teto XIII. TELEFON OReONlSTVA: »-« UPRAVE. »-61 li »-&, u OOT I POSLOVALNICA CEl IE Prelernov* 1 ‘J_ V. 275 | POSTNI CFKOVNI RaCUN »«» Maribor, 23. do 26. decembra 1239 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošli 14 din, dostavljen na dom IG din, tujina 30 din Cena din 1*—- Beg sovjetske vojske iz Laponske Na Laponske® paio 30.000 sovjetski vojakov _ - . • »v A_ J_— M.clrn tlQ. ' HELSINKI, 23. decembra. Reuter. V eku včerajšnjega dne^ ru^« ®®*e “as Sevale umik z dveh zelo važnih front, in to s fronte na skrainem seve^u in s fronte na severovzhodu. To umikanje je posledica zmagovitm navalov tinskih cet. vesteh z norveSe meie se ruska vojska iz koridorja Petsamo naglo umika. ^ Pota na tei fronti so zabasana z zapuščenimi ruskimi tanki, ki so za®zz* tftl tam v strahovito hudi arktični zimi Umikajoči se Rusi puščajo za seboj to-P°ve ^ streiivo Sodijo, da je ruska vojska na tem delu fronte utrpela vec ^ Sega mraM kot pa od finskih vojakov V^ti pripovedujejo o be-r°iskih podvigih nekaterih finskih čet za časa te protiofenzive na skra.nem s®’ vera. Po*riu!e se da je bil en sovjetski bataljon popolnoma uničen, d™«'1 Pa lat s 471 strojnicami vred. Na sektorju Salie je padlo sila veliko ruskih vojakov, bal® ie število mrtvih, ranjenih in zajetih okoli 30.000. Vsa pota okoli Saile so bosma s trupli ljudi in konj. Na karelijskem ozemlju je ostra ruska ofenziva Prnt\« . maršala Mannerheima med jezerima Kauk in Muola očividno zgrešila cfjs Ler finski vojaki odbijajo vse naskoke in celo prehajajo v napad. S STNK 23 decembra. Havas. Med Konkijarvijem in Nuo ajarv jem na ^4skl ožS L izkusile sovjetske čete nov velik napad a je bU včeraj blodno oslablien in odbit. Dasi so vrgii Rusi na bojišče veliko števno cet in ™ £££?. » Sako M so odbili zaporedoma vse sovražno na- Uspehi finske protiofenzive HELSINKI,-' 23. decembra. Stefani. Vsi da bi zadržali . BERLIN 23. decembra. Nemški poro-"valski urad javlja po poročilih finske ‘Sencije iz Helsinkov, da se Rusi na potiski fronti umkajo iz Hoejrhenjaer-% Finski napadi so bili uspešni in v Hinkih sodijo, da se ruske čete umi-aJo zaradi nevarnosti, da bi ne bile oddane. Hudi mraz traja dalje. Včeraj sc i>i ruska letala metala bombe na severn’ Wi, vendar niso napravila nobene Jode. napori ruskega letalstva, finsko protiofenzivo, so brezuspešni. Finski protisunek je Imel popoln uspeh tudi na sektorjih Kemijarvia in Kuolajarvija, kjer polno razsulo ruskih konvojev v pravem pomenu besede ohrotnuje vsak po kret ruskih čet. Ruski begunci pripovedujejo, da je več sovjetskih Častnikov bi lo ustreljenih po nalogu vrhovnega po veljstva. Sov'etski letalski napadi na Finsko HELSINKI 23. decembra. Havas. Ruska Ha so včeraj na dveh krajih metala Hibe na dva potniška vlaka. V prvem Mmeru je vlak ravno privozil na neko ^ajo v južni Finski, kjer so ga ustavil. 2aradi alarma, šest ruskih letal je streho na vlak iz strojnic, dočim so se potki razbežali po okoliških gozdovih. Dva potnika sta mrtva, dva ranjena. V dru gem primeru so tudi streljali na vlak s strojnicami, na naselje pa so letala metala bc.mbe. Več prebivalcev je ranjenih. HELSINKI, 23. decembra. Reuter. Ruska letala so včeraj opoldne med znežnim metežem vrgla na mesto 15 bomb. človeških žrtev ni bilo. nih podatkih je bilo ubitih samo 19 ljudi, ] dovana je bila tudi železniška proga, a med katerimi je le en sam vojak. Poško-jje bila naglo popravljena. Zahvala maršala Mannerheima LONDON, 23. decembra. Reuter. Vrhovni poveljnik finske vojske maršal Mannerheim je sprejel včeraj tuje novinarje in jim izjavil, da se zahvaljuje za pomoč, ki jo je Finska prejela iz tujine. »Vi in vaše države zelo dobro veste,« !e dejal maršal, »da se bojujemo za pravico, neodvisnost in za ono, kar je vsem narodom najdražje. Ostali svet pozna položaj in nam pomaga kljub težkočam. ki jih ima tudi sam v teh težkih časih. To se je pokazalo tudi pri pošiljanju pomoči za sanitetsko organizacijo in za evakuirano prebivalstvo. Prosim vas, da sporočite svojim čitateljem hvaležnost finske vojske za vse, kar so v tujini za nas storili in za zanimanje, ki so ga pokazali že s tem, da so vas posjali v našo državo.« Nemčija mora zmagati ali propasti BERLIN, 22. decembra. DNB. Propagandni minister Gobbels je, govoreč o etnični skupini baltskih in posarskih Nemcev, dejal, da se nihče ne more otresti žrtev, ki jih zahteva sedanja vojna. Nemški narod se mora zavedati, da je Nemčija zapletena v konflikt, ki postavlja tudi samo njeno usodo na kocko in da voj- Nemško poročilo o bojnih dogodkih BERLIN, 23. decembra. DNB. Vojna '•= poročila pravijo, da je bil včerajšnji dan na zahteva neizmerne žrtve. Ali Nemčija zmaga, ali pa se mora odpovedati vlogi velesile in propasti. Toda Nemčija mora zmagati, je dejal Gflbbels, ker stoji za svojim vodjo v tej totalitarni vojni kompaktna kakor en sam mož in trdno odločena, da uniči sovražnika. v splošnem miren. Francoski ogledni oddelek pri Spichernu, sestoječ iz 20 mož, je bil odbit, preden se mu je posrečilo kaj poizvedeti. Ob letalski aktivnosti na meji se je nedvomno ugotovilo, da so. letela francoska letala blizu Daleibena preko luk semburškega ozemlja. Zahodno od Kai-serstuhla se je okoli poldneva razvila letalska bitka med nekim »Messerschmittom« in 12 francoskimi letali tipa »Morane«, ki jih je ščitilo še nekaj »Potezov«, Nemško letalo, ki je bilo na oglednem poletu je srečno zbežalo preko Rena pred francoskimi zasledovalci. Prav tako je bilo več spopadov med nemškimi oglednimi letali nad vzhodno Francijo in francoskimi letali tipa »Morane« in »Curtis«. Dve angleški zračni eskadrilji sta leteli preko Severnega morja proti Nemškemu zalivu, toda nenadna nevihta ju je prisilila k povratku. Nasprotno pa so nemška ogledna letala predrla daleč v južnovzho-dno Anglijo kljub neugodnim vremenskim prilikam. Rezultati prvih treh tednov vo;ne *-- svoje domove. Kar tiče letalstva, ni dose gel sovražnik doslej nobenih velikih uspehov. Tekom včerajšnjega dne je letelo nad Finsko 350 sovražnih letal, toda rezultat njihove akcije je bil majhen. Po urad- . HELSINKI, 23. decembra. Reuter. Nek. Hi generalštabni polkovnik je zj J^fenlku Reuterja, da se je P0, jMsniku Reuterja, aa se • prvih treh tednov vojne sledeče raz-Sovražnik je izvršil napade na vsa-£to*ki, kjer koli mu je bilo mogoče. Na ?reM]ski ožini smo dovolili sovražniku, .ie napredoval po našem, vnapej o načrtu do naših prvih utrdben.h 3 katere sedaj držimo. Nedavno 8° ?vietske čete skušale predreti naše poslanke s koncentracijo velikih množic, imele uspeha, kljub temu, da so P°b»bae čez 1000 tankov, od katerih pa ^ i‘h Izgubite že 250. Zaradi uspešnosti obrambe so bila že mnoga sovraž-. 