ptičica — Po gorah grmi.....--.............................\75 | 72364 Na gorenjskem je fletno — Ptiček in Tička........................75 72399 Razpodite se megličice — Tam kjer lunica..........................75 72429 Krščenici — Angelji sveti.....................--...............................75 J 72472 Na planincah — BarČica..............................................................75 * 72514 Odpri mi kamrico — Prišla bo pomlad................-..................75 J 72527 Moj dom — domovini...............................................................75 | 72707 Nanrej! — Vse mine................................--.....................................75 » 73721 Micka na šrauf — Na maškaradi..............................................75 J 73725 Na Vršacu — Sladko spavaj......................................................75 > 77422 Neža in Pavel — Deset zapovedi •..............................................75 > 77490 Vabilo — Pastirček .............................................................._ .75 I 77651 Sezidal sem si — Slovenec Slovencu.......................................75 * 77746 U boj, u boj! — Caravuša -........................................................75 > 77807 Strunam — Sirota.............................................................................7$ \ 77898 Sveta Lucija — Planinarica........................................................75 > 77912 Ko gremo (La Poloma) — Sonja (opera) -..........................75 I 78176 Dve utvi — O j večer je že......................................................... .75 > 78182 Nove harmonike — Sentklarski paberki.................................75 t 78313 Knefra in vagabundi — Kako je bilo....................................... .75 > 78348 Božična — Sveta noč............................................................... .75 » 78408 Jadransko morje — Čui Micika.....................«........................ .75 { * 78554 Slovenec sem — Pogled v nedolžno oko................................75 ! J GODBA. 5 68674 Li2i, polka — Sladke rožice, valček; b.mda. 12 in..........$1.25 » 08716 Dve srci, polka — Nočni jastreb, valček; handa, 12 in......... 1.25 J 72321 Štajerska (štajeriš) — Pomladanski dan. polka ...............75 > 73110 Dunavski valovi — Ljubavna sreča, harmonika duet.............75 J 73957 Vaška krčma, polka — Lovec, valček; orkester. 10 in........ .75 t 73976 Barbara, polka — Milijonarska polka; ban da, 1') in..............75 I 77119 Ljubim te. valček; kvartet — Bleščeče oči, polka; handa .75 > 77165 Za domovino in brate, marš — Adelajda, polka; handa.....75 > 77166 Uboga deklica, marš — Dunajski dečko, marš; hand a .75 > 77336 Zakaj premišljaš, polka — Rajža v tujino, polka; handa .75 » 77423 Na poskok, harmonika — Gorenjski valček, harmonika-.... .75 > 77491 Razpoloženje, valček — Marička, valček: handa.................75 > 77493 O Izabela, valček — Strelčeva ljubica, šotiš: kvartet.........75 J 77557 Kavalerijski marš — Tirolski marš; handa............................75 » 77558 Sladka Marička; valček — V krasni dolini, polka; handa .75 * 77600 Perzijski marš —»Egiptovski marš; handa.............................75 * 7Z60l Iz£ubljene pete, polka — Kmetska žetev, orkester............75 77635 Kmečka polka — Brez nade, polka: va^ka godba.............75 t 77810 Na varšavskem trgu —. Poljska kri, mazurka; orkester .75 j 77811 Pesem smeha — Poljub, valček...... . .. .....................................75 > 77911 Slovanski ples — Čukarijski ples; tainbur. nrkr=ter.........75 I 77915 Na poskok, polka — Taniska. valček; instrnm. tercet.........75 » 77916 Urno skakaj, valček — Ljubimsko veselje, šotiš; harm. .75 j 78088 Bavarski šotiš — Dunajska gizdalinka: kvartet....................75 > 78142 Čebelica, polka — Marica, polka; klarinet in harmonika .75 , 78177 Posavski valček — V Cleveland sem doma. polka: harm. .75 > 78179....Micino kolo — Poskočnica; tamhuraški orkester............... .75 t 7S108 Sladke vijolice, valček — Poročna -cika: kvartet.................75 J 78490 Ach, du lieber Augustin. valček — Šnicel. polka; orkester .75 > 78406 Vojaški nabor, polka — Poročni valček; harmonika________ .75 [ 78532 Krasota gora. valček — Pavlina, mazurka; kvartct..