fefaaia vask četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, poi leta 2 K in za četrt leta 1 C Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge {ztcokis&^s&ei <jSešeW 6 K. Kdor hodi sam poaj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo »Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje »Kitat Sžfejraega druStva" dobivajo Ust brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravoištvos Keaoš&s
cesta štev. 5, vsprejema naročnine, inserate in reklamacije. Zr Lsmaie se plačuje od enostspae peiitvrsta za eokrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust, laserati se sprejemajo do torka opoldne. — No
zaprte reklamacije so poštaiue proste.
ANWALTSGHAFT MARBURG
mit ^ Bailagam
Marifcftr, dne* 10. decembra 1914,
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Kaj gre ostalim po vojakih, ki so padli v vojni. |
V Avstriji imamo zakon iz 1. 1887., ki določa pokojnin« za udove in otroke padlih vojakov. Ta zakon priznava pravico do pokojnine, če je vojak umrl v vojni ali pa zaradi vojne. Vseeno je, če je padel neposredno pred sovražnikom, ali pa, če je umrl za rano, ki jo je dobil v vojni, ali pa, če je nastala poškodba na drug način, samo, da jo je dobil v izvrševanju vojaške službe in brez lasfaie krivde, ali pa, če je bila smrt posledica na kakem službenem mestu ali r bolnišnici nalezene nalezljive bollezni, ali pa, če je bila smrt posledica mučnih vojnih opravil.
Pokojnine vdov.
Pokojnina ¡je različne višine v prvih šestih mesecih po smrti in v naslednjem času. V prvih šestih mesecih je ravno tako visoka kakor vzdrževalnina, ki jo dobiva žena upoklicanca za časa vojne službe svojega moža; z drugimi besedami: šest mesecev se še po smrti plačuje vzdrževalnina, če jo je dobivala žena tudi že prej. Ce pa ni dobivala žena prej vzdr-ževalnine, ker je imela sama svoj lastni zaslužek, potem more, četudi je zaslužek izgubila še-le po smrti svojega moža, tudi pozneje še prositi za vzdrževal-nino in jo mora dobivati 6 mesecev po smrti svojega moža.
Vdovam, ki ne morejo zahtevati vzdrževalnine, ■se takoj po smrti moža začne izplačevati vdovska pokojnina. One vdove, ki morajo dobivati šest mesecev po smrti svojega moža še vzdrževalnino, dobivajo vdovsko pokojnino po preteku teh šestih mesecev.
Vdovska pokojnina je zelo nizka in znaša na mesec za vdovo vojaka brez šarže 9 K, za vdovo poddesetnika 12 K, desetnika (korporala) 15 K, četovodje 18 K, narednika z dnevno plačo do 70 vin. = 22 K 50 vin., narednika z višjo dnevno plažo 30 K, kadeta ali nadčolnarja 37 K 50 vin.
Veljajo samo prave šarže. Ce je bil kdo n. pr. samo titularni desetnik, sicer pa samo pešec ali nadomestni rezervnik, dobiva njegova vdova samo najnižjo pokojnino.
Dokler je vdova popolnoma nesposobna za za^-služek in obenem brez sredstev, dobiva k pokojnini dodatek 8 K mesečno.
Zneski, ki smo jih navedli v gornji razpredelnici, niso navedeni v zakonu.. Pokojnine temelje namreč na dveh zakonih: na zakonu z dne 27. aprila 1887 in zakona z dne 19. marca 1907, Starejši zakon določa kot letne pokojnine zneske 24, 32, 40, 48, 60, SO in 100 goldinarjev, novi zakon pa zv!(šuje te pokojnine na poldrugokratne zneske, torej na 72, 96, 120, 144, 180, 240 in 300 kron letno. Ker pa velja ta zakon tudi za vdove dalje služečih vojakov, ki so u-mrli v mirnem času, pa hoče vdovam vojnih žrtev določiti višje pokojnine, je v paragrafu 24. starejšega zakona določeno: „Vdove oseb, za katere je dokazano, da so padle pred sovražnikom ali umrle za dobljenimi ranami ali zaradi mučnih vojnih poslov, dobivajo k normalni letni pokojnini še 50%ni dodatek". Prište-J ie torej treba zneskom 72, 9G, 120, 144, 180, 240 in ¿00 kron še polovico in potem se dobe v zgornji razpredelnici navedeni mesečni zneski vdovskih pokojnin.	F J
Popolnoma vseeno je, ali ima vdova kake druge dohodke ali ne. Dobivati mora pokojnino tudi tedaj, če je bogata. Ce žena ni dobivala vzdrževalnine se jej prične izplačevati pokojnina prvi dan meseca, v katerem je umrl njen mož ali ga je smatrala vojaška oblast za mrtvega.
Vdova pa nima pravice do pokojnine, če zadnji čas, preden je odšel mož pod orožje, ni živela skupaj ž njim (tudi če ni bila sodno ločena). Ce pa dokaže, da ni ona kriva, da je prenehala zakonska skupnost z možem, pa dobiva pokojnino.
Nadalje vdova ne dobi pokojnine, če so se mo-2u pred smrtjo ali po smrti dokazale take obdolžitve, da bi on sam, ako ne bi bil umrl, kljub svoji invalidnosti ne dobival pokojnine, to se pravi, če bi se možu dokazalo, da je zagrešil težek zločin.
Ce se vdova vnovič omoži, seveda izgubi pokojnino; kot odpravnino pa dobi 20mesečni znesek pokojnine.
Pokojnine sirot.
Za pokojnine sirot velja tudi, da se otrokom v prvih šestih mesecih po očetovi smrti plačuje nadalj-na vzdrževalnina, če so le dobivali za časa vojne službe očetove ali1 če bi se razmere otrok izpremenile v toliko (morda, če bi jih mati ne mogla vzdrževati več), da bi se tudi po očetovi smrti moglo prositi za vzdrževalnino. Ce pa otroci ne dobivajo vzdrževalnine, potem dobivajo sirotinsko pokojnino (vzgojnino) od prvega dne onega meseca, ki sledi očetovi smrti.
Dočim dobivajo vzdrževalnino tudi nezakonsk. otroci, dobivajo vzgojnino samo zakonski in posinov-ljeni otroci. Za nezakonske otroke je torej poskrbljeno samo prvih šest mesecev po očetovi smrti.
Vzgojnina znaša samo 4 K mesečno za vsakega otroka, dokler ima mati pravico do pokojnine, Ce mati umre ali če ne dobiva pokojnine zaradi kakega drugega vzroka (omožitve), znaša vzgojnina 6 kron mesečno. Sarža umrlega očeta je za višino vzgojnine brezpomembna. Vzgojnina se ""plačuje za dečke do končanega 16., za deklice pa samo do končanega 14. leta. Za otroke, ki obiskujejo učne zavode, pa. se more vzgojnina plačevati do konca šolskega obiska in tudi vse do končanega 24. leta. Ce se očetu tudi po smrti dokaže kako težko hudodelstvo, preneha tudi sirotinska pokojnina.
Najvišje svote.
Zakon določa, da pokojnina vdove in otrok skupaj ne sme znašati več nego .1-1 kron mesečno. Ce bi zaradi večjega števila dtrokznašala vež, dobiva vdova sicer celo vdovsko pokojnino, pokojnine otrok se pa skrčijo. Ako bi torej vdova narednika, ki dobiva 30 kron pokojnine, imela 6 otrok, bi ne dobival vsa!: otrok po 4 K, temveč samo po 2 K 50 vin. mesečno. Kakor hitro pa en otrok nima več pravice do vzgojnine, pa dobe ostali otroci več.
Prav tako določa zakon, da morejo dobivat: sirote, katerih mati ne dobiva pokojnike, vse skupaj le 30 K mesečno. Ce je torej po vojaku ostalo 6 otrok, ne dobiva vsak otrok po 6 K, temveč le po 5. K. Kakor hitro pa se za enega otroka ne plačuje več pokojnine, dobe ostali več.
Kaj gre drugim svojcem.
Dočim določa zakon o vzdrževalnini razun žene in otrok, vzdrževalnino tudi še sltaršem, bratom in sestram, tastu in tašči, nezakonski materi in nezakonskim otrokom vojakovim, ne dobivajo svojci po vojakovi smrti nikakšne pokojnine. Ce so dobivali vzdrževalnino, se jim vzdrževalnina plačuje tudi še 6 mesecev po smrti, potem pa ugasne vsa pravica. — Dočim je v zakonu o vzdrževalnini poskrbljeno tudi za slučaj, če se vojak pogreša, manjka ta beseda \ zakonih o pokojnini. Vojaške oblasti pa hočejo, kakor je razvidno iz nekega odloka, izenačiti pogrešane z mrtvimi: torej skozi 6 mesecev -o ugotovitvi, da se vojak pogreša, vzdrževalnina, potem pokojnina, Ce na se vojak zopet pojavi, ko se že izplačuje pokojnina (na pruner iz ujetništva, od koder ni mogel pisat domov) se mora seveda, Ker je vzdrževalnina višja od pokojnine, doplačat1, kar se je izplačalo premalo.
Kje se je treba prijaviti.
Onim, ki dobivajo vzdrževalnino. ni treba javiti oblastim smrti vojaka, ali, da ga pogrešajo. Oblast se prepriča že sama, kadar pride čas, da je treba namesto veCje vzdrževalnine plačevati' manjšo pokojnino. Ce pa vojakovi svojci ne dobivajo vzdrževalnine. potem n'aj prijavijo svoje zahteve pri občinskem uradu, in če tam ne izda nič, pri okrajnem glavarstvu.
„Kdori moliti prav ne zna, naj na vojsko sp- pod-V'
Nevestino darilo rešilo ženina gotove smrti.
Cetovodja 47. pešpolka Iv. K., doma od Sv. A..... v Slov. gor., piše iz bojišča svojemu prijatelju dne 25. novembra:
Dragi Jakob! Ze dolgo sem nameraval Ti pisati, kako mi gre na bojnem polju. Se le danes, ko
smo došli čez Karpate v ogrsko mesto E....... sem
prišel do prilike, da primem zopet pero v roko. Od 26. avgusta pa do danes sem bil skoro neprestano v ognju. Rad bi Ti podrobno opfsal vse dogodke in
krvave boje, katere je doživel pešpolk štev. 47. A, kakor mogoče sam veš, ne smemo vsega izdati. Šele ko bo vojska končana, se bo razvozljala marsikatera tajnost o vojnih dogodkih, ko se bomo sešli mi stari prijatelji v domovini in si bomo pr', čaši Vin6-ka pripovedovali zanimive dogodke. Le toliko Ti sedaj zaupam, da so že skoro vsi tisti moji vojni tovariši; naše stotnije. ki smo skupaj odšli iz Maribora, mrtvi, ranjeni, bolni ali pa ujeti. Vendar nas je še precejšnje krdelce takih, ki smo vse vojne težave srečno prestali 'in že več stotin Rusov poslali na oni svet ali pa jih ujeli ter druge zopet napravili za boj nesposobne. Mi stari izgledamo, kakor pu-ščavniki. Naši obrazi so zaraščen/',1 kakor jelšev grm, naša koža se po večini mnogo ne razlikuje od kože afrikanskih zamorcev. Kaj bi neki sedaj rekli mo a ljuba mama, če bi me opazili. Prepričan sem, da bi Si misliH, da je bil njih sin za časa vojske v družbi staro , erskega Metuzalema. In kakšen obraz bi' še le delala moja ljuba nevesta Trezika. Pisal pa sem ji že dvakrat, a ne dobim od nje nikiakega odgovora. Ali se je mogoče v koga drugega zagledala? Pa to dvomim, ker vem, da je doma sedaj gotovo veliko pomanjkanje fejst fantov. Povej Treziki, da se imam edino le njej in pa božji previdnosti zahvaliti, da sem Še živ.
Kakor Ti je znano, sva bila s Treziko že 2-krat v cerkvi oklicana, a predno sva se mogla po^» ročiti, me je cesar poklical nad' Rusa, češ, pusti sedaj svojo Treziko in jaz Ti dam kot nevesto — puška* Trezika mi :;e za slovo dala molitveno knjigo '„Življenja srečen pot", ki so jo spisali nepozabni slovenski škof Anton Martin Slomšek. Ti sam veš, da jaz 1 oprej nisem bil posebno pobožen človek, A moja nevesta me je tako prijazno prosila, naj vzamem mo-liivenik kot spomin na njo seboj na bojno polje, da ji nisem mogel odbiti prošnje. Ubogal sem jo in to je bila moja rešitev! Knjižico sem shranil v levi žep mojega telovnika in tako je knjižica čuvala moje srce. Ko smo dne 26. oktobra v Galiciji blizu Karpa-tov bili v boju z Rusi, je prifrčala sovražna krogla, ter se zapičila naravnost v sredino molitvenika,, Le [¡redni del krogle je malo ranil moja prsa,, a rana je bila prav malenkostna. Knjižica ,ie zadržala sovražno kroglo tako srečno, da je ista izgubila svojo moč ter je obtičala zapičena nekaj centimetrov nad mojim srcem. Rana mi je v enem tednu zacelila. Zdravnik mi je dal tako dober obliž, da sem se vea čas tudi kot ranjenec udeleževal najhujših bojev v prvi Jronti. Povej tudi Treziki, da bom njej na veke hvaležen, da mi je podarila ono rešilno (knjižico. A sedaj bom čisto drug Človek. Tukaj v vojski pa. sem prišel do trdnega prepričanja, da je nad nami res vsemogočni Bog, ki vodi našo usodo. „Kdor moliti prav ne zna, naj na vojsKO se poda!"
Upam, da bo te vojske skoro že konec. Vas pa vse iskreno pozdravljam in ostajam do svidenja Tvoj in Vas vseh stari prijatelj Ivan.
Slovenski Korošec v ruskem ujetništvu.
Gospa iTereza Linčniic v Celovcu je dobila od svojega moža. ki je služil pri 4. domobranskem polku, iz Rarnaula, okraj Tomsk v Sibiriji, pismo, datirano z dne 26. oktobra 1914. Med drugim p|še tudi to-le:
Snoročam V am, da sem vojni ujetnik, in sicer, v daljni Sibiriji. Ujeti smo bili že dne 31. -avgusta in sicer ves sanitetni oddelek 1. bataljona ob enem z zdravniki in ranjenci vred. Ko so nas zajeli, smo morali s praznimi želodci po cele dni korakati, prodno smo dobili kaj jedil. Potem smo se vozili 15i dni in 116 noči in nato Še dve noči z ladjo, da smo dospeli do cilja v lepem Rarnaulu. Med vožnjo smo dobivali vsak dan po '25 kopejki; gladu ravno nismo umrli, pa do sitega se tudi nismo najedli. Živeli smo in še ¡živimo od čaja in kruha. Caj dobivamo dvakrat na dan, zjutraj in zvečer, potem tri funte Kruha in opoldne prazno juho, zelje, krompir in uku liano korenje in malo mesa. Caj je brez ruma. Alkoholnih pijač še sploh nismo videli. Zima nam ie prinesla snega in 18 stopinj mraza. Tukaj je nepri-:aizno in je tudi zelo veliko bolnikov. Tudi jaz sem
N@Jn€!w®fia	s® nahajalo sred toserati.