'stala onesposobljena za nadaljnji boj. « **dnje nedelje dalje ni sovražnik zav- ^ HgKa ... frwi!fi fP7i»n nfrl/al Nemška letala nad Firth of Forlhom LONDON, 22. dec. Reuter. Ministrstvo .................. za letalstvo sporoča, da so davi nedaleč od Firth of Forha bila opažena sovražna letala. Angleška lovska le ala so poletela nad nje in j h v znatni višavi napadla. Po napadu so se nemška letala tipa Heinkel 3 skrila za oblake, toda vodja angleške eskadrilje jih je še nadalje preganjal in jih, čim so se spet prikazala izza oblakov, vdrugič napadel. Po novem napadu so se Nemci skrili v nižje oblake. Na drugem kraju vzhodne obale sta bili opaženi dve letali, ki sta leteli s povprečno brzino čez 300 milj na uro.. Njune znamke ni bilo mogoče dognati. Tretje le:alo se je pojavilo visoko nad vzhodno obalo in krožilo nad nekim mestom, puščaje za seboj sled d ma. Istočasno je bilo iz daljave slišati topovsko streljanje. Malo prej pa je prebivalstvo na drugem kraju obale slišalo neko letalo, ki je letelo zelo visoko in zapuščalo za seboj belkast dim. . nobeneira novega kraja, razen nekaj vatnih postojank. Tudi pri Šali se je H|j l preokret, ker smo sovražnika odlil*'n ga sedaj preganjamo. Za Ruse je lagodno, da nekaj dni ni bilo snega, % 0nemogočalo akcijo naših smučar-UjJ! °ddelkov. Doslej se sovjetska mor-WCa ni spustila niti v en sam resnejši y ? našimi obalnimi baterijami. Zahvali se boljši opremi in boljšemu orožju, 'iŽtiii' dosegli boljše rezultate kakor sov fr' razpolaga z neprimerno številka’ silami. Ena izmed skrivnosti na-%>mvpeha ie v tem, da sestavljajo vso \ ? zavedni patrioti, ki poznajo svoj ^ br?S-e dežele in se obenem zavedajo, anijo svoje žene, svoje rodbine in Daladier: Fincem je treba dejansko pomagati Velik govor francoskega ministrskega predsednika pred parlamentom — Do 30. novembra je izgubila Francija samo 1136 bojevnikov, 260 mornarjev in 42 letalcev ko potrebna.« Daladier ie opozoril na tere vlada ne namerava po nej>otrebnem rlo Srk ir cirdinvnl vninl dclalft rvn tft- DrG^vafi VlnHo Kr* s_ «_n_ PARIZ, 23. decembra. Havas. Daladier je izjavil v svojem včerajšnjem govoru v parlamentu, da od leta 1936 ni bilo nobenega dvoma več o potrebi proizvajanja čim več močnega bojnega materiala. Okupacija Porenja in remilitarizacija Nemčije je prisilila Francijo, da se lotj izvrševanja velikega oboroževalnega programa »Proizvodnjo bojnega materiala smo v teku zadnjih 6 mesecev silno pospešili in izpopolnil', toda kljub temu obstajajo še vedno pomanjkljivosti, ki jih je 'treba odstraniti. Posebno je treba izkoristiti zimo. v kolikor ne bo velikih oten-ziv, za to, da se še bolj dvigne produkcija bojnih sredstev, če treba tudi z odpoklicem vojakov s fronte. Delavec, ki dela sedaj s svojim orodjem v tovarni, bo, ko se žitna neha, lahko znova vzel puško v roko. Orodje in puška sta ena- to, da je v svetovni vojni delalo po tovarnah milijon sto petdeset tisoč delavcev. Sedaj dela vsega le devet sto tisoč ljudi. »Ves vojni material je dovršene kakovosti.,S takim materialom je lahko voditi vojno. Za vodenje vojne je odgovorna vlada, za vodenje bojnih operacij pa vrhovna komanda. V decembru 1914 je imela Francija 150.000 mrtvih. Bitko na meji smo izgubili, a dobili smo jo na Marni, toda deset departmajev je bilo pod oblastjo tujega škornja. Letos 30. novembra je pa imela naša voj-ka le 1136 mrtvih mož, mornarica 260, letalstvo pa 42. Sem trdno prepričan, da je naš položaj v decembru 1939 dosti boljši, kakor je bil v decembru 1. 1914. Ponovno je podčrtal važnost materiala, ki ni brez jzveze z varčevanjem francoske krvi, ka- prelivati Vlada bo ostala še nadalje m-sfrotnica vseh preuranjenih ofenziv, kakor tudi neprekinjenih napadov vzdolž meje. Sedaj smo šele v prvih mesecih vojne, katero bomo nadaljevali metodično in z razumom.« Bojujemo se, je dejal ob koncu govora Daladier, ker hočemo rešiti Francijo in ker se rešitev Francije ne more ločiti od najplemenitejših človečanskih dobrot. Daladier je izrekel tudi priznanje Fincem in dejal: Francija je izpolnila svojo dolžnost do Finske in ji bo tudi nadalje pomagala. Ni pa dovolj junake le pozdravljati, treba lim je tudi dejansko pomagati v njihovem boju. Zahtevani krediti so bili po Dala-dderjevem govoru soglasno sprejeti. v Maribor, 22. decembra. Slovensko zemljo zagrinja božični večer, za vse verne tradicionalni spomin ua rojstvo Odrešenika, za vse preproste ljudi praznik miru in praznik družin. Tihi trenutki, ko bo preprosta duša našega človeka še silneje zahrepenela po miru, po zadostno odmerjenem kosu kruha, po čedno oblečenih otrocih, po onem razgovoru brez besed, najpomembnejšem v krogu polnoštevilno zbrane družine. Ali ne hrepeni po takem božiču tudi vsa naša slovenska narodna družina? Ali ne sanja tudi duša našega naroda po tihih trenutkih, ko bi se v miru, svobodi in ob pogrnjeni mizi zgrnila naša narodna družina ter si v tihem razgovoru odpočila od težkih naporov, zbrala novih moči za svoj vsestranski napredek? Mnogo razočaranj so prinesli že božični večeri preprostim in delovnim slovenskim ljudem. Kot da nam ni bil rojen Odrešenik, kot da bi bila vsa naša preteklost en sam postov, samozatajevanj m neizpolnjenih pričakovanj poln advent. Doba, ki je za druge pomenila prihod narodne svobode, osvobojenje iz ve-ig fevdalnega jarma, je prinesla nam samo novo tlako. Tudi sedaj so tuji valpti tujega gospodarja udarjali po nezaščitenem hrbtu slovenskega naroda enako ali še bolj kruto — pa čeprav ali ravno zato — ker je bil bič nov. Moderni stroj dobička željnega tujca je zagrabil in gnetel naše narodno telo, da je krvavelo huje, kot v dobi turških vpadov. Do zadnje svetovne morije je bil naš krvni davek tolik, da bi mogli posloveniti vse mestne postojanke tja do >kna v svet, iz katerih je nadziral tuji ,-rospodar pravilno delovanje gospodarskega stroja in svoje valpte. Pohod nove svobode, ki je vzklila unoghn iz razsula svetovnega klanja, iam je prinesel nova razočaranja. Razčetverili so ude narodu in razkropili nešteto njegovih sinov po svetu. Francija, Nemčija, Egipt, Mala Azija, Avstralija in obe Ameriki so grobišča slovenske \rvl. Med stotimi se nas sedem zarodi ' sako leto in šest jfli odide garat v svet, -a tnje mogočnike. »Pregnano se potika :oveD$ko ljudstvo po daljnem svetu« je 'spisal nekdo med nami. Drugi nas po-!mša tolažiti: »Nepremagljivi smo, ker tam po svetu vedno kje sonet sije.