„.........75 » 78576 Na otoku, polka — V zelenem vrtu, valček, orkester........_ .75 * Drugi izbrani komadi za tiste, ki posebno ljubijo fino, umetno godbo. ) * > 19758 Kresnica — Nola, orkester.........................................................75 J 10776 Odesa, polka mazurka — Polianka, ruska balalaika............ .75 » 19869 Večerno žvrgolenje — Žvižgalec in njegov pes, žvižganje .75 * 19892 Divji rožici — Poetični spomini, violina .................................75 » 19894 Vse mine, valček— Poslušaj ptičke, žvižganje z orkestrom .75 * 2( 011 Hofmanove pripovedke — Cavalleria Rusticana, orkester .75 20026 Gozdni odmevi — Večerni zvoki, violina, flavta, harfa___ .75 20027 Koahal March — Honolulu March, havajske kitare________ .75 20028 Hilo-Hawaiian March — Wailana, havajske kitare......... .75 20051 Skloni glavo k roži — Zakaj spomini, tenor, čelo, piano_ .75 20104 Odkrito priznanje — Podoknica, violoncello.................75 20172 La Paloma. Fox trot — O sole mio, valček, orkester .........75 20201 Prikazni v sanjah—Sen ljubezni, viol., flavta, harfa, zvončki .75 20248 O solnce moje — Adijo, Neapol, violina, flavta, harfa....... .75 20264 Poljski škrjanček — Zvezdice, okna nebes, orgle............... .75 20265 Barcelona — Hello, Aloha, orgle___________________.75 20266 Čolnar na Volgi—V malem špan. mestecu, ork. s petjem .75 20271 Bela hišica — Ljubim te, dragi, petje, piano, orkester.._.....75 20278 Odkrito priznanje—Najslajša pripoved., viol., flavta, harfa .75 20311 Zvonovi svobode — Sigamore, marš, banda....................75 20380 Mary Lou — Vem, kar ti ves, moški zbor s klavirjem__.75 20382 Žvrgolenje — Nola, žvižganje z orkestrom__________________ .75 20458 V španskem mestecu—Pogled z viška, žvižg., orgle, kitara .75 78326 Normandijski zvonovi — Zaljubljenca, instrument, kvartet .75 7K598 Dva žvižgalca — Alpski ples, citre in kitara................ .75 78750 Mala Anica — Pastirjeva pesem, jodlanje s harmoniko™ .75 78751 Petje na gondoli — Gorske vile, instrument trio _ .75 78923 Prater Potpoufi — Dunajski gozdni ptički, instr. trio ______ .75 I Knjigarna A mer. Slovenec > ! 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Slovenske Viktor Plošče. ************** (^Victor Records Iwf*—-n' r "y^ h} iiflt h fLjj) -V I A" ||jŠp< ; cJwf fefc/ * ; • I # Po smrti je vsega konec. "Po smrti je vsega'konec; duše ni in ne posmrtnega življenju." — Tako se sliši dandanes mnogokrat, in največ-J krat morajo to slišati tisti, ki še hodijo v cerkev in žive po veri in se jim to Očita kot nespamet. I Toda lastna pamet in opazovanje človeka in njegovega delovanja bi jih morala učiti, kako neresnična je trditev: Po smrti je vsega konec. S tem namreč, da izustijo to trditev, pravijo, da je človek povsem enak živalim. Te res nimajo duše in pri njih je po smrti vsega konec; človek pa ima dušo, in ta duša je nesmrtna. •U Nesmrtnost človeške duše. Prvo, kar nas loči od živali ter nam dokazuje duhovnost naše duše, je način našega spoznavanja. Žival spozna le tvar-:ne (materialne) posamezne j stvari in dogodke, vse njeno j spoznavanje je zgolj čutno, ka-jkor ga proizvajajo njeni posamezni čuti. Človek ima sicer tudi to vrsto spoznavanja in v toliko je živalski; toda on spo-j znava več, on spoznava tudi j bistvo vsake stvari. On spozna-jva nadčutne lastnosti na predmetih, njihovo enotnost, resničnost, dobroto in lepoto, česar nikdar ne morejo spoznati i zgol j čuti. Ker spoznava človek 'nadčutne, splošne strani predmetov, zato more soditi in po zakonih vzročnosti in logike delati iz znanih zaključkov neznane, česar nikdar ne premore zgolj čutno spoznavanje. — Človek ima torej misli. Da bi bile te misli same na sebi kaj tvarnega ali snovnega (materialnega), kakor so Ivami razni sokovi, to bi bila tako sirova predstava, da si je dandanes zlepa ne upa zagovarjati kak znanstvenik, ker bi se osmešil. Misel ni ne gosta ne* redka ne tako in tako barvane, ne take in take količine; ona ni ne raz-sežna ne določena v prostornosti in se ne da meriti; biti . mora torej nujno nekaj netvar-nega in netelesnega, povsem nematerialna in duhovna. Odkod so te misli? Iz materije (najsi bodo to že možgani ali kar hoče) nikakor niso mogle nastati; kajti nihče ne more proizvesti, česar sam nima, kar