Stran 2.
„SLOVENSKI GOSPODA It.M
že 24 dni y bolnišnici; ibil sem se prehladil in dobil Iniluenco. Nekaj dni je bilo hudo, sedaj sem pa že zopet zdrav in se mi godi prav dobro. V bolnišnici je vse polno nemških in avstrijskih vojakov. Sedaj smo samo radovedni, kako dolgo bo to še trajalo, in ali se vrnemo domov ¡še to leto ali še le na vigred. Prav nič ne vemo, kako da stoji; res bridko je, živeti tako brezupno iin brez denarja. Ce se ne vrnem do Božiča, ¡želim vam vsem vesele božične praznike. Moje misli so vedno pri Vas; vsako noč pa sanjam o Vas, obupati mi je. Pa v božjem imenu, če ostanem zdrav, se bomo v radosti in veselju zopet videli.	,
Navdušen slovenski mladenič.
Vojaški novinec Jožef Guček je poslal svojim starfšem v Novicerkvi pri Vojniku 'sledeče pismo, katero nam je poslala njegova sestra Marica .Guček, po domače Jankova.
Dragi mi stariši! Srčna hvala Vam za poslano mi karto, ki sem jo z veseljem sprejel, posebno pa za škapulir sv. Frančiška in svetinjico Brezmadežne, za kar Vam bodi prisrčna hvala. Pisali de tudi, da moliijo na Rakovniku v zavodu oni nedolžni otročiči za mene. Jaz pa rečem: Bog usliši njih prošnjo in molitev! Veste, mamica in oče, zdi se mi sedaj, da me ne more zadeti nič hudega, ker imam na prsih sv. Frančiška, pod kapo pa svetinjico Brezmadežne, torej sem popolnoma izročen božjemu varstvu. Veste, ljubi stariši, »prišlo je povelje, da ke-dor ima veselje, iti v. Galicijo in je navdušen zaboi, naj se oglasi. In res, izstopilo jih je mnogo in tudi jaz sem med njimi in ne bi bil, a moje navdušenje je veliko, ker za domovino svoje mlado življenje staviti, se mi pač zdi poseDno častno. Veste, tisti, kateri so se uprli, jim pa pravjijo, da so bojaz-Ijivei in še celo pljuvali so mnogi pred nje,.
Mi slovenskf fantje nimamo veliko' mla.ršov, ampak same vaje in se učimo streljati, da bodemo kmalu izurjeni za bojišče. Za dan, kedaj da gremo, mi ni znano. Pač pa vem, da bom božične praznike že obhajal v vojni. Bog mi pomagaj, da bi bil zdrav in čvrst avstrijski vojak, za drugo mi ni mnogo kaj mar. Noge moje so res uboge, ker se močno potijo. Najslabše je (v vojni, ako se vojak moker sezuje in zopet mokre cunje ali nogavice obuje. Na vojski nimamo kje posušiti svojih mokrih cunj, drugače kot pod seboj na postelji. Zdaj ležimo na parni in nas leži 400 vojakov skupaj. Veliko ložje tukaj pri voja-kih zaspim in zopet vstanem, kakor poprej doma, in imam še večje navdušenje za vojsko. Zdi se mi, la nato deluje ono, kar ste mi poslali: škapulir sv, Frančiška in podoba Brezmadežne.
V sredo bom prejel sv. obhajilo' in ob enem bomo tudi prisegli, da ostanemo zvesti Bogu, cesarju in domovini. Za domovino smo pripravljeni tudi kri preliti.	Vaš Ivan.
Marijaj, upanje in pomoč vojakov.
Bilo je. na bojnem polju nekega dne meseca oktobra Zjutraj zgodaj smo dobili povelje, skuhati hitro zajutrek in iti nasproti sovražniku. Ravno, ko smo nastopali, predno smo odšli, me nagovori moj tovariš: „Ti, ali si se danes priporočil Mariji?" Mislil sem si, kaj se ta človek drzne tudi v tako resnem trenotku norčevati. (Bil je ta mož eden izmed tistih, ki so se ob vsaki priliki norčevali iz molitve, cerkve,, duhovnikov in iz vsake pobožnosti, tudi ni bil več let pri sv. maši in ni prejemal sv. zakramentov.
Ker je bil njegov glas bolj prijazen, sem ga pogledal in mislil sem, kako mu naj odgovorim. Toda on me prehiti in reče: „Jaz sem se Mariji priporočil v varstvo in ji obljubil postaviti spomenik in ne bom nikdar pozabil na njo, če pridem še kedaj zdrav domov". Ganjen sem bil in solze so mi stopile v oči. Vzdihnil sem: „O Marija, kako veliko milost si mu izprosila. Torej vendar k tebi, o Marija, se v veliki' sili in nevarnosti vzdigajo naša srca! Odgovoril sem mu: „Veseli me, dragi prijatelj, da si se spomnil na Marijo, le njej se priporočaj in ona te ne bo zapustila in ti bo pomagala v največji nevarnosti".
Pa še nekaj: Ko smo bili v bojni črti, krogle in šrapneli so leteli okrog glave, da je bilo groza. Čuti je bilo neprenehoma: O Marija, pomagaj nam! O Marija, varuj nas! Torej tudi tu, ko smo takorekoč gledali smrti v oči, si bila ti, o Marija, naša pomoč, naša varuhinja in naše zadnje upanje.
Naj slovensko ljudstvo tudi zna, kak duh večinoma navdaja slovenske vojake na bojnem polju in naj jih tem bolj izroča v Marijino varstvo! Ti pa, o Marija, bodi naša pomočnica in naša varhinja, ti nas varuj, ti nas brani in vodi nas vojake na bojnem polju, pa tudi naše domače doma! Izprosi nam milost, da se kedaj sestanemo na tem svetu, če ne na tem, pa na onem svetu v nebesih! Crnovojniški ranjenec.
Poplačana usmiljonost.
Naslednje se je zgodilo med vojaki, ki stoje v bojih proti Srbom: En mož je padel. Zapustil je vdovo in več otrok brez premoženja. Njegovi tovariši pri kompaniji, sami resni, dobri Hrvatje, so začeli med seboj nabirati! za zapuščene sirote, Neki njih podčastnik bi dal rad 1 krono, toda ni imel drobiža; samo en papirnat bankovec za 20 kron. Drug tovariš mu je hotel posoditi eno krono, kar je pa podčastnik odklonil, češ, da hoče darovati za sirote iz svojega.
S trudom je našel tovariša, ki mu je izmenjal dvaj-setkronski bankovec. Eno krono je daroval za sirote, ostalih 19 kron je pa ta podčastnik shranil v vrečic., in jo obesil pod obleko okrog vratu. Ko je podčast malo minut pozneje odšel na svoje mesto, ga je zadela prva krogla, ki je priletela od sovražne strani. Toda glej: krogla je zadela v vrečico, v kateri je imel drobiž z 19 kronami. Vse krone, med njimi en pet-kronski tolar, so bile skrivi/ene, podčastniku pa se ni nič zgodJo. Kako je bil sedaj ta vrli mož vesel, da je iz usmiljenja zmenjal 20kro.iski bankovec. Vseh 19 kron hoče nesti domov kot spomin svojim otrokom. — T ako je Bog čudovito poplačal usmiljeno srce.
Smrt je slutil...
Alojzij Pogorelec, posestnik v Gorici vasi pri Ribnici na Kranjskem, ki je umrl vsled bolezni na bojišču, je poslal, v slutnj i, da ga čaka smrt, pred odhodom v boj svojemu bratrancu Antonu Pogorelcu, posestniku in kovaču v Gorici vasi, dopisnico s sledečo vsebino: Beljak, 12. nov. 1914, Dragi bratranec! Med tem, ko si ti lepo doma pri svojih dragih, se jaz z drugimi vred pripravljam, da odrinemo proti meji mrzle Rusije. Moral sem zapustiti milo ženo, prijazne otročičke, dobrega očeta, krasen dom in vse, pa iti v boj, kjer me čaka skoraj gotovo smrt. Nikdar več ne bom videl svojega rojstnega kraja, ne svojih dragih. Tolaži me le misel, da se tam gori nad zvezdami enkrat zopet snidemo, če se tu ne bomo videli. Dragi moj! Ce je Njegova volja, da se več ne vidimo, Te prosim, skrbi ti po možnosti za mojo ženo in otroke, ki ostanejo sirote brez očeta. Prepričan sem, da mi boš izpolnil to mojo, morebiti poslednjo željo in položi ta dar domovini na oltar. Na svidenje v ne-
Obisk matere na bojišču.
Nemški oficir, ki se nahaja na srbskem bojišču, opisuje v nekem pismu sledečo zanimivo dogodbo: Pri naši diviziji se je pojavila te dni nenadoma neka stara kmetica, ki je prišla iz Segedina, da bi videla svojega lBletnega sina, ki se nahaja kot prostovoljec pri nekem ogrskem pehotnem polku. Hotela mu je izročiti "osebno zimsko perilo. Kmetica je bila na potu neštetokrat ustavljena, toda vedno so se dobili dobrosrčni ljudje, ki so ji pomagali naprej in ji pokazali pot. Ko je pr.spela končno k četam, je niso hoteli pustiti k njenemu sinu, dokler ni bila prošnja predložena divizijonarju. Ginjen zaradi tako goreče materine ljubezni, je dal divizijonar vojaka takoj poklicati1, na kar se je odigral pred njimi krasen prizor snidenja. Hrabro mater so nato častniki bogato obdarili, na kar se je ona zadovoljna vrnila domov.
Desetleten deček na bojišču.
Neki stotnik, ki se |e- vrnil s severnega bojišča, je pripovedoval o sledečem" ginljivem dogodku. Junak dneva je bil desetleten deček, ki je v plohi krogel našim vojakom prinašal vode v okope ter neštetokrat prehodil z vojaškimi skledicami pot od vojne črte do bližnjega potoka, dokler ga ni zadela sovražna krogla. Stotnik je pripovedoval: Po neki za nas zmagoviti bitki so po noči iskali ranjence na bojišču. Ko so bili pobrani že vsi ranjenci, je poslal sanitetni častnik še svojega psa na bojišče, da išče, če ne bi morda dobil še kakega ranjenca. Pes se je vrnil večkrat, ne da bi bil koga dobil, a pošiljali so ga zopet nazaj. Kar pa je začel glasno lajati, znamenje, da je pes nekaj dobil. Častnik je odšel za psom, ki je nestrpno silil dalje ter ga komaj dohajal. Tema je bila tako gosta, da se ni nič videlo. Hipoma je zaslišal častnik otroški klic na pomoč. Sel je v smeri, od koder je prhajal glas in prišel je do potoka, ob katerem je ležalo truplo. Bil je deček, napol onesveščen, ki je ležal tamkaj v mlaki svoje krvi. Ubožec se je tresel mraza. Častnik je nemudoma slekel svoj plašč, zavil dečka vanj in ga prinesel naobvezovališče, kjer so ga med prvimi prinesli v operacijske prostore ter ga položili tamkaj na mizo. Deček bil je popolnoma onesveščen in bati se je bilo, da vsak čas ugasne fijego-vo življenje. Obleka je bila vsa prepojena s krvjo, a na trebuhu je imel težko rano, ki je močno krvavela. Zdravniki so izvršili težko operacijo in bilo je upanje, da rešijo mladega ranjenca. Trdno je zaspal, di' hal mirno in lice mu je dobilo izraz prave otroške nežnosti. Po nekoliko urah se je prebudil. Ko se je popolnoma zavedel, so ga začeli zasliševati. Deček, po rodu Poljak, je govoril tiho, a razločno. Rekel je, da mu je ime Staša. Svojih staršev ni poznal. Stara mati mu je pripovedovala, da so se izselili' v Ameriko, a sama se ni dosti brigala zanj. Ko so prišli vojaki v vas, jih je gledal in jim prinašal vode, oni so se pa pogovarjali ž njim. In tako je odšel ž njimi na bojišče. Ko so napravili okope, je tudi ostal v njih bližini, in posebno mu je ugajalo, ko so začeli streljati. Pomignil mu je nato neki' vojak, ki ga je mučila žeja in ga je prosil, da mu prinese vode. Vzel je posodo, stekel k potoku in prinesel vode. Potem so ga prosili tudi drugi vojaki in bil je ponosen, da je mogel napraviti vojakom kako uslugo. Gromenja topov se ni bal. Toda nenadoma ga je zadela krogla. Kaj se je zgodilo pozneje, ni vedel več, — Ležal je na slami in bistro gledal okoli sebe. V tem pa je prišel v sobo pes, ki je dobil dečka, ko je ležal ob potoku. Sel je naravnost k dečku in deček ga je stisnil k sebi. Bila sta takoj najboljša prijatelja in sta bila tudi pozneje vedno skupaj. Zdravnik, ki je zdravil dečka, mu je nekoč pomignil z rokami v slovo. Dečku se je storilo milo in skoro jokaje je vprašal: „Pa me vendar ne mislite nagnati?" — „Ne, ostaneš pri nas ter dobiš sabljo in konja!" — „Kajne, sivca?" je veselo
vskl.knil deček in oči so se mu radosti zasvetile. — Zdravniki so hrabrega dečka posinovili ter zbrali svoto denarja, ki naj bi služila za začetek dečkove vzgoje.
Velikodušen ruski častnik.
V	krvavi bitki pri Ravaruski je obležal na bojišču težko ranjen pešec 24. avstrijskega domobr. pešpolka, Z največjim naporom svojih moči se je še privlekel do nekega grmovja in je tamkaj utrujen zaspal, zakopavši pod svojo glavo denar, ki ga je imeli pri sebi, !75 K. Naenkrat ga je nekdo stresel, da se je prebudil. Zagledal je pred seboj kozaka, ki mu je že izpraznil žepe in vzel tudi zakopani denar. Ranjenec se je branil in Začela sta se rovati. Hrup je prikličal ruskega kozaškjoga častnika, ki je vprašal, za kaj da gre. Častnik je kmalu spoznal položaj in je odločno pozval kozaka, naj vrne ranjencu, kar mu je vzel. Ker pa kozak ni botel u-bogati, je častnik, ne da bi rekel še kako besedo, potegnil svojo pištolo, ustrelil kozaKa in lastnoročno nato izročfl ranjencu, kar mu je odvzel poprej kozak. Kmalu nato, ko so se Rusi umaknili, so našli naši sanitetni vojaki ranjenca in ga odnesli na obvezovališče. Prepeljan je bil pozneje na Dunaj v bolnico, kjer je povedal svoj dogodek zdravnikom in strežnicam.