« metne pregraje so postavljene med nas, a si ne moremo odkritosrčno in bratski ogledati v oči in drug drugemu toplo tisniti .roke niti ob prazniku miru in j nižine. Težko padajo večeri v teh dneh. Kot ia bi z mrakom, v katerega je pomanjkanje zagrnilo slovenske družine, odme-vali svetovni pretresljaji z moro dvo-uov v odrešitev, v katero so stoletja verovale in črpale v tej veri svoj mir n ravnovesje. Ali se bo naš advent še odaljSal, ali nam prinese novih in huj-ih preizkušenj pričakovanja? Kje je od-ešenje, ki naj prinese mir, svobodo, do-olj kruha vsem, da se bomo tudi mi mkrat že vsi zbrali pri pogrnjeni mizi? Ogromen pritisk, ki je tlačil stoletja iaš narod, je vklenil njegove energije ned one široke plasti, ki so bile naj-ižje in na katerih je slonela vsa teža. \ot biser v školjki je ležal globoko pod unaj vidno gladino. Težke preizkušnje sakdanje bede in odpor proti tujemu i tiranju, so že večkrat razgibali tudi te :asti. Vendar še ne dovolj, da bi mogle irostiti vso svojo energijo ter si izbo-;vati pripadajoči prostor na soncu, da 'i postale gospodar vse svoje zemlje, se 5 rale za vedno, da bi bilo konec več--ega potikanja po svetu. Kvaliteta bo ■orala nadomestiti manjkajočo kvanti -to: razvitje vseh svobodoljubnih sil bo 'ignilo energijo našega naroda do naj-;sje mogoče potence, rodilo zadostno ioč, da bo tudi v teh usodnih dneh na rl pravo pot k svojemu odrešenju. V •m spoznanju naj bi potekal božični ve-•r množicam naših src po vsej sloven 'ci zemlji in tudi tistim, ki jim fe usoda dinerila potikanje po svetu. Samo tako omo praznovali kdaj vsi skupaj vesel loven s ki božič. —*č. Finsko li lahko rei It zavezniki Švedski glas o eventualnem posegu Švedske in ishod-nih veiesil v sov^etsko-finsko volno STOCKHOLM, 23. decembra. NTB. Kot prvi švedski list se obrača včeraj »Aftenbladet« kritično proti onim, ki se zavzemajo za švedsko vojaško intervencijo v korist Finske. List pravi, da ako bi se hotel na severnem Finskem res doseči preokret, bi bilo za to neobhodne potrebno razdejati murmansko železnico. Za to bi bilo pa potrebno močno letalstvo. Švedska akcija se v takem obsegu ne bi mogla Izvesti. Odpošiljatev močnejših švedskih čet bi Ruse sicer za nekaj časa zaustavila, toda s tem ne bi bil dosežen dejanski cilj. Ta bi moral biti le v tem, da bi se nevarnost za varnost Švedske za trajno odstranila. Ako ta cilj ni dosegljiv, je vsako poseganje v boj nesmiselno. Finsko je mogoče vojaško rešiti samo, ako pošljejo Anglija, Francija in Amerika velike transporte čet čez Narvik in Petsamo- Murmansk SREČNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE VSEM NAROČNIKOM, INSE^' TOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA UREDNIŠTVO IN UPRAVA »VEČERNIKA«. DANAŠNJA ŠTEVILKA KA« OBSEGA 28 STRANI. PRIHODNJA ŠTEVILKA BO IZŠLA V SREDO. Domssiš zaotski proti Sovjetski uniji. Švedske čete bi bile v takem primeru prednje čete mednarodne vojske, ki bi korakala proti sovjetom. Ako se bo pa tak poizkus dejan* sko storil, bo nedvomno zadel na efektiven odpor nemške mornarice. Če se mednarodne čete Izkrcajo v Narviku, potem se bo vpletel skrajni evropski severi posvečen Bogu in Božiču v veliko evropsko vo;no .n Švedska boj da za 51oveštVo ni zivW in miru. Prinajajv Božične misli dr. H. KMHtsita nas postala eno izmed glavnih bojišč, to tudi tfede letalskih operacij. Dalje opozarja list, da je na Švedskem zelo veliko ljudi, ki ne verujejo v dejansko moč Nemčije, k čemur je gotovo pripomogla smotrna propaganda iz tujine. V resnici pa je Nemčija še vedno ena izmed najmočnejših bojnih držav sveta z velikanskimi silami, ki jih pa trenutno ne more izkoristiti. Njen nastop proti Švedski bi zato utegnil postati skrajno nevaren. Na to ne sme pozabiti noben švedski državnik. brez ljubezni, pravice Božiči, a človeštvo kakor Pretkan nemško načrt proti blokadi LONDON, 23. deeembra. Reuter. Nemški trgovinski minTster si je izmislil, kakor piše »Dally Sketch«, poseben način, da bi onemogočil angleško blokado nemškega izvoznega blaga. Grof Ruber.'jach, pravi list, namerava zbrati skupino gospodarskih strokovnjakov in jih poslati v vse sosedne nevtralne države, kjer naj bi pokupili čim večje število tovarn. Nemško blago bi potem v velikih količinah poši- ljali v te tovarne, kjer bi zamenjali nemške znamke z nevtralnimi. Blago bi Izvažale nato nevtralne ladje. Da bi se izognili carini, bi ustanovili po Rubenba-chovi zamisli sistem svobodnih con v prizadetih nevtralnih državah. Pogajanja so se v tem smislu z nekaterimi državami že začela. Holandija je tako ponudbo a timlne odklonila. Angleži zopet potopili nemško podmornico? LONDON, 23. dec. Reuter. Neki farmar, naseljen na severnem škotskem, je opisal, kako je neko angleško letalo, spuščaje se nad morje, vrgel v vodo dve bombi. Nato je videl ta farmer, kako se je neka valjasta stvar, podobna truplu podmornice, obračala v morju, potem pa je bilo videti samo ostanke trupa in lužo olja. čez čas je nad tem mestom še krožilo letalo, naj-brže da bi rešilo preživele brodolomce. Obnovitev bolgarsko-sovfet- skih pogajanj Lvrupc WIllttViWM. — ^ SOFIJA, 22. decembra. Havas. Kralj 'na> spoštovati svobodo, f Boris je danes sprejel v avdienci flnanč- donavskih In balkanskih fl/*®‘ pravico, dozici, a i.wvwlvu ?atsena!fj0 bolj odadl]uje od edine poti, ki n » je pokazal On, katerega slavimo.>1 zen in človečanstvo, bratstvo ffl . kost so bile doslej vsaj besede u zdaj se pozabljajo in preganjajo, lažni nauk, nečloveški in pogansKi. ^ po svetu. Vsaka duša, ki greje v kaj duha Kristovega, je v sttan« skrbljena za usodo in bodocnos e_ štva. Človeške vrednoteno mnogim narodom je Božič črn ffl Mitos rase, sile in oholosti hoče F ^ nauk duha, bratstva in ljubezni, jajo dnevi izkušnje in pravične . Ne bojmo se, dokler smo pravdni, coljubni v duhu in ponižni v sr zdržali vsako preizkušnjo, ocm ^ zlo! piše med drugim dr. Krizm&n raždinskih novostih«. . Mi »n fašistična res »Za Jugoslavijo, ki je v sedaflP^ _likem sporu nevtralna, je odioc _ §e 1"kega fašističnega sveta, da oi čedalje ostala nevtralna, znaciin v te» stacija in dokaz več, da bo ^e-{delu Evrope ohranjen. PfT Mariborska napoved: Prevladovalo bo nalo oblačno, stanovitno in mrzlo vre-u.e Danes je bila najnižja temperatura —16.9, najvišja —1.9, zvečer pa —10.0, Povečan italijanski vpliv v Romuniji BUKAREŠTA, 22. dec. Havas. Trgovinski odnošaii Italije z Romunijo so tudi danes predmet obširnega obravnavanja v časnikih, ki poudarjajo vpliven položaj, katerega si je Italija priborila zadnje čase v romunskem gospodarstvu. Ta italijanska trgovinska akcija je mnogo škodovala državam, ki so še pred nekaj leti Imele monopol nad romunskim uvozom. S tem se je tudi povečal splošen italijanski vpliv na Balkanu. NAŠ TRGOVINSKI SPORAZUM S FRANCIJO BEOGRAD, 23. dec. Trgovinska pogajanja med francosko in jugoslovansko delegacijo so dokončana. Sporazum bo te dnj podpisan. INDIJSKE ČETE V EGIPTU NEW DELHI, 23. dec. Reuter. Kakor se izve, so prispeli v Egipt novi kontingenti indijskih čet SEJA FRANCOSKEGA MINISTRSKEGA SVETA PARIZ, 23. decembra. Danes dopoldne bo v Elizejski palači ministrski svet pod predsedstvom prezidenta republike Le. bruna. ŽRTVE ŽELEZNIŠKE NESREČE V NEMČIJI