ni obseženo v njegovi moči in v mejah njegove možnosti; torej je misli nujno moralo proizvesti bitje, ki more biti samo nekaj netelesnega, nekaj duhovnega, čemur pravimo duša. Nadaljnji svojstvi, ki jasno kažeta, da ima človek duhovno in netelesno. dušo, sta samozavest in svobodna vol ja. Samozavest ni drugega kakor dejstvo, da človek sam zase ve in da spoznava sebe kot vzrok vseh duševnih pojavov. Jaz mislim, jaz hočem, jaz hrepenim. Jaz vem, da mislim, hočem, hrepenim in vem, da so te misli, težnje, želje moje. A tisti jaz sem mislil, hotel in hrepenel tudi včeraj, tudi pred mnogimi leti. Vem, da sem isti. To je samozavest. To je delovanje duše, ki ni vezano na telo in ne na kak posamezen njegov del. Rek, da prav.imo, da z glavo mislimo, a nikakor ne, da se glava zave4a sama sebe. — Vsakemu količkaj mislečemu človeku je jasno, da je nesmiselno reči, da se na pr. roka ali noga ali tudi glava zaveda sama sebe. In tudi recimo, da bi bila samozavest navezana na telo, nas uči znanost, da se telesni organizem neprestano presnavlja, v sedmih letih domala popolnoma prenovi. Ne-jmogoče bi bilo v tem slučaju, • da bi se človek zavedal sam sebe, da je vedno eden in isti, recimo čez 14 ali 21 let. Tisti delci telesa, ki so bili tu pred 7 leti, so zdaj že na vrtu, v kaki živali ali bogvekje. Človek pa ima zavest, da je vedno eden in isti, četudi se je telo že ne vem kolikokrat presnovalo. Morda bi kdo ugovarjal, češ, da se organizem sicer presnavlja, toda ti presnavljajoči se deli so kljub temu v vednem stiku med seboj. Tako bi se dala samozavest razložiti iz stalnosti (kontinuitete) tvari in dogodkov v organizmu. Ta razlaga ne bo držala. Samozavest je namreč samojavljanje. Samo sebi se pa more javiti le, kar je enovito in brez delov. Kjer so deli —* in povsod, kjer je tvar, so deli — je del poleg dela in en del ni drugi del. Če bi se zavedel del, bi se zavedel le sam sebe, zakaj zavedati se, se nravi: vedeti zase. Celota bi se pa mogla zavedati zopet le, če ,bi strinjala dele v višji enoti; j če bi dele imela in bi se zavedala, da jih ima. Vse to je pri tvari telesa izključeno, tudi če bi se ne presnavljali njeni posamezni deli, še bolj pa seveda to izključuje trajno presnavlja-nje telesne tvari. Ker torej samozavest ni navezana na telo, j mora biti v človeku nekaj ne-I telesnega, duhovnega, čemur pravimo duša. Drugi pojav, ki jasno dokazuje duhovnost duše, je svobodno hotenje. To svobodno hotenje je možno le pri bitjih, ki sama spoznavajo smoter ali 1 cilj in sredstva k njemu. V materialni ali tvarni prirodi je I vse, kar se zgodi, določeno ali j po notranji naravi ali po vna .njih vzrokih. To ne velja samo pri neživih, ; ampak tudi pri živih bitjih, pri (živalih. Ptica sicer res leta se-daj sem, sedaj tja. Toda kakor ,vse kaže, plica ne zaznava , raznih možnosti, po katerih bi bilo možno priti do cilja, tem-jveč je odvisna od svojega teženja in menjajočih se čutnih zaznav. Raznoličnost njenega delovanja ne izhaja torej od različ-ine samoodločbe, ampak je določena po notranjih nagonih in jvnanjih vplivih. Svoboda je možna le tam, kjer je mišljenje iin hotenje, kjer je torej možno 'spoznavanje cilja in sredstev k cilju. Svobodno je mišljenje, če mislim, kar hočem. Hotenje torej daje mišljenju svobodnost. (Konec prih.) -o- ITALIJANI V ALBANIJI. I Neki potnik, ki se je pravkar vrnil iz Grške, popisuje svoje vtise s potovanja na albanski obali. Ladja, s katero se je vozil, se je ustavila za 8 ur v Draču. Potnikom je bil izstop dovoljen. Na sprehodu je mož videl 17 velikih šotorov, kakršne imajo navadno potujoči cirkusi. Radoveden, kakšni cigani prebivajo v šotorih, se jim je približal, in glej, ko je prišel bližje, je opazil, da so šotori nosili napise italijanskega Rdečega križa. Iz šotorov so prihajali italijanski vojaki in so ponujali živila na prodaj. Kakor se je pozneje dozna-lo, je bil živež, ki so ga prodajali, namenjen za albansko , vojsko. Poleg moštva so se sprehajali sem in tja tudi čast-, niki, ki so takisto nosili na rokavih zhake Rdečega križa. I-talijani, kakor tudi Albanci so ponujali izletnikom tobak, ni-f so pa hoteli vzeti plačila niti v češko-slovaških kronah, niti v . jugoslovanskih dinarjih, nego so zahtevali zanje zlato ali pa it&lijanske lire.