O, ti „kozaki"!
„Gazeta Opolska" poroča zanimiv dogodek: V Gnezdnu se je oni dan raznesla vznemirljiva govorica, da so v Želaskem gozdu, oddaljenem nekaj kilo-metrovj kozaki. Cisto naravno bi od tam vsak hip pridrveli lahko v mesto. A ura je minila za uro, pa ko-zakov le še ni bilo videti, in tako se je vračal pogum in zaupanje. S tistim? „kozaki" pa je bilo tako-le: Revna deklica je nabirala v gozdu jurčke (gobe), zasačil jo je logar in ker ni imela dovoljenja, jo je hotel iz gozda izgnati v jeziku, deklici nerazumljivem. Deklica je prosila poljsko: „¡O gospod, ko je tukaj toliko kozakov!" (gob). Nemški uradnik, ki ni znal imena gob v poljskem jeziku, se je ustrašil besede „kozak" in izginil nemudoma. Deklica pa je dalje v božjem miru nabirala „kozake" in polnila košaro. Uradno poizvedovanje po kozakih pa je bilo. popolnoma brezuspešno.
Ganljiv prizor s francoskega bojišča.
Berolinski listi prinašajo pismo z bojišča, v katerem piše neki nemški vojak sledeče: 19. novembra 1914. Danes so podali naši ljudje 11. kompanije Francozom roke. Ležali smo namreč komaj 30 m proč od francoske postojanke, klicali smo si na obeh straneh. Naenkrat je zaklical neki Francoz, naj nehamo streljati, da bomo skupno pokopali tri mrtve Nemce, ki so ležali v prostoru med nami. Prenehali smo s streljanjem. Deset francoskih vojakov, med njimi 1 častnik, je odložilo orožje; na naši strani isto število. Podali smo si roke, zagrebli mrliče in si izmenjali smodke, cigarete in časopise. Pogovorili smo se o tem in onem. Francozi so rekli, da ne bodo streljali več, če tudi mi ne bomo. Podali smo si roke, prijeli zopet za o-rožje in se splazili v jarke.
Nemci in Francozi skupno obhajajo god.
Ogrski ministrski predsednik grof Tisza je govoril pred nekaterimi dnevi v klubu svoje stranke in je pripovedoval o nekaterih zanimivih rečeh3 ki jih je izvedel v nemškem glavnem stanu, Tisza je govoril o nepreračunljivem razpoloženju razburljivih Francozov, katero posebno potrjuje naslednji dogodek:
Bilo je v gorovju Argonen po nekem zelo vročem boju. Ko se je približala noč, se je, kakor po navadi, ogenj tam in tukaj ustavil,. Med „tam" in „tukaj" ni posebno velike razdalje. Sovražni okopi so oddaljeni drug od drugega le kakih 80 korakov. Kar naenkrat so iz nemškega okopa dvignili v zrak neko tablo ter Francoze opozorili na njo s klici. Na tabli so bile zapisane te-le besede:
„Naš polkovnik ima danes svoj god. Mi svojega poveljnika zelo ljubimo in bi radi slavili njegov imendan. Radi tega prosimo za premirje do prihodnjega dne."
Kmalu nato se je prikazala tudi v francoskem okopu tabla z napisom:
„Premirje do jutranje zore dovoljeno".
V	nemškem okopu se je začelo veselo življenje. Pesmi so donele, praznile se vinske steklenice, govori se glasili, korajžni vojaki so klicali: „Hura!" ter ploskali z rokami. Razpoloženje je bilo izborno. -
Kar naenkrat pa je nekdo na robu nemškega okopa zaklical: „Halo, halo!" Nemci so radovedno pogledali iz okopov in v splošno začudenje so opazili Francoze, ki so gledali v okop. Prišli so, da bi slavili z Nemci vred polkovnikovo godovanje. A Francozi niso prišli praznih rok. Prinesli so seboj šumeča francoska vina, smodke in kavo. Nemci so Francoze sprejeli s tovariškimi čutili in izvanredno prijaznostjo. Povabili so jih, naj pridejo v nemški okop. Francoze so Nemci posadili ob mizah na častna mesta. Oboji so bili celo noč med seboj prav žiriane volje. Se-le, ko je napočila jutranja zora, so se ločili.
Premirje je bilo pri kraju. Francozi so se dvignili. Isto so storili tudi Nemci. Drug drugemu so se priklonili ter se s prijaznimi besedami razšli. Francozi so se poizgubili v svoje okope in čez 5 minut se je boj zopet znova pričel.
Torej tudi ljubeznjivi in uljudni znajo biti' Francozi In Nemci med seboj.

10, decembra 1914.
Avstrijsko=rusko bojišče.
Maribor, dne 9. decembra.
Koncem meseca oktobra se je moral nemški general Hindenburg umakniti izpred Varšave in I-v a n g o r o d a , ker se mu je godilo kakor našemu generalu Konradu, da so ga presenetile naenkrat mnogo, mnogo močnejše ruske čete. Vsled Hindenbur-gove umaknitve smo se morali umakniti tudi mi, samo iz ozirov na splošni položaj, kajti sicer so bile naše postojanke nasproti Rusom iz,borno zavarovane. Med tem je dobil Hindenburg iz domovine nove čete, tako, da baje razpolaga sedaj z 12 armadnimi zbori, torej približno z enako močjo kakor mi. Vsega vojaštva skupaj, na avstrijsko-nemški in ruski strani, je približno 5i milijonov. V posebnem posvetovanju vBre-slavi (v praski Sleziji), katerega so se udeležili od naše strani nadvojvoda: FridlerUk, prestolonaslednik Karol Franc Jožef in general Konrad, od nemške stra. ni cesar, general Hindenburg in načelnik njegovega generalnega Štaba, se je1 določilo, da začnemo najprej z vso močjo napadati na severnem Poljskem, a na celi drugi črti se morajo začeti boji, da se ruske čete zaposlijo i'.i ne morejo odpošiljati proti severu. Tako je začel general Hindenburg boje okoli Lodza. Lodz je zavzel, Rusi se umikajo in nemško-avstrijska armada jih potiska proti Varšavi. Rusi so med b tko hitro uvideli, da se jim sllaba godi. Zato* so odpokli-cali čete iz Galicije in Rusklo-Poljske na pomoč proti Hindenburgu. Toda naše čete šq jih z vso silo napadle pri Radomsku in Pietrkovu, jih premagale ter prisilile, da so se umaknile.
Sedaj so se začeli tudi hudi spopadi v Galiciji med K r a k o v e m in P r z e m y s 1 o m. Naše čete nastopajo nadepolno, kar je znamenje, da zasledujemo večji bojni cilj. Nekateri mislijo, dai hočemo rusko bojno črto pritisniti zopet ob Vislo in San, kjer smo imeli Ruse še meseca oktobra.
V K a rl p a t, i h se baje umikajo Riusi čez gorovje na gališko stran.
Borba za odločitev se nadaljuje.
Diunaj, dne 7. decembra.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Borba za odločitev na ruskem bojišču se nadaljuje. Avstrijske in nemške čete so z a v r n i 1 e ruske napada, ki so bili naperjeni v- prostoru od Piotr-kowa čez Noworadomsk proti severu. Nemške čete so prodiranje sovražnikovo u si t a vi i 1 e. V z a -hodni Galiciji so tudi večji boji v polnem teku. izid teh bojev še ni znan. V tem prostoru so naše in nemške čete ujele zopet 1500 Rusov. Boji v Karpatih se nadaljujejo. Na nekaterih mestih je sovražnik več močnih čet premaknil nazaj (v Gal'ci-jo) za karpatske gorske grebene. (Mesto Piotrkovv leži južno-zahodno od Varšave, Novorarlomsk pa sever-noizhodno od Censtohova. Obe mesti sia na železni š-ki progi1 Censtohov—Varšava.)
Rusi pri Lodzu izgubili 20.000
mož.
Dunaj, 8y decembra.
Na severnem Poljskem se Rusi naglo umikajo, ker jih hočejo Nemci od jugoizhoda obkoliti. Izgube, ki so jih Rusi 'utrpeli (pri bojih okoli LodzaL, se cenijo na 2 0.0 00 mož. Nemci so Rusom za petami.
Ruski poraz pri Lodzu.
Bern, dne 8. decembra.
O vojnem položaju na Izhodu piše list „Bund", da je na Poljskem rusko napadanje zlomljeno pri korenini, kar se je zahvaliti velikanski napadalni sili Hindenburgovega prodiranja v ruski bok. Le velikanski in najobupnejši napori vseh sil, ali pa splošno u-mikanje, še more rešiti Ruse in njihovega položaja, ah pa mora stati neštevilnih žrtev.
Boj za Krakov.
Dunaj, dne 8. decembra.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
Boji v zahodni Galiciji postajajo vedno srditej-ši. Naše čete so prijele sedaj sovražnika tudi od zahodne strani ter so ga pognale iz njegovih postojank Dobczyce—VVieliczka (južnoizhodno od Krako-va). Naše čete nadaljujejo z napadanjem ruskih postojank. Število ujetnikov se še sedaj ne da na-anko dognati, Dosedaj se je odposlalo čez 5000 Rusov, med njimi 27 častnikov, v našo državo. Na Poljem so naše in nemške čete v prostoru južnozahod-"<J od Piotrkovva povsod odbile vse nove ruske napade. v Karpatih se ni zgodilo nič p o s e b -« o važnega.
Bukarešta, dne 7. decembra.
Petrograjski list „Nowoje Wremja" opisuje boj za Przemysl sledeče:
Prvi napad na trdnjavo je, avstrijska posadka z občudovanja vrednim junaštvom krepko odbila. Drugo o b k o 1 j e v a n j e je za rusko armado istotako kot prvo polno težav. Riuško armadno vodstvo se je moralo odločiti, ali naj za zavzetje trdnjave žrtvuje zopet vel.ko število ljudi ali pa se skuša polastiti trdnjave na drug bojni način: z neprestanim obstreljevanjem. Radko Dimitriew se je odločil za poslednji način, ker se je končal prvi napad z neuspehom in zahteval prevelikih žrtev, Przemysl se torej sedaj neprestano obstreljuje, a priznati moramo ('namreč Rusi), da se je dosedaj doseglo le malenkostne uspehe.
General Dimitriew še vedno poveljnik pred Przemyslom.
Sofija, dne 7. decembra.
Ruska uradna poročila zatrjujejo, da je Radko Dimitriew še vedno poveljnik ruske armade, ki oblega avstrijsko trdnjavo Prziemysl. Poročila, ki so jih raztrosili nekateri listi, da je prevzel Dimitriew poveljstvo ruskih čet zoper Turke, ne odgovarjajo resnici.
Slabo spričevalo za ruski tren.
Uradno se iz avstrijskega vojnega časnikarskega stana poroča:
Rusi čutijo, da je naš tren in ureditev dopoši-ljanja potrebščin za našo armado mnogo bolje urejena kot ruska. To potrjuje tudi armadno povelje, ki ga je izdal poveljnik četrte ruske armade, general Ewe'rt, katero se je našlo pri ujetem ruskem častniku 297. ruskega infanteri.skega pešpolka.
Rusko armadno povelje slovi: „13. rovembra 1914. Kakor poroča stotnik generalnega štaba prve grenad rske t pničarske brigad«, Szozegoler, kateri je zbežal i/, av; t ijskega ujet ištva, vlada pri našem sovraž :iku pr; tre u. vzglede n red. Avstrijski tren je tako vzorno' ure.en, da ne rabi skoro nobenega posebnega varstva. O; ozarjam korne poveljnike in izražam globoko obžalovanje, da kljub mnogim ukazom in navollom pri ruskem trenn še vedno ni pravega reda. Zahtevam, da se v tej važni zadevi napravi enkrat pravi red."
Rusi so bojijo časnikarjev.
LiV.t ..Ze t1 poroi a po berolinski „"Nat onalzei-tung". da je vrhovni armadni poveljnik ruske armade, veliki knez Nikolaj Nikolajev'č vse ruske in angleške časn kar e odpravil z ruske vojne črte na Poljskem. To je sumljivo zrt mnenje, da na vojni črti ni vse t ko, kak, r bi si želel Nikolajevič, da, bi se lahko poročalo med š rni svet.
Ruski načrti prekrižani.
Berolin, 8. decembra.
Berolinski list „Lokalanzeiger" javlja z dne 7. decembra:
Iz brzojavk angleških poročevalcev v Petro-gradu se sedaj dobi utis, da so najnovejši nemški sunki zelo izdatno zmanjšali moč ruskega prodiranja in prekrižali ruske načrte. Današnje poročilo nemškega generalnega štaba nfč ne omeni, da so morali Rusi izprazniti Lodz. Pač pa prizna poročevalec („Daily Maila" v Petrogradu, da je bil napad Nemcev krepak in da so prodirali na večih točkah. Dopisnik lista „Times" javlja, da so začeli Nemci že dne 30. novembra obstreljevati Lodz. Z bojišča se ;e zdelo, foakor bi Lodz obdajal morje plamenov. V sredo šo odkorakali Nemci iz mesta Zlgierce, da bi naskočili Lodz, ki je, že dva meseca brez Ivsake zveze z zunanjim svetom. V mestu so počivale vse tovarne. Med prebivalstvom je vladala lakota. .„Daily Telegraph" javlja istotako, da Nemci že od prejšnje srede prav krepko prodirajo in so pri tem pritegnili na se.verno-zahodno Poljskem' mnogo ojačen.i. Nemci so gospodarji železniške proge Torun (Torn) —Wloclawek'—Lowicz—Kališ—Lowjicz. Ob tej zadnji progi zbirajo ¡Nemci trajno nova ojačenja.
300 ruskih topov v Bolgariji.
Berolin, dne G. decembra.
Ruska vlada je stavila na bolgarsko vlado zahtevo, naj Bolgarija dovoli Rusiji, da sme 300 novih topov, ki jih je francoska tvrdka Schneider-Creuzot izdelala za Rusijo in so došli v bolgarsko pristanišče Dedeagač, sprav ti čez bolgarsko ozeml'e v Rusijo. Bolgarska vlada je kljub raznim ruskim grožnjam in obljubam rusko zahtevo odločno odklonila. Bolgar ja se sklicuje na svojo, že večkrat izraženo nevtraliteto. Topove so morali končno odposlati v Francijo nazaj, ker radi ledu. ki že pokriva rusko morje pri Arhan-gelsku v Severnem morju, ne morejo spraviti iste v Rusijo.
Cesar Viljem obolel.
Berolin, 8. decembra.