BERLIN, 23. decembra. Stefani. Skupno število žrtev železniške nesreče pri Gottingu znaša 79, ranjenih pa je 120 oseb, med temi polovica težko. Potrjuje se, da se je nesreča zgodila zato, ker zaradi goste megle strojevodja ni opazil znaka, naj ustavi vlak. PASTIRSKO PISMO PATRIARHA GAVRILA BEOGRAD, 23. dec. Beograjski listi prinašajo pastirsko pismg patriarha Ga-vrila za pravoslavni Božič, ki poziva vse Srbe k bratskemu sodelovanju s Hrvati in Slovenci za čim večjo utrditev skupne domovine Jugoslavije., nega ministra Bojilova, ki odpotuje jutri s številno delegacijo v Moskvo, da zaključi pogajanja za letalski promet med Sovjetsko unijo In Bolgarijo. Admiral RaeeSer ni odstopil BERLIN, 23. dec. DNB. Avtoritativni krogi izjavljajo, da so vesti o odstopu poveljnika admirala Raederja popolna izmišljotina. Prav tako so neresnične vesti, da bo zapustil svoje mesto tokijski veleposlanik general Ott. NOVE ŽRTVE POMORSKE VOJNE LONDON, 23. decembra. Havas. Angleška tankovska ladja »Dosinla« (8000 ton) je na angleški vzhodni obali zadela na mino. Rešilna ladja jo je potem zavlekla v najbližji pristan. 40 mož posadke so tudi rešili, smrtnih žrtev menda ni. LONDON, 23. decembra. Reuter, Kakor poročajo iz Paname, je ameriški parnik »\Vind Runch« (5586 ton) v plamenih. Parnik je na Karibijskem morju in plove z n a j večjo hitrostjo proti najbližji obali Na krovu ima 38 mož posadke, KOPENHAGEN, 22. decembra. Dansk' 19t7-tonski parnik Joegersborg, ki je odplul 14. t. m. iz Kodanja, doslej še ni dal o sebi nobenega glasu In ga smatrajo z posadko 18 mož vred za izgubljenega. AMSTERDAM, 23. decembra. List »Telegraf« poroča iz Londona, da je neko angleško letalo na širokem morju opazilo splav, na katerem je bilo šest mož posadke švedskega parnika »Lister«, ki se je potopil Iz še neznanih vzrokov. Te brodolomce so pozneje rešili. Parnik »Lister« je imel 1362 ton. NOV TIP ANGLEŠKIH BOMBNIKOV LONDON, 23. dec. Reuter. List »Eve-ning Standard« poroča, da stavlja zdaj angleško zračno brodovje v službo nov tip bombnikov. To so bombniki znamke »Bristol Bofors«, s katerimi so delali prve poizkuse že pred izbruhom vojne. T najnovejši modeli teh letal so še ve popolnejši. Ti novi »Bristol Bofors« so dvorno orni enokrilniki z motorji 106 konjskih sil in so večji in hitrejši od najnovejših t;pov angleških Blenheimov nemških Heinkelov. Poskrbljeno je že se bo zgradilo čim več teh letal in ne le v Anglij', ampak tudi v dominionih. CHAMBERLAIN NA POC1TNICAH LONDON, 23. dec. Reuter. Chamberlain bo božične praznike prebil na deželi vendar bo v stalni zvezi z vladnimi posli v Londonu. hovo neomejeno svoje zadeve. Če S lasilo #■ je t0 sveta, je škoda, da ni poudarjeno,« naglasa »P® Laze Markoviča. Tisk je človekui prijate!) tj Današnje civilizacije ne . „ W zumeti brez svobodnega l!^fisal človeku najboljši prijatelj. meje med prostorom ta ca ‘ tisk je gibalo naroda m .fl 4* vse, kar je gnilega, dvlK*^^ ^obrto’ ,....«- - K*; Tisk je odličen vrovM* ObodgL ponfl ve. --------------- _ _ tudi silen rušilec zla. Bre , tiska je človek kakor ne črnogorska »Zeta«. ^ Za ureditev verskih ra* >0 Ne more biti splošne in s v pravnosti, če se položaj ^ zShtevfj ka večina hrvatskega naroda* M* (»Dan«). .vrniti domov, 14 do 5 letih. kar bi bilo la^° cerkve ne uredi tako, kakor - ^ ka večina hrvatskega naro * katoliške cerkve do države se . ^ le s konkordatom, cas j > misli! piše »Obzor«. Proti rovarjen u tujih Zadnji dogodki so pokazah, ^ jo po Hrvatskem tuji agenti ^ 0 razdore. Hrvatski narod p a ^©tili v i stil, da bi ga tuji nasprotniki v JJ, voju. Ni demokracija m svo u n) da vsak po mili volji nas.top ne ^ M Takšna razlaga demokracije sc pusclla tudi rojenim Hrvato »Hrvatski list«. Za obnovo )M°vjet^ * »Muslimanska svijest« J^nSke obnovitev neodvisne nsiclh nizacije. Za zaščito po"‘S' sov mora stranka, kakor je bila Jug ^35. ^ slimanska organizacija a najpo ..j, Kulenovid je P° ,nUieilLniZacij0 0 nejša osebnost, da ors,<- nov Zameniava Srbov V V Romuniji živiDbllZlil0v v v približno toliko je R0^ pr^' -i/ Krašove m fja iks« Tl&fl Stanojevič dejal, da se iz^e prioiizno iouivv re- viji. V okolici Krašove 111 y. Romuniji skoro IO.OOO H r P ;0' £ $ »de to F*. p51' [eiflt do* iaris Pot do političnega sporazuma med Slovenci Adolf Ribnikar NI bilo še tako usodnih časov za sionski narod kakor so današnji. Živimo v dobi, ko nihče na svetu ne ve, kako 5® bo razvijala in končala zgodovina Evrope. Toda namesto da bi bili Slovenci na vse morebitne težke dneve pripravljeni, ^ženi pri najintenzivnejšem delu za skJipne ideale in interese naroda, smo razcepljeni bolj kot poprej. Večina Slo-¥encev je danes dejansko politično ne-jjfganizirana množica brez enotne volje, rez enotne usmerjenosti ter brez vsake i^ave dejavnosti, kaj šele organizirane adarnosti. Ogromna večina slovenske intence, a tudi velika večina ostalega '°venskega ljudstva živi brez zanimanja Za javna vprašanja tjavendan... , Opetovani apeli, naj slovenske poBti-Ctle grupacije sedejo k skupni mizi, da %iiejo vsaj za najvitalnejše skupne za-®ve narodno zvezo, so doslej bili za-f^n. Posebni strankarslu računi so bili ■JNejši od skupnih interesov. Pri nas ^ prevladuje miselnost, da je glavna [toga politike: s katerim koli sredstvom ” pe treba, tudi s kolom pobiti na tla rečnega nasprotnika. Zato nestrplji-I051 namesto vzajemnosti, zato sovra- 0 namesto bratske ljubezni, zato ma- nifestacija krivice namesto poštenja in pravice, zato prizadevanje po zasužnje-vanju namesto borbe za svobodnost in demokratičnost naroda. Tako žal ne preostaja drugega kot računati s poraznim dejstvom, da Slovenci danes, v najtežjih časih narodnega obstoja, nimamo za skupno vodstvo slovenske politike narodne koalicije ali česa podobnega, čeprav se vsak zaveda, da smo Slovenci, tud5 če smo vsi na eni narodni fronti, za težke naloge, ki -»ns L*j-ko čakajo, sami zase zek> šibki, da, prešibki. V stiski bomo še vsi drug drugega potrebovali in iskali! Morda je eden vzrokov, da ne more priti do koncentracije naših narodnih sil, ta, da živimo še vedno v abnormalnih političnih razmerah, ko politične formacije niso tako izoblikovane, kakor je to potrebno pri vsakem politično _ zrelem narodu. Ob pomanjkanju političnih organizacij, ki bi ustrezale dejanskim razmeram, končno ni čudno, če ni podlage za združitev političnih formacij. Diktatura z odpravo strank ni dosegla svojega namena, napravila pa je s ter j veliko škodo državi in narodu. V urejenem in normalnem političnem življenju je politična organizacija tista, ki pouču- je, pomirjuje in bodri ljudstvo. Organizacija vodi organizirano množico, zato pa zanjo tudi odgovarja. Pc ' ično neorganizirana množica je največja nesreča za narod in državo. Tu nosijo odgovornost vsi in nihče. V Lcrtnalnih političnih razmerah niso potrebne niti mogoče podtalne agitacije, ne tajni letaki in tajno šušljanje, ne beganje s tujimi in škodljivimi ideologijami in vsem drugim mogočim in nemogočim. Tudi v Beogradu mislijo, da je v Sloveniji z ustanovitvijo JNS in JR Z že ustvarjen popoln sistem političnega izživljanja. Misel o sistemu samo dveh strankarskih formacij v Sloveniji je popolnoma zgrešena in ie fikcija. Takih političnih razmer v Sloveniji ni. Leta 1931, ko je bilo za Živkoviča pri volitvah v Sloveniji oddanih 180.000 glasov, ali 1. 1935, ko je Jeftič imel 150JOOO glasov, aii pa pri zadnjih volitvah, ko je Stojadinovič dobil 170.000 glasov, se je še moglo misliti, da imamo v Sloveniji dvostrankarski sistem. Tedaj je na pr. JNS še mogla podcenjevali življenjsko silo drugih, ker je mogla vsaj še upati, da bo za Stojadino-vičem ona pri novih volitvah zopet dobila 180.000 glasov, seveda v primeru diktature. Danes to ni več mogoče. Zdaj razpravlja vlada o novem vo-livnem redu za svobodne volitve s tajnim glasovanjem in proporcem. Nato pridejo na vrsto napovedani zakoni o svobodi tiska, združevanja in zborovanja. Zato je danes pozicija JNS, ki je bila osnovana kot instrument diktature, bistveno drugačna kot je bila v času avtoritativnega režima. Poleg JNS in JRZ je sedaj v državi večje število političnih strank in skupin, ki sicer še nimajo avtorizacije, ki pa vendarle delujejo in se izživljajo v največji popolnosti V interesu normalizacije slovenskih političnih razmer je, da se tudi v Sloveniji začne živahno organiziranje političnega življenja. Samo tako je mogoče, da pridejo do veljave vse pozitivne in konstruktivne sile slovenskega naroda. Sele potem ko bo popravljena škoda, ki jo je povzročila diktatura z razpustom političnih strank in ko bodo v političnih organizacijah zavzeli odgovorna mesta svobodno izvoljeni funkcionarji, se bodo v takih novih razmerah mogle realizirati idealne zamisli raznih političnih koncentracij. Upamo, da bo vsaj tedaj mogoče uresničiti od ljudstva toliko zaželeni in nad vse potrebni sporazum med Slovenci. Pobijanje korupcije v javni službi Dr, Fran Novak, minister v p. Korupcija v javni službi ni nikak no-današnje dobe, kar dokazujejo stari*1 bazenski zakoniki vseh civiliziranih !*av- Odpraviti se taka korupcija tudi ( da samo p0močjo paragrafov kaz. fin^ak°r se tudi druga kazniva de-sta!no ponavljajo navzlic določbam cj:,eri£kega zakona. Pojavlja se korup-J V javni službi v večji meri, kadar pa-, Javna morala, t. j. osobito v vojnih in pinih časih ali v časih težke gospodke depresije. Zategadelj je dolžnost Jeanih činiteljev, da baš v takih ča-skušajo s čim večjo energijo zatirati LIave nemorale — korupcije. Seveda se k^Pcija ne pojavlja samo v javni služ-' marveč tudi v splošnem prometu in ev?niu in to v tem večji meri, čim Ze ie padla morala ni etični čut. Ne Mia?. Se tl5 korupcije, ki jo povzroča ome- ier«' m«* D* voli' j 0^ dotika S1?0 strankarska 'razrvanost 'Upri; m,mogrede tako zvano volivno ko- siužbi0’ k‘ ie dostlkrat v zvezi Z jaVn° v0r 0ruPcija v javni službi — o tej je gobi „V na®lednjih vrsticah — se je tudi k 2,?S razv‘jala deloma vsled nepopol-kbn otlodaje in vsled pomanjkanja po-ikonskega postopka pri prebilo Posameznih slučajev. Dosti je l'ev korupcije v javni službi iz-' °b raznih prilikah v javnosti; s ni,se je kazalo na krivce, ali ker slu-bst ast ni preganjala, užaljena jav-krj-1 d°bila zadoščenja; nehote se je v k SeS?dn',t slojih celo pojavilo mnenje, '5, aj. korupcija na gotovih mestih toleri->!(!), ‘ da je dopustna vsaj v gotovih slu-dje,' v°mu niso poznane razne mahina-^vat ante 'm °dštevania številk pri ?ij[v ~~ volrvna korupcija; hitre obo-kainje Posameznih javnih funkcionarjev, Na [.Piranski dohodki Ilegalnega zna-Ha n Sfalno o se pojavljali in se po-%!o Klasovi: treba je posebnega za-korupciji v javni službi. !}§ 16 ie vlada — režim od 6. januarja deloma ustregla temu splošnemu Zakonom z dne 30. 3. 1929. S tem so se predvsem spremenila v \ , Pravnih področjih obstoječa razbij genska določila glede korupcije v N4 Uzbi in uveljavila nova konkret- 1 Preciznejša določila, kakor jih vse- bujejo posamezni paragrafi 133, 319, 371, 379, 384 do 390, 395, 397, 401, sedaj veljavnega kaz. zakona. Ostali del sedanjega kazenskega zakona je stopil kakor znano v veljavo šele dne 1. 1. 1930. Zakon od 30. 3. 1929. je deloma spremenil tudi kazenski postopek glede navedenih kaznivih dejanj; določiti so se imeli posebni preiskovalni sodniki in za razsojo samo nekatera deželna sodišča. Povsem nova je bila določba čl. 15 tega zakona — ki je osnovna misel celega zakona: poizvedbe o sumljivem izvo.u imovine državnih funkcionarjev. Po tej določbi mora uslužbencev starešina ukreniti potrebne poizvedbe v svrho ugotovitve izvora imovine funkcionarjev, ki z razsipnim ali razkošnim načinom življenja vzbudijo surr o pravilnosti izvora svoje imovine ali jih dohodkov, če bi se pokazal zadostni sum, da je prišel javni uslužbenec do te imovine ali dohodkov na kazniv način v 3mislu preje cit. §§ kaz. zakona, mora njegov starešina takoj odrediti, da se pokrene zoper dotičnega funkcionarja kazensko ali disciplinsko postopanje. Ta zakon z dne 30. 3. 1929. pa očivid-no ni dosegel praktičnih posledic! To je dalo povod takratnemu senatorju Ilicano-v?ču in tovarišem, da so februarja 1933. predložili v senatu nov zakonski načrt o pobijanju korupcije v javni službi. Dotič-ni predlog pravi med drugim: »Narodu se mora povrniti vera, da imata vladati v državi red in poštenje in da oni, ki pro-tivno temu postopa ne more izbegniti strogosti zakona.« Načrt pa vsled nastalih prilik ni prišel v razpravo, dasi je posebni' odbor senata zakonski predlog proučfl. Zatem pa je in sicer pričetkom leta 1934. vlada sama povzela po ministrstvu pravde iniciativo v tem pogledu ter sestavila komisijo za izdelavo in pred ložitev novega zakonskega načrta. Ta komisija je tekom meseca marca 1934. svoj pose! izvršila in stavila izdelan predlog zakonskega načrta ministrstvu pravde na razpolago. Pa tudi ta načrt ni prišel v obravnavo v narodnem predstavništvu, dasi so neprestano i v narodni skupščini in senatu posamezniki zahtevali, da se uveljavijo posebne določbe za pobijanje korupcije v javni službi. Bistvo senatovega načrta in onega komisije odrejene od ministrstva pravde je: 1. v razširjanju osnovne misli in uporabe zakona z dne 30. 3. 