Wolffov časnikarski urad prinaša sledečo u-radno poročilo:
Nemški cesar je morali svoje nameravano zo-petno odpotovale na bojno črto radi močnega nahoda v sopilih, zdruzenega z mrzlico, za nekai časa odložiti. Cesar se je še včeraj in danes držal toliko po koncu, da je sprejel načelnika nemškega generalki? Štaba" k' mU je poročaI 0 ceIem v°jnem polo-
Avstrijskosrbsko feojisfo
Maribor, dne 9. decembra. V Belgradu je mir in mnogi prebivalci, ki so zbežali, se zopet vračajo, Uprava občinskih zadev je v srbskih rokah, kajpada pod neprestanim nadzorstvom avstrijskih vojaških krogov. Vsiled slabega vremena i.n slabih cest naša armada ni mogla tako naglo zasledovati Srbov kakor bi bilo treba, da bi se ne mogli več na novo zbrati in razvrstiti. Vsled tega so se pri Arangjelovcu i'n Gornjem Milanovou močno ur taborili in začeli celo z napadi Dobili so namreč med tem tudi rusko vojaštvo na pomoč. Razven tega pa so odpoklicali vse čete iz Nove Srbije in bolgarske meje ter jih razvrstili v prostoru Arangjelovcu in Mi-lanovcu. Z ozirom na spremenjen položaj pri Srbih se je morala samoumevno tudi naša armada na novo razvrstiti. Tudi naše vrste so pomnožene, ker so nam one čete na razpolago, ki so bile poprej zaposlene pri Belgradu. Naša razvrstitev se razvija po načrtu, Srbi so nas sicer hoteli motiti, a smo jih zavrnili.
Nova razvrstitev naše armade v Srbiji.
Dunaj, 7. decembra. Z [južnega bojišča se uradno poroča: Z Zavzetjem Belgrada je nastala potreba, da se naše čete v Srbiji na novo razvrstijo. Podrobnosti o tem razvrščanju se kajpada še sedaj ne morejo objaviti.
Uradno poročilo s srbskega bojišča,
Dunaj, 8. decembra. Ž južnega bojišča se uradno poroča: Nova razvrstitev naših čet v Srbiji se vrši po določenem načrtu. Posamezni sovražni ¡lovi poskusi, motiti našo razvrstitev, so bili odbiti. Sovražnik je pri tem 'imel občutne izgube. Naša ofenziva (napadalno prodiranje) na j u ž n i s t r a n i B e 1 g r a |d a ugodno napreduje. Do sedaj smo že ujeli v teh bojih 14 srbskih častnikov in 400 mož.
Srbi zbirajo svoje čete.
Dunaj, 8, decembra. Mi v Srbiji nanovo razvrščamo svoje čete, a Srbi se med tem skrbno pripravljajo na odpor. Dobili'. so znatno število novih čet in sicer iz Rusije. RaiZven tega so odpoklicali vse svoje čete iz Nove Srbije in od bolgarske meje. S ¡temi četami so_ sedaj začeli iz prostora Arangjelovac, in Gorn i Miianovac ofenzivno postopati proti našim postojankam ob Ko-lubari.
Uprava v Belgradu.
- General Frank je izročil občinsko upravo Belgrada trem prejšnjim belgrajskim občinskim zastopnikom. v Za župana pa je imenovan meščan Nestrovič. Upati je, da se bo belgrajsko prebivalstvo, ki je z-bežftjlo, kmalu vrnilo. J eden izmed novih občinskih upraviteljev se je izrazil: V ¡mestu je vse mirno. In odkrito moralmo priznati lepo in pravično postopanje favsttrijiskih poveljnikov in čet. Mi sedaj ne politiziramo, lampak se trudimo, da kaj storimo za Bel-grad in njegoivo prebivalstvo. 'Za mestnega poveljnika v Belgradu je imenovan generalmajor pl. Haa-la, tki je; bil dosedaj trdnjavski poveljnik v Sarajevu.
Novo srbsko ministrstvo.
I	Niš, 7. decembra.
Uradno se poroča, da je Pašič zbral novo ministrstvo, ki je sestavljeno, izvzemši liberalce, iz vseh srbskih strank. Min ils trski seaežT so se sledeče razdelili: Pašič predsedstvo in zunanje zadeve, Paču finance, jovanovič notranje zadeve, Duričič pravosodje (vsi Štirje pripadajo staroraidikalni stranki), Draškovič jaivna délai, DavlMovič poduk (pripadata neodvisni radikalni stranki), Vojeslav Marin-kovič (naprednjak) poljedelstvo in trgovino, (artilerijski polkovnik Bojovič vojaštvo. Ker se novi vojni minister Bojovič nahaja sedaj v inozemstvu, bo ministrski predsednik Pašič do njegove vrnitve vodil voljno ministrstvo.
Kako je bil princ Jurij ranjen.
Belgrad, 8. decembra. Kakor se je svoj Čas poročalo, je bil princ Jurij močno ranjen. Kakor se je (sedaj izvedelo, je dobil Jurij rano tedaj, ko je z daljnogledom, z b"el-grajskega griča Kalimegdtan opazoval gibanje Avstrijcev na nasprotnem bregu Donave. Pri tem je pa padla v, njegovo bližino (avstrijska granata, katere
Stran 4,
SLOVENSKI GOSPODAR.
10. decembra. 1914.
kosci so princa ranili na vratu. Princ Jurij je padel nezavesten na tla. Njegov pribočnik ga je odnesel najpoprej v grad ¡Topola pri Belgradu, odkoder so ga pozneje spravili v ¡Niš.
Tretja črnogorska armada uničena ?
London, 6. decembra. (Uradno.) Reuterjev časnikarski urad poroča iz Petrograjda:
Črnogorski kralj Nikita je brzojavil časniku: „Borsenzeltung", da je sedaj tudi tretja črnogorska armada bila na bojišču uničena. Kljub temu bočejc Črnogorci brajnbo svoje domovine nadaljevati m napadati sovražnikovo deželo. Kralj Nikita je še dostavil, da so sredstva Crnegore že izčrpana in da bi bila sedaj «pomoč v denarju in vojnih potrebščina a njegovi deželi zelo dobrodošli.
Mobilizacija Grčije.
Dunaj, dne 0. decembra. Dunajska „Zeit" poroča: Grčija s svojo mobilizacijo zelo liit\ V Janini je zbranih več kott 30.000 mož. V sredini decembra se bodo vrš li „manevri" grške mornarice.
NemšMrancosko bojišče
Maribor, dne 0. decembra. Francozi in Anglež: se morajo čutiti vendar-le slabše, kakor se je po njihovem dosedanjem odporu sodilo. Ves svet ve, da je veliko ilemških čet odšlo na rusko bojišče. Zato bi bil po splošni sodbi sedaj najugodnejši trenutek, da začnejo, ako sploh kedaj mislijo, z napadi in privedejo borbo do odločitve. Toda očividno so za napade'1 preslabi, Cut jo se komaj dovolj močne, da v dobro Izkopanih strelskih jarkih odbijajo nemške napade. Sedaj se, kakor pravijo poročila, tudi na severnem krilu močno zakopavajo v zemljo, da bodo lažje vzdržali nemški pritisk iz Belgije ven. Sicer pa s cele nemško-francoske bojne črte ni poročila, ki bi bilo večje važnosti. Nemci in Francozi pravijo v svojih poročilih, da so zdaj tu, zdaj zopet tam dosegli majhne uspehe.



p-Angli

Francija.
Maribor, dne 0. decembra.
O bojih, ki jih hi jejo Tiurki s sedanjimi svojim" sovražniki, prihajajo poročila skoro samo z bojišča na Kavkazu. Kakor je posneti i'z turških uradnih poročil; so se tudi na tem bojišču vršili zadnji čas le manjši boji, Turki so prodrli do reke Coroh in Adžar ter so došli v bližino mesta Datum, ki leži ob Črnem morju. Turki so prišli že clo 80 km daleč v rusko o-zemlje. Ruska armada se polagoma umika. Tiurki sd v perzijski Rusiji dne G, decembra zavzeli rusko mesto Saučeulak, Perzijska vlada je izjavila, da se bo zadržala strogo nepristranski.
V	Egiptu po turških uradnih poročilih zadnji čas ni bilo bojev, pač pa so Tiurki premagali angleške čete ob reki Tigris v Aziji (med Perzijo in Ara-bijo(, _
Nemiri v Tripolitaniji.
V	Tripolitaniji so se zo, et začeli nemiri, ki povzročajo v diplomatskih krogiii veliko slkrbii. Rimski list „Tribuna" poroča, da se turška agitacija med a-rabskim prebivalstvom zelo naglo širi. Italijansko ministrstvo je sklenilo, da poviša število vojaštva, v Afriki za 50.000 mož. Toda s tem še bržkone pereča zadeva ne bo rešena.
Portugalska armada pripravljena.
Lizbona, '5. decembra.
Ministrski predsednik Machado je v obeh zbornicah izjavil, da so štiri skupine čet za odpotovanje V Afriko pripravljene. Ob enem se Ije objavila odredba, da se mobilizira še ena divizija, ki ima biti pripravljena, da odide na katerokoli Ibojišče. Pravi-* jo, da bo sedanje ministrstvo kmalu odstopilo ¿n se sestavilo novo iz zastopnikov vseh strank. Seveda so med temi „vsemi strankami" ' katoličani zopet izključeni.
Slike iz vojne.
Zanimivi podatki o delovanju velikih nemških topov.
Dr. Art,ur Miinzer opisuje delovanje 42centime-terskih topov sledeče:
Na ravnici sta postavljena 2 topova,; ne daleč od njiju leže velikanske krogle. Najprej si ogledam top. Ko smo si ta čudež ogledali na lastne oči, se nam je zdel vel (kan čisto naraven z ozirom na to,
kar smo o njem slišali. Samo cev, namerjena proti gori, se nam je zdela kakor neprestana nevarnost, ki žuga s smrtjo in uničenjem. Okoli topov se je že vrtelo nekaj višjih častnikov, ki so imeli ž njima opravek. Moštvo je izlagalo strelivo. Tudi nam ponudijo bombaž, s katerim si moramo zavarovati ušesa pred premočnim pokom. Mi stojimo oddaljeni od topov kakih 20 metrov. Naenkrat pride podčastnik in zapove: „Strel". Neki vojak na topovi plošči vzdigne roko, napetost narastcl do svojega vrhunca, „Gotovo" —„Ogenj!" Nato se zgodi nekaj za nas nerazumljivega. Iz cevi /,leti ogromen plamen, kateremu sledi, kakor da je zrastel v nezmernost, močan pok; kar stJji v bližini, se silno strese, nato žvižganje in piskanje po zraku, in topova cev, iz katere se kadi, sa nagne k zemlji.
Napetost počasi preneha.. Vse gre po svoji navadi naprej. Cez 112 minut pade strel iz drugega topa. Vedno na novo se prioenja igra z vso resnostjo in čisto mirno £tre tukaj usoda po svojem težkem potu. Belgijci so izvedeli za postavljanje topov. Dva s peskom napolnjena vlaka so spustili po tračnicah z največjo hitrostjo, da zapro železnico in preprečijo prevoz streliva. Med tem so poveljništvu nemških predstraž že naznanili prihod teh vlakov, katerim so postav li na pot lesene grede, da so skočili s tračnic in se razbili.
Noč na bojišču.
Ranjenec., ki so ga našli še le. naslednjega dne zjutraj, potem ko je obležal prejšnji dan ranjen na bojišču, pripoveduje: Komaj sem prišel v (bitko, ko me je že vrgel zračni pritisk neke ruske granate ob tla in sicer tako temeljito, da, nisem mogel1 več v-stati, Na jasnem, višnjevem nebu sem videl bele oblačke, ki se pojavijo vedno po šrapnelskih strelih. Tajinstveno šumepie je donelo po bojišču in levo in desno od mene so padale ruske granate in kroglje, kljub Jemu, da se je prava bitka vedno bolj oddaljevala iz moje bližine. Globoka modrina nebtar se je potemnila,, solnce je padlo kakor žareča žoga in je obsevajo s svojimi zadnjimi žarki to strahovito sliko. Prijatelj in sovražnik, trupla, umirajoči, mrtvi in ranjeni. Nikdar ne pozabim tega solnčnega zatona. Zlalta solnčna svetloba se je razlila po vsem bojišču v največje daljave in nisem se mogel dovolj na gledati. Vesel sem bil, samo da vidim ta prizor, četudi morda zadnjikrat, kajti kraj mene so še vedno padale kroglje in granate in 'strahoviti šrapneli. A hladen veter je pihal in Gkfozi mrak so prihajali slabotni žarki izhajajoče lune. Veliki Bog, še luno enkrat vidim. Sklenil sem, kakor v otroških letih, zopet svoje roke prati nebu. Nad mano Še vedno streljanje in te strašne bolečine, ki sem jih imel. Ene noge sploh nisem mogel premakniti. Končno je pa to strelianje vencü. r enkrrit pričelo malo ponehavati. — Zaslišal sem noleg sebe obupno stokanje. Dvignil sem se nekoliko, da vidim, kdo da je. Bil je neki ruski častnik. Z naravnost groznimi ranami se ie neprestano valil ro tleh v svoji laNt'ni Krvi, Klical je neko ime: ¡„.Sašo! Saša,!" Klical je tako ljubeznivo sredi strašnih bolečin. Kdo je to? Nato je zopet nekaj zamrmral v mes i nerazumljivem ruskem jeziku in dvignil pesti proti nebu. Z grozo sem opazoval njegovo početje in ga nisem izpustil izpred svojih oči. Tu sem naenkrat zapazil, da leži nedaleč od njega neki avstrijski vo¡jak, katerega lice mi je bilo poznano. Tudi on me /je zapazil in mi zakiical v materinskem jeziku. Bila sva oba iz iste vasi, on je edini sin jaVo- bogatega, kmeta- IZ: llahkim glasom me je vprašal, ali bi se ne mogel morda priplaziti k njemu, če mi dovoli to rana. Skušal sem se dvigniti lin k^r &em videl, da bo vkljub bolečinam vendar le šlo, sem se začel plaziti po vseh štirih.
Kar se razpoči v moji neposredni bližini zopet šrapnel in to ravno nad mojim ubogim rojakom, ki je foil seveda raztrgan takoj na tisoče koscev. Obstal isem zopet na svojem mestu. Zaslišal sem zopet strahovito stokanje in se silno prestrašil. Ruski častnik se je še enk)'a,t' dvignil, nato pa z divi'in krikom padel. Njegove oči so gledale srpo, proti nebu. Tudi luna je zašla. Postajo je občutno mra/ Streljanje sovražnika je popolnoma ponehalo. Gledal sem proti mrtvemu Rusu, Imel je na sebi plašč; splazil som se k njemu in mu gai odvzel, da se ž njim po-krijem in odenem. Še vedno me nf nihče našel. Tilintara so kalili nočni mir kaki streli iz samokresa. Kakor sem pozneje slišal, so bili to streli ranjencev,, ki so hoteli s tem opozoriti svoje tovariše, da jim pridejo na pomoč. Kmalu sem padel v nezavest in ne vem, kaj se |'e zgodilo potem z menoj. Ko pa sem zopet prvikrat zagledal solnce, se je zgodilo to v neki bolnišnici Rudečega križa.