1929. o sumljivem izvoru premoženja; 2. v posebnem postopku glede prega- njanja kaznivih dejanj iz citiranih §§ kazenskega zakonika. Kar se tiče sumljivega izvora premoženja, vsebuje načrt v splošnem tele določbe: Državni pravobranilec (ne državni ’ tožilec) mora v posameznih slučajih staviti na pristojno sodišče zahtevo: da se utrdi, da je dovoljno podlage za domnevo, da ima ali da je imel javni uslužbenec, tudi minister, senator, narodni poslanec, samoupravni uradnik, ne izključivši funk cionarje vojske, premoženje, ki stoj! v očiglednem in znatnem nesorazmerju z njegovimi poznanimi in dopuščenimi dohodki v sedanjosti ali preteklosti. Predlog držav, pravobranilca mora biti seveda opremljen s potrebnimi podatki iz katerih izhaja, da ima ali da je imel do-tičnik tako premoženje. To zahtevo mora staviti državni pravobranilec; 1. kadar sam zve za dotično okoliščino ali 2. kadar se triu dostavi prijava, kvalificirana po obliki in vsebini z navedbo dejanskih okolnosti in dokazil; 3. kadar dobi zadevno iniciativo od posebne komisije, ki ima nalog proučiti spodaj navedene posle. Sodišče ima na tako zahtevo brez odloga izvršiti potrebne poizvedbe v izven spornem postopku, zaslišati tudi seveda pr^adete stranke. Ako najde sodišče, da ni dovolj podlage za daljnje postopanje odkloni zahtevo s posebnim rešenjem. Ako pa je sodišče mnenja, da je dovolj podlage za nadaljnji postopek, utrdi to s posebnim sklepom in napoti državnega pravobranilca, da v treh mesecih po pra-vomočnost! sklepa (pritožba je dopustna na kasacijsko sodišče) vloži tožbo pri navedenem sodišču te vsebine: da toženec nima pravice do dotičnega premoženja in da se mu odvzame v korist države. Redno sodišče razpravlja po rednem civilnem postopku o tej tožbi. Tožbi bo seveda sodišče ugodilo, ako in v kolikor toženec ne dokaže in vsaj verjetno ne izkaže, da je premoženje pridobil brez zlorabe svoje funkcije. Tožba se naperi tudi lahko proti bližnjim sorodnikom, na katere je bilo morebiti premoženje prene-šeno. Važna je določba, da sme tudi vsak posameznik izmed navedenih oseb zahtevati od sodišča, da se uvede proti njemu postopanje po tem zakonu. Dostikrat se namreč namiguje in očita in to po krivici javnim funkcionarjem, da so si pridobili premoženje z zlorabo svoje funkcije. Braniti se proti takim prikritim namigovanjem splošne vsebine ne more, ker ni nobene direktne ovadbe proti njemu. Po načrtu zakona pa lahko sam zahteva postopanje, sodišča proti sebi, da dokaže neopravičenost vseh namigavanj. Kar se tiče posebnega postopka glede preganjanja kaznivih dejanja iz §§ 133, 319, 371, 379, 384 do 390. 395, 397, 401 kaz. zakona (podkupavanje, prejemanje daril v uradnih stvareh, sploh zloraba javne službe — funkcije) vsebuje načrt med drugim tele določbe: Za poizvedbe, preiskave in sojenje so določeni pri okrožnih sodiščih posebni preiskovalni sodniki, senati in državni tožilci. Kadar stopi zakon v veljavo, izdajo določeni državni tožilci javni poziv, naj vsakdo, ki mu je poznano kako dejanje iz navedenih §§ kaz. zakona (podkupavanje, prejemahje daril, zloraba javne službe — funkcije) izroči drž. tožilcu to prijavo s poverjenim podpisom; osobito je dolžnost službenih starešin in sploh drž. oblastev za take prijave, Praviloma tedaj prične drž. tožilec preganjanje na prijavo privatnih oseb ali oblasti, pa tudi ako drž. tožilec na kak drug način zazna za kazensko dejanje, za katero velja ta zakon, ima pokrenlti postopek. Preiskovalni sodnik mora po naročilu drž. tožilca takoj izvršiti potrebne^ poizvedbe in o uspehu poročati drž. tožilcu, vendar pa ne more drž. tožilec sam odločati ali se postopanje ustavi, ali dvigne obtožnica, marveč ima o njegovem predlogu odločati senat. Ako je enkrat dvignjena obtožba drž. tožilec ne more več odstopiti od obtožbe, marveč mora sodišče izreči razsodbo. Prijavitelj je kazni proet ako je sam podkupoval; a to velja le za dejanja, ki so bila izvršena do objave predmetnega zakona. Ko dobi zakon obvezno moč, mora vsak minister sestaviti strokovno komisijo, da pregleda vse akte, ki se tičejo sekvestrov, agrarne reforme, nacionalizlranja bank, koncesij P°^ov Pri drž. nabavah, poslov glede sum in rud in tem podobnim poslom s strani drž, organov itd. Ako se dozene kako kaznivo dejanje, za katero velja zakon o ministrski odgovornosti, se komisijsko izvestje izroči narodnemu predstavništvu v daljnje postopanje. Ako Stran 4. »V e č e r n lit« Obisk pri dr. Dinku Trinajsticu Poleti 1938 je nanesel slučaj, da sem'jeti brez ugovora se srečal s pokojnim dr. Dinkom Trinaj- imelo absolutno oblast, pa je postopalo stičem v bolnišnici na Sušaku, kjer je's tako blago, očetovsko roko. Ti dobro- prebil nekaj tednov. Nisem ga videl celih 30 let in zato mi je bil pogovor z njim izredno mikaven. Nujno sem želel osvežiti politične spomine v predvojni Istri in kontrolirati vtise iz mladosti. Tudi on se je izredno rad o tej temi pogovarjal z menoj. čutil sem, da staremu gospodu to izredno dobro de. Misli mi silijo v času, ko se vzpenjajo orjaški valovi okrog naše domovine in butajo ob njeno ladjo, na ta pogovor, na našo preteklost v Istri, ki je edinstvena po svoji moralni veličini. Nenehoma premišljujem, od kod so za- Dr. V. R a p o t e c Politično vodstvo je | bistrostjo je znal silno imponirati visoki gospodi pri namestništvu v Trstu. Spopolnjevala sta se idealno, neraz-do svetovne vojnt dušni voditelji, vsakomur pristopni, brez trohice aemagogije so bili le primi inter pares. V srednji Istri zlasti dr. Dinko Trinaj-atič, ki je bil pred vojno manj znan Izven Istre kot ostali sSokolovi« istrske himne. V zgodovini našega naroda pa stoji v prvem redu. Edini odgovor na vprašanje, kaj jim je dalo to čudovito moč, je, da so globoko verjeli v idejo narodnosti, da so služili dviganju svojega naroda v kulturnem in gospodarskem pogledu z vsemi si’ami in jemali dr. Trinajstič in njegovi tovariši požrtvovalnostjo, ki ji ni para. Dr. La- čudovito moč, da so brez vsake sile, brez zvijače, brez brezobzirnega pobijanja tekmecev krepko držali v rokah prav vso po tično oblast nad svojim narodom. Pri tem niso bili predmet ne mržr.je, ne klevete prav z nobene strani. Brez izjeme se je spoštovalo njihovo zasebno življenje. Nihče jim ni nikoli, očital sebičnosti, nihče ni vprašal, od kod je kdo doma, celo razlike med Hrvatom in Slovencem ni bilo. Avtoriteta teh voditeljev je bila tolika, da je bil pri vseh volitvah odziv popoln, ne da bi politična organizacija imela poseben trud, posebne finančne žrtve. Deoignirani kandidati so bili spre- pa gre za sumljiv izvor premoženja, pa se imajo spisi Izročiti drž. pravobranilcu v nadaljnje postopanje. To so v bistvu določbe načrtov zakona o pobijanju zlorabe v javni službi. Zakonski načrt pa do sedaj sploh ni prišel v razpravo! S hvale vredno odkritosrčnostjo se včasih objavljajo slučaji korupcije. Nedavno — 1. novembra 1939 — je izšlo uradno pojasnilo oziroma razpis ministrstva prosvete, da se je dognalo, da učitelji nudijo nagrade za posredovanja pri ministrstvu prosvete za nastavitve oziroma spremebe službenih mest. (Govorilo se je o tem tudi na raznih zborovanjih učiteljev.) Razpis