I
-jfe
* Naročnikom „Slov. Gospodarja". Zadnjič smo priložili vsem naročnikom poštne položnice po katerih nam naj pošljejo naročnino. Položnice so dobili torej vsi, tudi taki, ki jim naročnina morebiti še ni potekla. Vse dosedanje naročnike pros mo, da nam ostanejo zvesti in se trudijo, pridobiti novih naročnikov. — ..Slovenski Gospodar" se tiska sedaj v 18,000 izvodih. Skrb mo za to, da poskoči število naročnikov na 20 'tisoč ali še višje. To ni nemogoče. Torej na delo! Izpolnite položnice natanko tako, kakor je predpisano na zadnji strani koledarja za 1. 1915, ki smo ga tudi
zadnjič priložili. Prečitajte natanko zadnjo stran koledarja in izognili se boste mnogim pomotam, nam pa boste prihranili obilo dela.
*	Vojna pobožnost. V mariborski stolnici smo imeli na praznik Brezmadežnega spočetja' že šesto vojno pobožnost. Vršila se je popoldne z litanijami, zakraftnentdt-um blagoslovom, pridigo, slovesnim nad-pasfirskim blagoslovom in končno se je sklerflas ce sarsko (himno. Udeležba vernikov iz celega mesta je bila prav dobra,. Zelo izpodbudno in tolažljivo je u-plivala na nas beseda prevzvišenega gospoda kfcie-zoškofa, ki nam je v petčetriurnem navdušenem govoru pokazal moč Marijinega varstva. Na podlagi molitve „Pod tvojo pomoč pribežimo . . ." je razložil prevzvišeni govornik s tem, (da je kazal spodbudne vzglede iz življenja svetnikov,. kako primerno ,in potrebno je češčenje Brezmadežne vsaki starosti, raznim stanovom in narodom. Češčenje Marijino je res koristno duhovniku kakor vojaku, delavcu kakor u-čenjaku in umetniku.. Zato naj b(i vsi pri vsakdanjem trikratnem zvonenju počastili IMarijo in ji priporočali kakor sebe tako hrabre branitelje avstrijske do movine na bojiščih. iTudi ranjencem in umirajočim je ona, najmočnejša pomočnica.
*	Nevarno je obolel preč. g. Simon Gaberc, častni kanonik in dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, na pljučnii i. Priporoča se v mol tev.
*	Duhovniške vesti. Prestavljena: sta čč. gg. kaplana Jožef Lonear.č od Sv. Jurja ob Sčavnici h Kapeli in Janez Casl od Sv, Miklavža pri Ormožu v Ormož,
*	" ,i:ava zoper č. g. Franca Muršič, župnika v Fkmu, je po uradnem obvestdu o. kr. državnega pravdni št va v Mariboru ustavljena.
*	Prestolonaslednik in general Konrad. Nemški csar je imenoval našega prestolonaslednika Kari Franc Jožefa za imejitelja vesifalsf-tega huzarskega polka št. 11, in načelnika generalnega štaba, Konrad-Hecendorfa, za imejitelja gardnega polka št. 5.
*	Papež za premirje. Iz Vatikana prihaja sedaj vest,' da namerava Sv, oče vojskujočim ,se državam ¡ redlagati, naj za Božič sklenejo vsaj premirje, K'i se na sevprnem bojišču po preteku 13 dni zopet ponovi, ker imajo Rusi za toliko dni pozneje božične praznike.
*	Papež Benedikt XV. o protialkoholnem boju. Predsednik- talija'.ske protiaJkoholne zveze „La Nuo-va Crooiata", proiesor Rudolf Bettazz: iz Turina se je dne 22. novembra poklonil novemu papežu. Poročal mu je o ciljih In delovanju prot alkoholne zveze in sv. Oče jo je pohvalil kot zelo dobro stvar. Bettazzi je omenii tudi težave, nasprotstva, sovražnosti in pičla sredstva, ki ov.rajo abstir.ienčno delovanje. Sv. 0-Če ga je obodril, rekoč, bodite pogumni1 in kljub vsem oviram nadaljujte delo. Besede novega papeža naj bodo tudi naš m redkim protialkOholnim bojevr ikom v. tolažbo i.; vspodbudo. Srč ;o naprej proti zmaju alkoholizmu !
*	Sloviti skladatelj umrl. V Rimu je dne 7, decembra umrl sloviti cerkveni skladatelj P. Hartmann pl. Ander La^-Hochbrunn iz reda op. frančiškanov. Sloviti mož je bil star še-le 41 let., ifmrt je nastopila vsled otnmenja srca.
*	Baron Hein, pred kakimi 30 leti okr glavar v Mariboru, pozneje dežebj' predsednik na Kranjskem, je na /Dunaju umrl. Na Kranjskem je vladal s pomočjo nemških veleposestnikov in slovenskih libe. ralcev. Ko je prišla Slovenska, ljudska stranka na krmilo, se je moral leta 1905 umakniti.
*	V Gradcu je dne 0. decembra umrl upokojeni pošt ,i kontrolor Peter Vidmar, Rajni je bil rodom iz brežiškega okraja.
*	Ponesrečil je g. Fr. Kompan, kn igoveški po-močnik pri g. Slivci v Mariboru. Stroi mu je zgrabil des o ro1^ ii! jnu en nrst močno zdrobil.
*	ef, bodite mirni! Vprašajo nas, ali je re^, da bo j o srečno dokončani vojski postala naša Avstrija nemška zvezna država pod vodstvom pruskega-,,kralja. Avstrija naj bi imela z Nemčijo skupno organizacijo armade, skupno sklepanje pogodbi z drugimi drŽavami in skupno zastopstvo na zunaj. Na to odgovarjamo, da so to le želje ^posameznih prenia(pe-težev, katerim je nenadzorovana vzgoia v gostilnah in društvih zamorila zdravo domoljubno mišljenje. Avstrija bo neodvisna, kakor dosedaj, a upamo, da večja in obširnejša kot' dosedaj, Habsburžani pa o-stanejo naši vladarji, ki se ne bodo nikomur klanjali, nikomur na svetu, ampak se bali le Boga in skrbeli za dobrobit svojih jim udanih narodov!
*	Imenovanje. Zdravnik dr, Ivan Fras, ki je služil ¿ot enoletni prostovoljec pri 14. poljskem lovskem bataljonu, je imenovan za, začasnega fregatne-ga (mornariškega) zdravnika. Dr. Fras je doma iz Slov. goric.
*	Stotnik Franc Jurkovič od 20. domobranskega pešpolka, siti nadučitelja v Prevaljah na Koroškem, je bil v bojili na ruskem bojišču že dvakrat ranjen. Najprej ga je zadela krogla v bitki pri Grode-ku v levo roko, obonem pa je bil v desno stran težko ranjen. Ko je ozdravel, se je zopet vrnil v Galicijo, kjer je bil dne 24. novembra po ruski krogli ranjen v levo ramo. Krogla je obtičala v rami. Dne 30. novembra je Jurkoviču v maribcMski bolnišnici) potegnil zdravnik kroglo iz rame.
*	Odlikovan slovenski dragonec. Rezervist Jernej Kb-biš od dragonskega polka št. 5 (oddelek za strojne puške) je bil radi hrabrosti pred sovražnikom odlikovan z veliko srebrno svetinjo. Svoje slovensko

TU6I tuquraoep 'Ol
SLOVENSKI GOSPOpAR.
Siran 5.
junaštvo je pokazal Kirbiš dne 1. novembra pred Rusi. Jezdil je s svojo patruljo proti ruskim postojankam. Sprevidel je, da je v veliki manjšini napram sovražniku. A Kirbiš ni zbežal s svojo patruljo. Svojo maloštevilne tovariše-vojake je sledeče nagovord: „Prijatelji! Bratje smo. Naša patrulja je manjša po številu, a mi se nikar ne uclajmo! Dokler imamo le še nekaj krogelj pri sebi, se bomo bojevali zoper sovražnika tam-le pred nami. Vsi za enega, eden za vse! Fantje, povem vam: Za domovino mi živimo! Kdor domovino ljubi in se za njo bori ter prelije^ za-njo njeno srčno kri, t stega ljudstvo spoštuje." Ko je Kirbiš tovariše tako navdušil', je napadel patruljo sovražnika iz zasede tako naglo in premeteno, da je zapodil
veliko rusko četo v beg.	a
*	Naši junaki. S srebrno kolajno 2. vrste sia
bila odlikovana radi hrabrega nastopa pred sovražnikom korporaila gorskega artilerijskega polka št. 3, Anton Babič, doma iz ljutomerskega okraja, in Maksimilijan Faulandi iz ptujskega okraja. Babič je s svojim krepkim nastopom v najhujšem ognju pripomogel, da se je ves tren njegove baterije rešil brez posebnih izgub. Flajuland pa je (med huilm sovražnim ognjem bil skrit zelo blizu sovražnih postojank in dajal naši bateriji znamenja o uspehih njenih strelov, da se je na ta način posrečilo našim topničar-jem izborno meriti in uničiti rusko postojanko. Fau-land ie med najsrditejšim ognjem menjal ,svoje skri
*	Pogrešan, a zopet najden. Ce!e tri mesece ni bilo nobenega glasu in Vse je govorilo, da je gotovo mrtev Valentin Babšek, posestnik v Sikolja-h pri Cir-kovcah. Sedaj pa piše svoji ženi iz ruskega ujetništva: „Ljuba žena! Gotovo ne boš pričakovala p'fcma od mene, tvojega vsak dan pogrešanega moža. Dne
26.	avgusta so nas Rusi ujeli več Avstrijcev in sedaj smo daleč v Rusiji. 12 dni smo se vozi'li; 2 dni še po vodi in eno noč po vlaku. Slabo življenje imamo tukaj in najhujše je to, ker ne vemo, kako dolgo bomo še trpeli. Tolaži nas le, ker smo trije domači skupaj., Kedaj se- zopet vidimo, boš ti mogoče bolj znala kakor jaz, ker tukaj ne verno nič„ kaiklo je z vojsko. Ko bo konec, tedaj nas smete čez nekaj tednov pričakovati, Sedaj vas pa vse skupaj lepo pozdravim, posebno pa tebe, ljuba žena in predragi otroci! Z Bogom in na veselo svidenje, če bo božja volj a! Vaš oče.
*	Svidenje na bojišču. Vojak od Sv. Mihaela na Gosposvetskem polju je poslajl iz Galicije domov pismo, v katerem pravi med drugim: jMnogo sem videl in skusil v vojni, ničesar in nikoli pa me ni ganilo tako, kakor to, da sem srečal na bojišču našega konjčka ¡„¡Miško", ki sem gai sam vzgojil in krmil, In kako je, bila vesela Be le žival, ko me je zazrla, se ne da opisati. Hrzal je konjiček in strigel z ušesi, tolkel s kopiti in poskadcoval,, samo ida. le da duška svojemu veselju, da sta se sestala dva dobra prijatelja."
*	Patrona, kos srebrnega tolarja in desetiea v rani. Dunajčana, ki jei bil dne 23. septembra ranjen na južnem bojišču, so prepeljali dne 1.4. oktobra v rezervno bolnišnico v; franč škanskem samostanu v Mariboru. Rana, katero je dobil v bedro, ni hotela celiti, ampak je zelo gnojila, tako, da so ga morali dne 1 decembra spraviti v, veliko bolnišnico, kjer so ga operirali. Pri operaciji so našli v njegovi rani eno palrono, polovijco petkronskega srebrnega novca in eno deset;co. Zamašek šrapnela je namreč te reči zagnal iz njegovega žepa v rano, kjer so obtičale. Značilno je, da je bil ranjenec mnenja, da so mu bili ti predmeti ukradeni.
*	Ranjenci s severnega bojišča. Od: četrtka, dne 3. decembra, so pripeljali v Maribor 275 ranjencev s severnega in 42 z južnega bojišča. Med ranjenci je 38 težko ranjenih. [Ozdravelo je v zadnjih 14 dneh v Mariboru 114 ranjencev. V Gradec so pripeljali v ponedeljek, clne 7. decembra, s posebnim vlakom 530 lahko ranjenih, 70 težko ranjenih in 00 Rusov. Ranjenci so večinoma vsi iz bojev na Karpatih. Graški listi pišejo., da pripovedujejo ranjenci, da so Rusi pri svojem prvem u p adu na Ogrsko pri prelazu Uiszok zakopali v zemljo» mnogo tisoč šrap-nelov in granat. Tamošnjie preb> alstvo je birjje Rusom pomagalo skrit1 strelivo pod zemljo.. Naše vojaštvo je še-le sedaj prišlo na sled tem ruskim zalogam. Tudi mnoge kleti in parne ter skednji so bili v Karpatih polni ruskega streliva.
*	Prijet ropar na bojišču. V Debrečinu na 0-gnskem so prijeli korpor a,laf rezerv'sta Maserja od
27.	(graškega^ pešpolka, kateri je na, bo/išču v Karpatih oropal mrtvega stotnika Ferlinca. ter mu odvzel 22.000 K in nato zbežal. Mayerja so zasledovali ter ga v neki debrečinski bolnišnici prijeli. Roparja so vklenjenega, pripeljali v nedeljo, dne 6. decembra, v Gradec, kjer so ga oddali parnizijskemu sodišču. Mayer je bil lastnik gostilne „Wickenburg" v Gradcu.
*	Volkovi .v Karpatih. Iz pisma, ki ga je pisal korporaill Franc IVergiesser svoji mafleri v Maribor, posnaimemo sledeče: „Naš ... kor se tukaj v Karpatih nima boriti samo z divjimi ruiskimi kozakfi, ampak tudi z zverino. Volkovi so tukaj vsakdanja navadna priklaizen. Snoči \'dne 29. novembra) sem šel s štirimi infanteristi na patruljo. Komaj smo prišli kakih 10 minut hoda iz našega taborišča,, Se smo srečali dva kosmatinca. Frajtar Matija Berger, doma iz St. Vida ob Voglu, je z bajonetom enega volk!!a| pre-bodel, drugega pa smo s tremi jdobro merjenimi poki ubili. V taborišče, kjer vidijo ogenj, ne pridejo. Pred nekaj »dnevi so volkovi raztrgali nekega huza-
rja, ki je ležal zakopan v kopico isenaj. ITiidi njegovega konja, ki je bil privezan ob drevo pri njemu, so se lotili , a so ga vojaki redili."