ministrstva prosvete opozarja učitelje, naj opustijo prakso »intervencij«, ker mora ministrstvo samo od sebe zadeve reševati po zakonito predpisanih vidikih. Prav je sicer, da ministrstvo opozarja učiteljstvo na nedopustnost take prakse, ali treba je, da stori ministrstvo še korak dalje, da izvede preiskave ter sumljive ali dognane slučaje prijavi drž. tožilstvu v daljnje postopanje ter o tem obvesti tudi prizadeto javnont! Dostikrat se je imenoma ali pa z Jasnim! znaki kazalo na osebnosti z velikim premoženjem, pridobljenim na sumljiv način. Navajala so se tudi konkretna dejanja, ki bi mog'a biti predmet kazenske preiskave ali ker ni bilo pravega tožilca pa ni bilo nobenega sodnika. Marsikate ra zadeva se je tudi potom intervencij skušala olepšati, njen kazniv značaj ginja se je izčrpal gospodarsko, dr. Dinko Trinajstič je ostal samec, da bolj svobodno in požrtvovalno služi narodu. Dr. Trinajsticu s« mora šteti posebno v dobro najlepša voditeljska lastnost, da je pritegnil vsakega koristnega človeka k delu, da je delo umno delil v popolni harmoniji s sodelavci, županstvo Pazina je prepustil prostovoljno domačinu dr. Kurellču, ki je še bil njegov koncipient. Dr. Kurelič je bil človek čisto drugega temperamenta. Gosood po roistvu, kakor malo takih med našimi iavnimi delavci. S finim, energičnim nastopom in izredno družljiva tovariša do svetovne Ostri, razboriti dr. Trinajstič je znal veu no pomiriti impulzivnega in manj poti pežljivega tovarša. Med vojno se je dr žal dr. Karelič izredno dobro, za časy okupacije zelo hrabro. Uspehi so bili popolnoma primerni ta ko smotrnemu idealnemu političnemu de lu. Pazin je dobil državno gmnazijo, uči teljišče, gozdarsko šolo, kmetijsko šolo Narodni dom, Posojilnico. Na deželi bile onsnovanih cela vrsta gospodarskih za drug. Pri volitvah za državni zbor leta 1907 je dobil dr. Laginja v 3 okraj h 30 tisoč glasov. Bil je izvoljen v Pazinu ir prišel v ožjo vol.tev v puljskem in po reškem okraju. Vsa ta zgodovina se je v pogovoru živo ponovila. Bil sem radoveden na dr Trinajstičevo mnenje o akciji v emigraciji za časa vojne. Dr. Trinajstič, l£ skromni, nevsiljivi mož, se je takoj dv.g-nil, ko je bilo treba oditi v emigracijo z;> delo za narod ob veliki zgodovinski uri ir ie kot član Jugoslovanskega odbora mo dro in požrtvovalno zastopal svoj narod ;zza njegovih mej. V silno zadoščenje mi je bilo, da so baš ti najidealnejši, na3blst^“jS sodili najbolj stvarno m po up ^ J godke in ljudi. Fanatizem P frj. L>a bo celota čim čvrstejsa. je najstič mnenja, da je treba j„ no, da je treba upoštevat,, ustano ^ trad cije preteklosti. Izogn. i „ treba nevarnim konfliktom. Ta ta slovan je stal glede Hrvatske na is lišču kakor Stojan Protič. Bil je Q iucijo in očuvanje dobrih inst J Protiču se je izrazil proti men‘ ol„a hvalnb. Pokojni Protic se je PP ^ fe uživel v želje in potrebe Prečv0‘ voj dogodkov v naši domovini c vat? baš Protič in dr. Tr,najS ' Dr. Trinajstiča nisem po tem ^ -u nikoli več videl. Letos ie umi • ie Mika pa mi je postala po po* 'epša in popolnejša. ^9- Ali ne bi bile na mestu v naS ^ vini v težkih časih polit Sne m« ^ nt Trinaističa In niepjovih tovariš ^rji gre še za več kot tedaj? Kje za to veliko delo? Dr. Viktor Preureditev države . 0 in slovensko vrhovno sodsiv Sporazum med Hrvati in Srbi predstavlja za našo državo državno-pravno dejanje ,s katerim se uvajajo popolnoma nove osnove naši notranji politiki. Izhodišče te bodoče, odnosno deloma že izvedene ureditve je načelo narodne samobitnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slednji sicer kot narod, odnosno politično po svojih preds*avn'kih pri sporazumu niso bil' udeleženi in tudi v njem niso omenjeni in obravnavani, pa je vendar neizogibno, A; se bo isto načelo uveljavilo tudi zanje ker ne more biti skupna država urejena za razne državne dele po nasprotujočih si vidikih. Ta nedeljivost in nujnost enotne notranje ured:tve se je v ostalem pokazala 1 posledicah tudi že za Slovence ob pri liki, ko se je v izvedbi tega novega načel; ustanovila banovina Hrvatska. Ta se jp vsaj v grobem obrisu osamosvojMa vseh treh panogah javnega življenja, v zakonodaji, v upravi, pa tudi v sodstvu Vrhovno sodstvo za bivše področje Hr vatske in Slavonije izpred prevrata je kot najvišje sodišče opravljal Stol sedmorice v Zagrebu. Vrhovno sodišče za Slovence v Avstriji pa je bilo Dunajsko vrhovno sodišče, katerega posle za slovenske kra-zmanjšati itd. Sicer obstojijo za posebne I je ?. tre^a Prene®ti naravno na novo- . w v* 1 itctonA«) < aha c nironcVrt »ffhftiiHA - »?* r_ slučaje kakor n. pr. za volivno korupcijo posebni zakoni; tudi taki slučaji so se v široki javnosti razpravljali — a večinoma je vse pokril plašč režima ali pozabe. Seveda pada s tem avtoriteta zakona. Oblasti, esobito drž. tožilstvo bi moralo biti energičnejše v zasledovanju korupt-nih dejanj. S tem v zvezi pa bi bilo olajšati posameznikom prijave takih slučajev, saj so take prijave v javnem interesu! Po zagonu je sokriv tudi tisti, ki sodeluje (podkupuje) pri korupciji. In vendar so slučaji, ko je moral marsikdo v svoje breme dajati ugodnosti, da je prišel do svoje pravice n. pr. do likvidacije in izplačila zahtevka iz dobav centralni oblasti; ako tak sokrivec slučaj prijavi, bi bil tudi sam kaznovan, kar pa se upira pravnemu čutu. Zakon nni bi ne samo za preteklost, t. j. za čas do objave zakona, marveč tudi za prihodnost predvideval za gotove slučaje prostost kazni priiavltciiev pnkrivlh kaznivih delanj Iz navedenih paragrafov, ali pa vsaj predvideval milejšo kvaPftV^rilo. ki bi ne b’1a sramotilnega značaja. Poskušati moramo pač na vse načine no modnosti Iztrebiti razne oararltp in konjunkturiste na državnem organizmu. ustanovljeno slovensko vrhovno sodišče. Ker pa je bila naša uprava takrat obremenjena že z ureditvijo in ustanovitvijo slovenske apelacije — višjega deželnega sodišča, dalje ker se je avstrijsko pravno področje raztezalo v novi državi ne samo na Slovenijo, temveč tudi na Dalmacijo, kateri pokrajini sta obe imeli isto pravo, katerima je prirodno ustrezalo tudi za obe pokrajini enotno sodstvo, ni pr:šlo do sporazuma Rlede mesta tega skupnega vrhovnega sodišča. Izhod se je našel v tem, da se je slo-vensko-dalmatinsko novo vrhovno sod -šče priklitičilo hrvatskemu vrhovnemu sodišču v Zagrebu, to je Stolu sedmorice kot njegov oddelek B. Z ustanovitvijo banovine Hrvatske je zahteva po' enojnem tudi vrhovnem sodstvu za vse Hrvate prišla do izraza na ta nač'n, da se ie dalmatinsko nodročie iztočilo iz - pristoinosti odd. B in pripoiilo oddelku A Stola sedmorice. Hrvati so hoteli oač imet' le svoie, eno+no vrhovno sorHšče, zakadi č<*s*r se je dosledno *e meli^m n®č'*,om državne nreurp<*i*vp do venski del ?