*	Natakar predsednik ljudovlade v Mehiki. V
Mehiki, kjer se menjavajo vlade in predsedniki ljudovlade, kakor slabo in lepo vreme, je b! za predsednika izvoljen general Guttierez. Novi predsednik Mehike je bil še pred šestimi leti v mestu Olivedo natakar v neki večji kavarni.
*	Kolera na Štajerskem. Iz uradnega poročila avstrijskega notranjega ministrstva je posneti, da se je dne 7. dečembra, t. j. v ponedeljek, pojavil prvi slučaj azijatske kolere v C e ,1 j u in V u r b e r g u pri Ptuju. Poleg tega se je ta dan pojavita kolera še tudi v Grimovi in v Sternbergu na Moravskem, trije slučaji v Opavi v Šleziji. Razun slučaja v Celju in Grimovi_se gre povsod za osebe, ki so doš'le s severnega bojišča. Pri vojaštvu na bojišču je kolera skoro popolnoma prenehala.
*	Najvišje, uradno določene cene za žito in moko. Štajersko namest liStv» je določilo sledeče, najvišje cene za žito za Štajersko in sicer:- Za 100 -kg pšenice 41 K 50 vin., rži 33 K 50 vin., jei mena 30 K 80 vin. in za koruzo 25 K 50 vin. Kakovost za to e-notno ceno je določena na ta način, da mora tehtati 1 hektol ter pšenice 76 in 1 hektoliter rži 70 kg. Cena za pšeučni zdrob in za fino pšenično moko je določena ¡^a G9 K 50 vin., za pšenično moko za kuho na 65 kron 50 vin., za pšenično moko za kruh na 48 K 70 vin., za rženo moko na 45 K 35 vin., za ječmenovo moko na 48 K 60 vin. in za koruzno moko na 37 K za 100 kg. Te najviš e «ene veljajo le za v pogodbi določeni dobavni kraj, za Cisto težo in proti plačilu v gotovini. Te cene so za sedaj določene le za veliko trgovino in bo vlada, pozneje, če se bo izkazalo za, potrebno, določilai t,udi najvišje cene zal prodajo na drobmo. Prestopki zoper ta.: določila se kaznujejo z globo do 5000 kron in z zaporom do 6 mesecev ječe. Tudi za dre je avsl^ri.jske kronovkie veljajo pribl.žno enake določbe.
*	Seno stane Sedaj v Gradcu: sladko 8—9 K, kislo 7.50 K do 8.50 K, ¿lama pa 7 K do 8.50 K. V Mariboru so ¡cene skoro iste, le kiislo seno je bilo zadnjo soboto za 40 vin. ceneje, kot (v Gradcu.
*	Pšenica ima sedaj izredno il'zko ceno. V Gradcu plačujejo pšenico 50 kg po 21.95 K do 22.35 K; rž 17.65 K /> 18.10 K; ječmen 55,'50 K do 16.25 K: oves 12.73 Iv do 13.65 K; koruzo 11.85 K do 17 K 25 v.
*	Jarenlna. Prvi. o klr.terem se za gotovo ve, da je padel na bojišču, je Avgust Lešer iz Poličke vas". Na severnem bojišču ranjen je umrl v Temeš-varu na Ogrskem in Lil dne (u decembra pokopan. B I je vrl Mariji i družbe ik in upanje svojih stari-šev. — Bodi mu tuja zemlja laihka!
*	Sv. Križ pri Marijotiii. Tudi v naši župniji je sedaj givzovita vojska zahtevala svoo žrtev ter o-ropala mlado žen o zvestega tovariša, In nežno enoletno hčerk co skrb ega očet i. Na severnem bojišču je namreč padel tukajšnji posestnik Jožef Koren, ki se je še-le pred 2 loti naselili pri Sv,. Križu na Mv,sirovem pose t,u. Gotovo ga smrt ni zadelja nepripravljenega, saj je l ila prva njegova pot, ko se je mobi-lizaei.a razglas 1 a, v cerkev k spoviednici in k mizi Gospodovi in t;\ko pokrepčan se je z navdušenjem podal na bojno polje, kjer je svoje mlado življenje sedaj daroval za cesarja in domovino. Bodi mu daljna
tuja žemljica lahka!
Za: biožičnico naš m vojakom
na bojiščih so domoljubne mladenke med tukajšnjimi občani nabrale nad 200 IC. zopet lep dokaz požrtvovalnega domoljubja, ki planiti v srcih vrlih Ivrižev-čanov.
*	Hoče. Za cerkvenega ključarja naše nadžup-nijske cerkve je bil v nedeljo, dne 29. novembra, na novo izvoljen naš vrl mož Kari Novak, posestniki in načelnik posojilnice v Spodnji Hočl. Vsi volilci — 45 po številu — so mu izrekli enoglasno svoje zaupanje. Rog ga živi in ohrani v prid naši lepi cerkvi in občini še mnogo let!
*	Sv. Andraž v Slov. gor. Umrl je dne 27. novembra Feliks Pešič iz spoštovane 1'lešičeve rodbine v Stračini. Rajni je v svoji bolezni trpel hude bolečine, a je bil udan v božjo vo'io. Pogreb se je vršil dne 29. novembra. N. v m. pw!
*	Ljutomer. V trgovini g. Alojzija Vršič se je pretekli teden prodalo 100 izvodov „SI »venskega, Gospodarja". Ta teden se pos ><o g. Vršiču 200 izt'sov ..Slovenskega Gospodarja".. Opozarjamo na inseral g. Vršiča.
*	Ptuj. Pred ptujskim sodiščem je bila obsojena, žena poštnega uradnika "\Yogritscba na 80 K globe, ker se je ob času nemirov pred Molioričevo gostilno jakio žaljivo izrazila o g. Franoo Molioriču, gostilničarju in trgovcu v. Ptuju.
*	Majšberg. Izpolnila se je naši izobraževalni mladini vroča želja s tem, da, 93 je na praznik Brezmadežnega spočetja ustanovila po dolgi pripravi Marijina družba. Pokazalo se je veliko zanimanje za to družbo. To nam svedoči obilno število udeležencev» Z navdušenjem je poslušala naša mladina, ko je naš vrli organizator preč. g. dr. Hohnjee razlagal skrivnost brezmadežnega spočetja Marijinega, in njen pomen za krščansko življenie sploh, osobito pa za mladino. Vrla mladina! Naj ti bo ta slovesen dan ustanovitve Marijine družbe stanovitno v spominu, pa ne samo v spominu., temveč naj to z navdušenjem in Marijino pomočjo zapričeto delo obrodi obilo dobrega duhovnega sadu. Veliko mlad")ii,e se je že dalo vpisati v
družbo, vendar je še nekoliko takih, katere takorekoč pogrešamo v tej Marijini družbi, ¿Naj bi se tudi ti zdrami,1 in ojunačiii!
1 * iDrmlie\ X,	od nas padla, Valen-
tin Lavmč, poročnik, in Janez Spolenak, korporal
Ranjeni so: Anton Arzenšek, Štefan Kožuh, Fran in 'Martini VodušeK, Jurij in Anton KopiuSek, Antonu je med tem doma žena »umrla. Ranjen je eden županov sin, Anton Zebič in danez Brglez. Po štiri vojake je dalrv 2upa,nčeva in Guzejeva. hiša, tri županova. — Med vojsko Ise skoro vsako nedeljo vrši društveni shod.
*	Polzela. K nam fce je pripeljalo pretekli teden 440 Poljakov-beguncev iz |Galicije.
*	Dobrovlje pri Nazarjih, Te dni je pisal mla-denič-vojak Ivan Vra.nik od 26. pešpolka, o katerem že m bilo od 15. avgusta nobenega glasu. Govorilo se je o njem tukaj marsikaj. Tlrosile so se razne govorce. Nekateri vojaki so pravili, da so videli, kako mu je zdrobil šrapnel obe nogi, drugi zopet, da mu je granata odtrgala obe roki in da je potem v bolnišnici umrl itd. V torek, dne 24, novembra smo pa prejeli od njega pismo, v katerem nam piše, da je še zdrav, a naslova ne more poslati ter da upa, da se bomo kmalu videli. Iz pisma samega ter iz poštnih pečatov, ki so bili na njem, smo spoznali, da se nahaja v ruskem ujetništvu. Ta dogodek naj bo opomin tistim, ki trosijo take govorce mecl onimi ljudmi, ki imajo svoje sinove pri vojakih, ker se na ta način po nepotrebnem občinstvo vznemirja.
*	Dobrna. Lepo in gainljivo se je obhajala pri nas cesarjeva 661etnica. Znano je sicer, da se vrši kaj takšnega pri nas v naši cerkvi vsikdar posebno lepo in slovesno, a v najlepšem spominu nam ostane gotovo zadnja slovesnost. Že na predvečer so nas 0-pominjali zvonovi na pomen prihodnjega dne, nas vabili k molitvi za presvetlega vladarja in našo milo domovino. Slovesnost v cerkvi bi se bila vršila kot navadno, a povzdignilo jo je posebno 'to, da je ravno ta dan in ravno pri tej sv. maši prejelo precejšnje število šolarjev prvo sv. obhajilo. Gospod župnik je raz prižnico proslavljal sivolasega vladarja in opominjal ljudstvo^ zlasti pa novoobhajance, k molitvi za cesarja, domovino in vojake. Posebno nas je ganil slednjič trenutek, ko je iz nežnih otroških grl krepko in navdušeno zazvenela prelepa cesarska pesem. Slednjič je gospod župnik blagoslovil tudi črno-rumen trak, katerega je kupil prvoobhajancem, da ga v spomin na. ta. dan pripnejo na šolsko zastavo. Trak nosi napis: „Vse za vero, dom, cesarja! — Prvoobhajanci
svojemu vladarju!"--Toliko o naši cesarski slav-
nosti. Posebej moramo pohvaliti pa tudi našo Dekliško Zvezo, Nabrala se je namreč lepa svota denarja, za katerega je bila kupljena volna. Utrujene po domačem delu so se dekleta dan za dnem zbirale pri Božnikovi Neži in pletle pozno v noči. Bile so ponosne na to, da so po svojih močeh tudi nekaj pomagale, delale za vojake in tako v prid svoji domovini. Tako se na naši Dobrni vse, zlasti pa mladina, oklepa gesla: „Vse za vero, dom, cesarja!"
*	Luče v Savinjski dolini. Dne 2. t. m. smo za-grebli Antona Moličnika, p. d. Grabnerja Moličnik je bil tesar, spreten delavec, spoštovan zaradi svojega dela, priljubljen pri kmetih in delavcih. Velike „cimprov" je postavil, da, več ko sto. Posebno je bil mojster za velike marofe. Lučka, fara ne bo imela, kmalu tako pridnega moža-tesarja. Imel je tri sinove. Vsi trije so sedaj pi i vojakih. Dva sta na bojišču, eden pa v Celju čaka trenotka., da bo šel za bratoma na bojno polje. Doma je ostala samo mati, ki je bolna že
*	Videm ob Savi. Dobra misel se je ugodno razvila. Jožefa Resnik, posestnica v Sremču, je darovala vedro vina za avstrijski Rudeči križ. Izdala ga je namreč v stavo, srečke po 1 K. Iz navdušenja za dobro stvar si je prizadevala nabrati 68 številk, to je 68 kron. V nedeljo popoldne po večernioah se je pri g. Leskošeku, gostilničarju v Rajhenburgu, vzdignila številka. Zadeta srečka št. 2 je last g, Jožefe Dreo iz Vidma. Vsem, ki so iz ljubezni' do mile domovine žrtvovali to svotio^ naj Bog stotero poplača! Jožefa Resnik je odposlala 68 kron za avstrijski Rudeči križ na c. kr. okrajno glavarstvo v Brežice.
*	Pogrešajo se: Franc Zupane, infanterist pri 87. pešpolku, 5. stotnija. Ce kdo kaj ve o njem, naj poroča Luciji Zupane, Rifnik Si. 2, pošta Sv. Jurij ob južni železnici. — Ce je komu kaj znano o korporalui Jožefu Šetinc, 87. pešpolk, 10. stotnija, kateri se pogreša že od dne 26. avgusta, naj blagovoli podatke poslati njegovemu očetu Ivanu Šetinc, Sv. Lenart štev. 23, pošta Brežice ob Savi. Jožef Šetinc ni v uradnem izkazu ne med padlimi in ne med ranjenimi. — O Janezu B r i n o v c, vojaku 26. domobranskega pešpolka, 'S. stotnije, 2. bataljon, vojua pošta štev. 48, že od časa, ko je nastala vojska, ni ne duha in ne sluha. Zena, ki ima kopico otrok, in njegovi sorodniki so mu večkrat pisali, a vsa pisma pridejo nazaj. Janez Brinovc je doma iz Št. Andraža pri Velenju, rojen pa iz Braslovč. -Ce je kateremu njegovih vojnih tovarišev kaj znano, kaj se je zgodilo z Brinovcem, naj blagovoli naznaniti Franici Praprotnik pri Sv. Andražu-Dobrič pošta Velenje. — Ako kdo kaj ve o infanteristu Francu S i d a r, od 26. domobranskega pešpolka, 10. stotnija, vojna pošta štev. 48, se prosi, naj to sporoči njegovi ženi Liziki Sidar, v Mariboru, Arthur Malb*-jeva cesta štev. 39. Žena že od dne 15. septembra ni dobila nobenega poročiia več od njega. —
*	Petkova „Straža" bo objavila nadaljni izkaz darov, ki so došli odboru za podpiranje vojakov.
*	Občani v Bunčnnih so darovali za božično darilo našim vojakom v vojski znesek 67 K, in za avstrijskd Rudeči križ že drugi znesek 71.10 K.
*	Radenci. Od gospe Marije Ddrnwald in gdč*. Irmgard Hohn upeljane zbirke se je nabralo v Radencih in pri Kapeli 215 K 09 v, za katero svoto se ,je nakupilo zimskega perila za na bojišču se nahajajoče vojake domačih polkov. Nadalje so darovale: gospa Hildebrand 50 steklenic slivovke in gdč. R. Hohn večje število perila. Darila so se odposlala po posredovalnici našim polkom na bojišče.
Stran 6.
slovenski gospodah
10. decembra lf)lï.
Zadnja poročila,dsšia v četrtek 10. dec.
Uradno poročilo.
Dunaj, dne 9. decembra.
V	zahodni Galiciji se napadalno bojevanje avstrijskih čet n a d a 1 j u j e. Na Poljskem vlada na južnem delu tamošnjega bojišča m i r. Neprestani sovražnikovi napadi v okolici mesta Pidtrkow so se na odločnosti in vstrajnosti naših čet izjalovili. Avstrijske čete so v tem prostoru u tele vi zadnjem tednu 2800 Rusov. Nemške čete, ki stojijo dalje proti severu, nadaljujejo svoje uspešno bojevanje zoper Ru-
Rusi se umikajo iz Ogrskega.
Budimpešta, dne 9. decembra.
Budimpeštanska poroôevalnica, (torej neuradno!) piše: Sovražnik, ki je udri v komitate Saros in Zem-plin, je prisiljen vsled napadov naših čet, se na vseli krajih začeti umikati» Naše čete so že na več mestih zopet prodrle na gališka tla. Le ena do dve občini se na Ogrskem še nahajata v sovražnikovih rokah. Sovražnik se je v manjših oddelkih pokazal) v Taronyji v komitatu Marmaroš, kar pa ima le manjši pomen.
Nova razvrstitev ruskih cet.
Londonski lislti izvejo iz Petrograda, da se bodo ruske čete vsled poraza pri Lodzu na novo raz vrst de. To poročilo je precej nepotrebno, ker se mora vsaka armada po porazu na novo razvrstiti.
Rusi se ustavili.
Dunaj, dne 9. decembra.
Na Severno-Poijskem so se Rusi kakih 10 km izhodno od Lodza ustavili in se pripravljajo v že poprej. zgrajenih postojanka.li na zopetai odpor. Zdi1 se, da hočejo v teh postojankah počakati na nove čete. Bržkone jih bodo Nemci, ki so jim neprestano za petami, brez odloga napadli.
Rusi pred Krakovem.
Dunaj, dne 9. decembra.
V	prostoru severno-izhodno od Krakova na|ai je stala ruska armada nasproti, broječa 150,000 do 200 tisoč mož. Vendar se dozdeva, da jih je en del že odšel proti severu na pomoč onim četam, ki se razvrščajo izhodno od Lodza,.
Rusi v strahu.
Dunaj, dne 9. decembra.
„Korrespondenz RundsiCliaii" poroča iz Petrograda: Poročilo s nemški zmagi pri Lodzu je uplivalo v Petrogradu, kot bi vrgel kdo bombo v mesto. Ruski listi so še pred kratkim v vzuešenih besedah slavili vkorakanje Rusov v Lcdz, Število beguncev, ki so pribežali v Petrograd, je vsak dan večje, Begunci pripovedujejo o velikanskih ruskih izgubah. V Pet.pograd dohajajo tudi begunci iz1 Kavkaza ter pripovedujejo o uspehu prodiranja turške armade v rusko ozemlje. Kakor znano, ruska uradna poročila nalašč molče o bojevanju in turških uspehih na Kavikazu. Mohamedansko kavkaško prebivalstvo se kljub nas 1, nim odredbam ruske vlade združuje š Turki in podpira njih bojevanje. V Petrogradu se mnogo govori o sporih, ki so nastali med ruskimi generali na poljskem bojiščiu Car Nikolaj je radi tega nepričakovano odpotoval na bojišče. Ko je car izvedel za, spore med ruskimi vojskovodji, je postal zelo razburjen. Na ruski strani je padlo izredno mnogo častnikov. Te izgube so z,a rusko armado naravnost strašne. Razpoloženje v Varšavi je zelo slabo : prebivalstvo je izredno pobito. Ko so Nemci zopet zasedli Lodz, je to izzvalo v varšavskem prebivalstvu pra,vcati nered in veliko razburjenje. Ruske oblasti zelo nasilno postopajo. Strali pred ovaduhi povzroča* v Varšavi mnogo hišnih preiskav. Dan za dnevom se izvršujejo obsodbe vojaškega sodišča in tudi nagli sod ima bogato žetev, Ce je kaka oseba le količkaj sumljiva, jo dajo ruske oblasti takoj zapret:. V nekem varšavskem predmestju so odkrili celo tajno zalogo streliva. Pozaprli so 30 oseb iz dotičnega predmestja. Ruski ujetniki.
Skozi Moravsko OstraMo se je prignalo zadnje dni okrog 17.000 ujetnikov, ki so se odpravili v velika taborišča.
Srbi začeli napadati.
Milan, dne 9. decembra.
List „Corriera della Sera" poroča iz Niša:
Ko so Srbi radi strategičnih (važnih vojaških) ozirov i'n radi pomanjkanja streliva zapustili razne postojanke mecl Savo in Drino, so dobili pozneje oja-čenja ter nove zaloge streiiva. Tako o:nčena srbteka armada je začela v, prostoru pri Lazarevcu, Rudnik-gorovju in mestu Arangjelovao z ofenzivo (napadalnim prodiranjem) zoper avstrijsko armado. B tka se še nadaljuje. Na bojišče sta clošla tudi srbski kralj Peter in kraljevič Aleksander.
Bolezen nemškega cesarja.
Berolin, dne 9. decembra.
Uradno se poroča: Cesar Viljem tudi danes ni mogel vz postelje. Kljub neugodnemu zdravstvenemu stanju je vzel cesar poročilo načelnika nemškega generalnega štaba o položaju na. bojiščih na znanje.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 9. decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 9. decembra predpoldne poroča:
Zahodno od Reimsa iso morali topovi nemških čet porušiti in zapaliti Pecheri-Ferme, čeprav je bila tudi tukaj razobešena zastava Rudečego* križa,, ker se je po zrakoplovcih brezdvomno dokazalo, da je bila v bližini tega kraja skrita težka francoska baterija,
Napadi Francozov v okolišu Souaina in proti Varennesu inVauquvisu v izhodnem delu gorovja Argon ne n so bili odbiti, pri čemer so imeli Francozi izr gube. V Argoiiskem gorovju sametn sp nemške čete na raznih mest h napredovale. Pri tem so ujele več francoskih vojakov.
V napadih severno od mesta Nancy, kateri so bili včeraj javljeni, so imeli Francozi težke iz,gube, izgube nemških čet, so razmeroma malenkostne.
Iz Izhodne Prusije ni nobenih novejših poročil.
Na Severnem Poljskem se nahajajo nemške čete v najožjem Stiku z Rusi, ki so se ustavili v močno utrjeni postojanki i zli od no od Miazze (kakih 10 km izhodno od Lodza), Okrog Lowlicza se boji nadaljujejo.
Na Južnem Pol j s k e m so nemške čete rama ob rami1 z avstrijskimi četami ponovno uspeš-ii o napadle Ruse.
Novi načelnik nemškega generalnega štaba.
Uradno se poroča, da se pl. Mo'.tkö ne vrne več. na svoje mesto in se je mesto načelnika nemškega generalnega štaba poverilo pl. Falkenh'aynu, ki se ga je obenem pustilo kot vojrega, ministra.
Popolnoma zastottj
dobi vsikdo 1. zvezek „Domače knježuioe zbirke povesti vseh na rodov". Naročite takoj. — Na leto izide 12 zvezkov po 8 pol, vsak zvezek po 30 h Ža'ožnik dr. Lj. Koser, Juršinci pri Ptuju.
Kovaški, učenec
s « letno učno dobo se išče. Po pnlna oskrba in obleka. Zischeg, Andritz, Reichsstr. 44 pri Gradcu
I d
i va.
Podpisana obž ljoje, da ječ. po^p. kaplanu ra->a'j. e govorice okrog raznašala, Obenem se zahva!;uje. da se ji pri .une.-e z sodnijskim preganjanjem in plača avstiijhko mu rdečemu kiižu 2¡iK.
L'za Ki'St¡tn¡tvec, kmotica v Gačniku, Pasnički dvor. Jarenina, 17. kov. 1914.
Kupujem jsj
(sve'a) po najv\5:ih cenah. -Heller, Dunaj III Kleist^ass
a
-	j.
-	20.
Graf antiraao pristni č^fcelni E,ei
1 kg K 2, pločevinasta posoda 4 in pol kg netto K 10 franko s posodo vred. 1 van Jurančič, čebelarski potovalni učitelj, Sv Andraž v Slov. gor.	t61
Surovo ov6io voliio
oprano in neoprano kupi vsako množino in pn najvišji ceni Rud. Stermecki v Celju.
siva, za plesti vojaške reči se zopet v vsuki množini dobi v veletrgovini R. Stermecki, Celje.
OHfB	B
Trsje
beli burgUDdec, poščip laški, riziki — komap po 14 h prodaja Fr. Seršen ml. v Veržeju, p. Kri-ževci (Štajersko).
m i
S prejšnjim posestnikom mlina v Kaniži pri Pesnici, kateri spada sedaj meni, g. Karolom Rengo, sem se zedinil, da ne bo ne v Slovenskih Goricah in ne v okolišu 00 km od Kanižo kupil nobenega mlina, ali ga vzel v najem, oziroma pri katerem sodeloval.
Proti' temu. pa je g. Karol Rengo v tem zavarovanem okrožju kupil mlin g. Scmviaba na Bregu pri Ptuju in na tem izvršuje svojo mlinarsko obrt.
Ker je bilo nemogoče,, to zadevo mirnim potom poravnati, sem bil pris ljen, po svojem pravnem zastopniku g. dr. Oskariu O r osel, odvetniku v Mariboru, nastopiti proti Karlu Rengo potom tožbe. Glasom odredbe c, kr. okrožne sodnije v Mariboru od 26. oktobra 1914 G. Z. Cg. I., 224-14 je bil g. Karol Rengo krivim spoznan in mora mlinarsko obrt na Sclmabo-vem mlinu na Bregu pri Ptuju takoj ustaviti in mi plačati vse sodnijske stroške.
To naznanjam javnosti.	949
Maribor, dne 27, novembra 1914.
Franc Ehrlich,
lastnik I. slovenjegoriškega parnega mlina pri Pesnici.
v Kaniži
Ob britki 'zgubi našega preljubega in n po-zabnega sina oziroma brata gospoda
Srečka llešič,
dijaka osmega gimnazijskega r zreda v Maribora, izrekamo tem potom najorisrinejžo lahvalo čast. gg. duhovnikom, v em sorodnikom in znancem za udeležbo pri spevodu pokojnega
Obenem najprisrčneje zahvaljujemo slavno ravnateljstvo maiiborske gimnazije za sožalnioo. Sv. Andraž v Slov. gor, 9. nov. 1914.
Žtluioia obiteli lleiiž.
lovi pridigar
I. zvezek je izžel.
1. adventno nedeljo. Ceña za celo leto 8 K, "pol leta 4 K. Naogled se list ne bo pošiljal zavoljo kratkega časa.
Upravništvo: Pragersko (Štaj.)
Molitvenik za neoženjene vojake:
Sv A1	zaščitnik mladine. 336 str.
' ^"J^J vatirane platnice, zlata obreza. Cena K 110. Pošli te denar in natančni naslov vojaka, potem pošlje knjigo z vpisanim imenom naravnost vojaka pisatelj F. S Šegula, župnik v p. Pragerko (Štajersko.)

Najcenejše trte:
jamčeno čiste vrste, to leto posebno močne, po 11 K za 100 komadov, za vse posestnike ednako, prvo vrsto, prodaja I. štajerska trsni-čarska zadruga, P. Juršinci pri Ptuju.
Ceniki z pogoji in imeni trt na vseh priporočljivih podlagah, se pošljejo na zahtevanje brezplačno
Vinogradnikom se priporoča trte takoj naročiti, da jih pozneje zopet od prekupca ne bodo dražje plačali.
Lekarniški praktikant
(sekstaner) se sprejme. Mestra lekarna pri »c. kr.
Orlu«, Friderik Prull, lekarnar, Maribor, Glavni trg, zraven rotovža.	955
Lepa novozidana hiša s tremi orali
posestva °b državni cesti, 10 minut od cerkve, četrt ure od kolodvora, pripravna za obrtnike ali upokojence, se proda. — Polovica kupnine lahko ostane vknjižene. Pojasnila daje Fr. Thaler, župan v Št. Ilju v Slov. gor.
Serimllo-vo Kina-yino z železom
najboljše darŠiO za
ranjene vojake
in prebolele
od zdravnikov priporočano izborno okrepčilno sredstvo.
Se dobi v lekarnah J. Serravallo» c. kr. dvorni dobavitelj, Trst—Barkovlje.
vojake
Vam
vse zastonj
zavijemo in pošljemo natančno po predpisih vojaške pošte, kar kupite pri nas. Ravnokar smo dobili novo zalogo zimskih debelih, toplih, štrikanih srajc in spodnjih hlač, nogavic, rokavic, kučem, kovčkov, vojaških kart (Feldpostkarte) itd. Pelerine vseh velikosti. Premog za kurjavo ( Ggrskchle Edina zaloga svetovnoznane Meilil-OV6
kave.
Pratike, kmečki koledarčki in vojaške karte
(trgovcem 40 odstotkov popusta). Kupim vsako količino fižola in orehov. — Prodaja se tudi Srov. Gospodar. S spoštovanjem
Alojzij Vršič, »rgove* Ljutomer.
10. decembra 1914.
SimS!B&SSI GOSPO Dr A IL
Stran 7.
m
v-p
Vi
m
za moške ženske in otroke, kakor tudi usnjate garnašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
R.Stermecki vOelju št.300
= Pišite po cenik.	j


um
draginja je vedno večja, sasloiek p® ma,hen Ako hočete z maiim trudem, doma v svojem kraju gotova 10 K bs dan ga ležitl, mi pojite v pessara svoj natančni naslov in znamko za odgovsr.
Jos. BATIC, Ilirska B&triess 36
Kranjsko.
Pri današnji draginji
je zelo varčno gospodarstvo, da
ima zanesljivo, dobro trgovsko
zvezo pri naročbi blaga za obleke
in drugo robo. To Vam da povod.
da takoj naročite cenik S SÜa
kamŠ, kateri se Vam zastonj in poštnine prosto dopoßlje.
Naslov je:
55
Prva kranjska razpošilska trgevißd
R. Miklauc,
Ljubljana 205.
c Obstej tvrdke blizu 50 let =
Vgletrpfioa s špeosrijskim blagom in ki pridelki.
i
i
o
I Ivan Ravnikar: Celje
£ Gmika »lisa ši@w. 21.
^ Priporočam vedno svežo m žgano kavo, g kakor tcsdi fine čokolado in kakao. fc Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih sshih in oljnatih barv.
Solidna in točna postrežba»
J. KOVAČfa Radgona, Dtlga ul. 100,
Vel i Ve e.-ilftira stekJeo68* (gkženega) ia porcelanastega V tmitU ¿ibiVg«i	gvetiijke, podobe, okvirje, ogledal».
Steklarsko dela.
Točna pcstrežba!	Najnižje cene I
Tisočim je že bilo pomagan®!
„Zamoröev" obliž ga odpravo kurjih oles
od iura v i bp«s bolečin, hitro ta radikale« trdo kožo ia k ar j s «česa. «atljiea 40 vin.
„Zamoröev" protinski in revmatični obliž
zoper bolečine v ledju, kolku in križu (hrbtenici). Cena 60 v
„Zamoröeve" pastilje zoper goijšo
eaj" proti želodčnim boleznim in krča, deluje kričistUno, vzbuja apetit, lajša bolečiue, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 60 vin.
Lekarna „H zamorcu" mag. pharm. Karl Weif, Maribor, klavni trg Öt. 3,
Naročila po pošti m takoj rešujejo.
OKLIC.
Prosimo najuljudneje vse svoje cenjene odjema!o« v lastnem interesu, da svojo eventualno potrebo na
njih
Lysoform
desinfekcljskem sredstvu, nam ako mogoče takoj naenanijo, ker se naročila po vrsfl uredijo in ker se rasussljive po tem priznano izbornem desiniekcijgkeja sredstvu mao®e povprašuje. Pri naročilih, ki so določena za bolnice ali
Rudeči
prosimo gospode lekarnarje in droiiste, priložiti tozadevno uradno potrdilo, ker s to lahko pospešimo železniško eks-pedicijo. Vsled spremepjeaih denarnih razmer kupujemo zdaj
Lyso£orm
le proti gotovemu plaiiilu ali povzetju, upamo pa, da ta odredba ne^bode dolgo trpela. — Mi imamo na Dunaju večje zaloge. — Bkspedicija je nemotena,	84.6
Lys6foi tvo iiits Ujpest dr iCel&i & Auranyi, kimriitf	«ia.
tudi za najhujše kile, trebušne obveze (Bauchbinden), podlage za premakljive in ploske noge, suspensorije, vsakovrstne stroje proti skrivljenjn trupla po zdravniškem predpisu. Umetne ude, roke, noge itd., izdeluje vse prav dobro iu izvrstno po nizkih cenah staroznana tvrdka
Fr. PODGORŠEK,
b&ndfižSdt in rokaviia?, JliSIBSilt, Bh-sk««h«! >
Zahtevajte velik cenik brezplačna m poštnine prosto z več ho>i IOOO slik.
Peltnlna In za«ojnEna proMa, — ISeu^ivjmio^r wmeiijaw ali denar nn>ii|.---
Št. 57. Stroj za striženje las, fina poniklan, t dvema nastavkana ia striženje, reže čel dva zeba, poniklan driaj. Reie hfez nastavka 3 mm, z tankim 7 mm, z debelim 10 m«, »ela dolžina 15 In pol eni, 17 zob z rezervni« peresom. — Komad K4-S0. — Isti sh^j za strtžeaje brade. najboljSe kakovosti, komad K 5-60.
Št. 71. Jopl5 r rokavi 'z sive vipo^nia vetne '.eleno obrobljen z žepi i dvema vrstama (pim ov, navadne velikosti, kom. K 3-29. — V bolj-ji Izpeljavi K	isti
;rn jopTe 1 komad 4 K. - V boljSi izpei#avi fc!K 4 So.
St. 72. Gevlji za «8-spode iz molncffa of ni a, z lesenimi žruSlji, z Bojnimi podplati v vseh v«-likvsMh od 39 -4«, 1 p«.- 12 K, isti v f*n«$fii izdalavi iz O-hevreanx-usnj* po K 13-59, lati iz »iikalf-uaja v »niori-kanski fislji 17 K. Za dome iz Obovre-a«x nsoj>i od 3« 44 tS K, iz 8»iia\f-usnja K 15-a». Polä«vlj« i» biine öcvlje
Št 78. Nahrbtnik iz dot rega zelenega ^radlft, brez obronku, brez Ifpor, z močnim usnjatim jermenom, 86 fM 57 en visok, K 2 20, Iski z obročkom (Binskoppe) iz vega pom«r«1wpa platna K 3'50. — Isti z eaim zaraajim žepom, iz rjavega levskesa platna K 4'50, — Liti Iz z«-leaesra pomorskega platna, z dvema zananjina žspem» natanino p« ■mvenstf je» rizbi v najboljii ta Dajlspii izpeljavi po 6 kron.
Turi8tovska srajca ¿a gospode z ovratnikom,peletneblago v lepem trikotu, navadna dolgost, brez žepov z svil. vrvico, z okraskom, so da prati, vratna mera 38-45, K2'50,izzim-skega blaga »d znotraj moino izkajena 8 in 4 krone.
sr 87. Mefike nogavieo iz debelib colnenih nitij, na stroj platen«, v izbranih modernih lisastih barvah, za jesen in zimo, se dajo prati, pripravne za močnejše Štrapace, 1 par t« vin., ista oblika iz prave, tine «v<3Je volne, lahko melirane, na rok« pletene, izberno zisasko blage, 1 par K 1-50.
It
St. 77. Rokaviee za gos pode, zimsko bla go, pletene iz boljše volne, z dvojnimi prsti, z barvanimi pasovi ali enebarv-ne črne, za srednje in večje moške r«ke, raztezne. Par K t-io do
31, 80. Kapea za sneg iz vige- /•: 'v T^jgS, gniav»lne, pl«- M • • tena, enobarvna ' ¿rua, raztema, vsake velikosti, da se prati, 1 komad 80 vin. Ista iz ležj«, pristne ovčjo vol-»e, ielQ topla K 1-20,
^
v
Znano je/ da se kupi
i , V?"
■sakai^
pri staroznani domači zjaesljivi trgoviai na s»-no po «eni ampak tudi prav dobro:
Slikama btsg« (štefi za moške in dečke.) Ni^snsadai volno za ženske in dekleta, MijnmK-jie pcrflso blag« za obleke in bhtze, Platna bel« i« ptaina za arajee in spodnje hlače, B-ag« za ¡jssteije in rjuhe, brez šiva in raatraee, Sffi^e ii^to* |«n8 vseh velikosti za moške ia ženske, Prt%asn&«v velika Izbir, ia prati ia ia črnega atlasa, Znlraj lsm«8»I robcev iz svile in za prati, kaker vseh vrst blaga za doaa^e vporabo, g čimer si pri veliki tebiri in pri nizkih cenah tudi do na a Bvoj naknp lahko dosežete po zelo ugedoih prednostih, zatorej pošljem na zahtevan je
ZASTONJ
vsakomur gv«jo begato zbirko vzorcev !aa razpolag«.
K« Worsche Maribor
Gosposka ul. H. (Herreng. Ml
Izurjene šivilje '¡^jST^S^i
ko mogoče pisiseae ali astmeno oglasijo pri gospej Oim Weill, piem, SableaSeabtu-g v Maribora, Tfgftthoiov trg S ter naj naznanijo pogoje, pod katerimi bi prevzele delo. Platno bode dobile.
C. LUilAy Maribor št. 49/a.
v» vazpoiiljalnSen tcaUintrrlJakega Mnga In tC<i8p«darakesa «rodjn.
Končna zmaga je skoro zagotovljena! Božično dete se bliža in vse obetajoče Novo leto je skoraj že pri nas . . .
Predragi rojaki!
Razlega se na vseh straneh bojni gro« pada živo snopje — toda nas naardaja Ijubta nada ter ncie preSinja tu3i prepričanje, da zavladajo v krat-fcem aa našo preljubo domovino najsr«šaejM gasi.
Zbirajo se že s posebnim veseljem in z veliko požrtvovalnostjo krasna božifcua daril«» za sage junaške vojake.
Izvanredno mnogo smo že nabrali 1 V moji trgovini se je pokupilo mnogo tozadevaik režij, ker i-mam veliko zalogo. Skrajni čaa je za odpošiljatve. Požurite se z nakupovanjem, da ne bode zakasnitve* osobito ker dajam velike ugodnosti. Pri teh pošiljat-vah grem vsakemu odjemaleu v vseh režah prav rad na roko Znižal sem cene pa tufli za druge redi, — kajti nastavki cen za odeje, koee, barhent, jopiCe, volnene srajce, gate, nogavice, rokavice, različne ženske robce, za možke obleke, kakor za Rimske reži sploh, so izvanredno nizici.
Zaloga trpežnih pelerin v raznih velikostih za možke, žensk» in otroke je velika. Šivalni stroji sa prve vrste; obutev za otroke je najboljša kakovosti.
Cena za Špecerijsko blago je najnižja*
Priporoma se z velespoStovanjem
Nitisei (imermsn,
trgovec in posestnik v Ljutomeru.
	1		POSOJILNICA V MARIBORU		|	
			W v lastni hiši v Narodnem domu 36			
			Obrestuje hranilne vloge na knjižice po 47s% oziroma vloge Za nakazilo denarja so položnice avstrijske in ogrske poštne hra-proti odpovedi po 4%%> vlo0e v tekočem računu po 472% nilnice brezplačno na razpolago. od dne do dne. Hranilne knjižice drugih zavodov prevzame kot gotov denar in ne Posojuje na osebni kredit in na posestva. ^ Vl°žnik nič na °brestih> Eskomptuje menice ter otvarja kredite v tekočem računu trgov- ^ 358.794.75 trOll lSStllO prOlllOiOIlje 557.439.47 Ifflfl. cem in obrtnikom Triintrideseto npravno leto.		i	
p
aLQVJHai»KI & © S I» a Ü A
10. decembra 1M«.

dsfei vsak 2 pa» nefefii tamih ali moških Bogatie, 8 lepe iepse rshee, e&o toIdcbg mío a» na gtevo aH icefeá k^ak kd»f naseíi:
41/8 m finega zL&s&epa volnena blaga za šea-eko obleko v p&Jjtzbai buri ze. K	ali t
boljši kakoveetí xa K 12*50
v Prvi gorenjski razpošiljali h. Sawnlk Krasj 159
Netigajajoče se samenja ali vrne denar. ""SUifi

azpošlljftlnit
tv<
Stolni tre Stev. 6
Posebno «goden nakup pohiStva ga spalnice ta mehkega lesa, lakirano od 90 K; »pgkiiee, is trdega lesa, politirano, od 160 K; apaiuice v staronemSkem slogu, modeme, od 240 K. Žšmaice (vložki) K 9'50, mize K 10 —, stoli K 2-50, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-v&ni (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni ie: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje ia železa 12 K, želeane omarnate postelje 24 K, umi-valne miae 5 K, emajlirane posteče 40 K, postelje m medenine in polmedenine od 60 K,
Cena in izber bres konkurenci©, prost glad, fiustrovani ceniki brezplačno i ¿oštnine prosto
Parna pekariia s prodajalno in ) oHačno traiiko v večjem kraju se da y najem Natančnejša pojasnila daje Hranilnica in posojilnica v Dobrni pri Celju.
928
Časa!. fc^svatei.
Narodna trgovina
Alojz Brenči*, PM
p*di esej •MBostra
i si zimsko seiorso
Bajssorejže barbi nte sa bluze in obleke, vsJik« izbiro »o de-aega lodoa m ženske, baker radi za isoSke, štof w<i nižje «o najfinejše kvartete, leden aa obtoke,	ia
trpežno feia&mrsa. RazncvrBiBrga belega in pisssega plstaa za perlo, »ajcorejše svilen», vcJmm in	robee. Pra?
tople štrškaae srajce, spodnje hlače, sagavšce, moške io taoi zt otroke. Vsakovrstnega >zgek>vlje£«ga blaga n. pr. kiafie, bde in pisane srajce, predpasnike, ovratnike, savrataice, ma&šete, dežnika ter splsh vse, kar v to stroko spada. Z?, mnogoštevilni obisk se priporoma
nml §n doneči trgovec &§oiz Breniii Ptuju
Sisvo blag© 1	Niske» e®a« I
Poštena in hitra strežba I
«ažno oznanilo.
Ker je za časa vojne malo denarja in mnogim ni mogoče niti najpotrebnejšega blaga za obleke ali perilo kupiti, se je odločil trgovec
J. I. Šošlarič, Maribor, Gosposka ulica št. 9
da bode prodajal blago veliko ceneje kakor popreje; n pr. platno po 40, 45, 50 vin., par-het 36, 40, 45, 50, 56 vin, volneno biago težko za obleke oo K 1—, 120, 150 itd. -Vzorci in ceniki sp na zahtevo poštnine prosto »so	pošljejo.
%
Domala hi na&dns trgovina
Franc Leriai
priporoča za jesen in 2imo bogato izbiro raznovrstnega novega blaga za moške in ženske obiske.
Postrežba poštena I Cene primerne!
Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancoia, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj povo meni.
' - i	"---r- . ■ i -i:
Nejunoišneill tii? za na-kw@ !©š§§€SH §»tretfonetav se trwme In iote.
kakor za raeaevrgtei kajscdij»ki, \ ineeptni in »trtj«yw«ii pas-ir, gvisčatiie, peresa, prroinike, kauančke, t&fciief, radirke, črnilo, šolske tor-bioe, barv«, bariane »viačnike. kreda, gobice iti. se d»bivstj* najcesajie in v velikanski izberi pri tvrdfei
Listes. z*l»g* šolskih zvezkov, risank in risalnih skiador in šoLtkib tiskov n.
Ilustrirani oepik bre^pisone na azpoago.
Ne lastoüi
i.rupak po nizki fesi dobite vse v domači trgovini
NftfiVESEUi K dr,
katera pripareža vs« potrebščin» za stavbe kako: cemcnt, iravers-, žiia&t« igraje itd. Vsa i«i«alne za kavafie, mlzuj« itd.
Veliko izbiro mnaufakt-jrsega blaga, fine Stofa fBukaoj hU ča«rf.iir» itd., najboijšetrrste b *g& za ženske obl«, svlln&te reboe itd., Vso Speoeri o, uaj« br-2j^o man itd. po noJni^Ji oeui Mika .ov&riie srs}&, auii/h gob, jajo itd. Požtena. solidna postrežba Prosim, prepriftajte s
o-
o
t»
¿r
•■o
0
1
2.T

ovino

lili se
Ugodil© kupit® w lric?ilni
Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne 3obe od 150—1000 K oiomane divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Zeniti! lil 31©¥@StS Sifl^I© ^^plSSti Razpošilja na ?se strani!	Cene primera — Brez kenknrenee! — Prosti ogled!
tap«4srsks in misar^M delavnica nasproti	H^lir
triggii 25»
m seželleni
"Stff.

®
Ü
niinic
r^sistrdv^f»^ zndrd^a s nem zs^ezo

Obrestuie Hr^nlSrse vScige sm
41 0 2 9
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Restni dav^k p!ača posojilnica sama.
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo
vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji.	za fitranke vsak delav^ik od 9' do 12-Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brez- <lopoldne.
plačno, stranka plača le koleke.	- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
lastni hiiž CHotei gPri belem volu*? v Celju, GraSka cesta 9,1, nadstr,
ladaiatelj ln zalotnik: Katoliško tiskovno dragtvo.	Odgovorni urednik: Franjo Žebot.	Ttek tiskarne sv. Ciril» v Mariboru,