+o1a sedmorice orMnilta R o^rirtiricvoitl in mpcMil v Liuh,!*no ko' i najvišje slovensko sodišče z naslovom »Vrhovno sodišče v Ljubljani«. Naravno je bilo, da se je za sedež tega sodišča določila Ljubljana kot kulturno in politično središče Slovencev. Kakor koli so si bile slovenske politične stranke v Jugoslaviji nasprotne v po-itično načelnih in taktičnih pogledih, tako so se vendar zadnja leta te stranke, odnosno še bolje vse narodne plasti Slovencev znašle v skupni zahtevi, da se tudi Slovencem kot samobitnemu narodu v Jugoslaviji kot skupni narodni državi zagotovi dejanski enakopravni, popolni raž-voj in obstanek. Država in državna sila pa sta najvišj' dobrini in najpopolnejše sredstvo, s katerimi narod stremi do tega cilja. Zakonodaja, uprava in sodstvo so torej le načini odnosno panoge, v katerih se narod :zživlja v okviru svoje lastne države. Zaradi posebnih političnih slovenskih i-azmer se je pač dogodilo, da je vrhovno sodstvo padlo Slovencem v naročje, čeprav se neposredno sami zanj niso borili in potrudili. Pričakovati pa je bilo, d.a se bodo Slovenci zavedli načelnega pomena tega dejstva, da bodo v ustanovitvi Vrhovnega kodišča v Ljubljani videl prvi del uresničenja slovenskega narod-no-državnega notranjega programa in da se bodo vsaj od tega hipa dalje z vso si 1o pobrigali za svoje Vrhovno sod šče kot prvi priznani atribut narodne samobitnosti v notranjih državno-pravnih odnoša-jih. Ta priložnost se je obenem nudila kot preizkušnja o slovenskih sposobnostih za ureditev lastne zakonodaje in uprave po vzoru banovine Hrvatske. S tem bi bili ovrženi glasovi onih, ki vsaj na tihem, če že ne javno, skušajo dokazati, da manjkajo Slovencem finančno-gospodarske možnosti in organizacijske sposobnosti za tako nalogo. Usoda, ki preganja naše Vrhovno sodišče od ustanovitve dalje, je pa taka, r . se ic dovoli. SHr,'1V£ Ijena. časa za to ie bilo d0^ gtfert ^ ta preureditev prinra^ Vj,sprotno P ^,0 dalie. T«"» ”3« V< osupliiva resnica, da J redste sodišče danes brez bistvemyt, £ motenega poslovanja. t3^(fC, nima v Ljubljani svot'p ' er ce ie moralo zateči pod . 1!aI1i. P .fl9, ho Mestne hranilnice v v ■ s nost te ustanove ie s,c^r . ifl ^ S stališča dostojanstva Vrhovnega sodišča pa ^ ,jubie fV uživa Vrhovno sod.sče ^os da. ki zna prej ali sle, pre ^ • tn, pravd, kot^^ piti v svoji lastni k---~ , k0 slovenski človek ni ztepa^ ^ ,ra ,«10' f»T?ma uresniči. MOVi-nu on«v samP0 nekdaj ponosni na hitrost, nepristranost. ^0 videli y njem rednem poslovanju b'ti malenkostni spre8 e upravnem aparatu. naP1 čut,jiv za kako stvar k^ ^ in za hitro ter neodv sno so^ ^ nje. Ako se danes v eni ps # skaj o vsi naši vrhovni sodnij' ^ In postrežnim osebjem vrhu tega od časa do časa (»ospodarju prostora, P° lo v da bo vrhovno sods^”ka hiba ne • - v - - * jC tnade, fi( upravnem aparo,». ten^ ga naf0 kazi narodovo obličje 1 ^ ^ more trpeti. * fesneiše 0«gie- Vprašanje pa pos . nj sam0 meru, če ta D0"13"1 ^'pravnega aP f.5tiH dica premaihne skrbi UP n<)rBz temveč če ie morda celo, d nrizadevnni in pot^a še Vrhovno sodi.ee ^enja- v -nekega narodnega P !faS la nSvef' ve To mišlienie se 5^’iV,'fn'1'^ ta' vprašaniu naše naivi. ^0 ry ne ns^novc. naše ^ * r mal mi •7’c ijiien'3 krat Slovenci * " . - *«.■ odvrn- . od kmitev m $» jm poniževanje, še usodnejše in še pogub Bejše pa bi bilo tako mišljenje za našo Vrhovno sodno ustanovo, ki vse čisto drugače posega v življenje in pravni čut poslednjega slovenskega izobraženca, kmeta in delavca. Sodstvo vendar ni do-bičkanosna ustanova, ki bi se presojala z vidika dogodkov in izdatkov, dasi je menda slovenska sodna uprava v resnici 1a državne finance donosna. Kdor pozna občutljivost naših ljudi, ki se čestokra celo v sodbo tretje stopnje ne morejo vdati in kdor pozna pomembnost Vrhovega sodišča za tolmačenje nejasnih zakonitih predpisov, ta tudi s strokovnega vidika ne bo mogel odnehati od zahteve Po Vrhovnem sodišču kot najvišji sodni s(opnji. Mimo teh strokovnih in tehničnih ozirov pa mora slovenski narod enodušno ystati proti zanemarjanju ali celo okrnitvi in ukinitvi naše Vrhovne sodne ustanove, tar se v takem postopanju odraža samo Prastara slovenska malodušnost. , Z istega vidika je presojati tudi z na-Vrhovnim sodiščem tesno povezano vprašanje posebnega Vrhovnega sodišča klavskega zavarovanja za Slovenijo, ^ako sodišče je predvideno v zakonu o ^varovanju delavcev kot druga in zad-nia stopnja v stvareh delavskega zavajanja z vso državo, pa dejansko začneš samostojno še ne obstaja^ Ustvarijo je prehodno stanje s finančnimi za-'10n>, da opravlja posle tega posebnega Vrhovnega sodišča delavskega zavarovala Kasacijsko sodišče na sedežu Osred-n!eSa urada za zavarovanje delavcev. Ker 16 *a urad v Zagrebu, je do preureditve države sodil v poslednji stopnji v nave-de"ih zadevah Stol sedmorice, in sicer oddelek B za področje Slovenije in Dal-®aclje, oddelek A pa za ostalo državo, kovanje na oddelku B je bilo naravno sl°vensko, kar je zlasti važno zarad’ bolnosti, da gre za sodstvo delavcem in Jp navadi brez zastopstva odvetnikov. .Udi sodili so slovenski sodniki, katerim !e bilo dodeljeno slovensko pomožno «sebje. Ker je ustanovitev Vrhovnega sodišča J Ljubljani v bistvu samo prenos Stola Sedmorice odd. B iz Zagreba v Ljublja-'n se območje tega sodišča v pogledu 'tovenije v ničemer ni izpremenilo, je sa- 6,0 po sebi umevno, da je to sodišče predlo in prineslo s seboj v Ljubljano tudi ‘“dstvo v zadevah delavskega zavarova-%, kakor ga je imelo od vsega početka. 7 časopisnih člankov pa se da posneti. J* so nekateri krogi s takim stališčem, ' 8a zastopa tudi samo Vrhovno sodišče Ljubija^ ne ujemajo, pri čemer se skli-uiei° na strogo tolmačenje zakona ir, Pfedpisov. Kaka stroga n ozka juridična iznajd-/lVost tolmačenja teh pravnih predpisov 2 «to ni umestna, ker je bila vsa ta reditev od vsega početka prehodna in 8casna jn ker hrvatski oddelek A Stola edmorice nikdar Slovencem ni sodil v 'b zadevah, pa torej praksa sama pobija , ® 0zko stališče. Zlasti je značilno, da da ih t* ne *aste tega sodstva in ne gre, j. ’ 8a jim mi ponujali. /!ln/ldar je zakoniti predpis nejasen, sc litri03 razna tolmačenja. Kateremu ;z-tj. navedenih dveh tolmačenj, od kate-*ke 6110 zahteva vrhovno sodstvo sloven-sj; delavskega zavarovanja za slovenil^ *rhovno sodišče in za Ljubljano, 8feh° PrePušča Hrvatom in Za- ijj. u> se moramo pridružiti, ne mori n°oenega dvoma. Te nejasne predaj ^e so sploh res nejasni, je pač tre-il ?*mač'ti edinole tako, kakor ustreza in dostojanstvu samobitnega slo- venskega naroda in koristim slovenskega delavstva. To ne sme biti izpostavljeno nevarnosti, da bi se hrvatski, slovenščine neuki sodniki mučili s slovenskimi pritožbami v zadevah delavskega zavarovanja iz Slovenije in jih tako hočeš ali nočeš v nerazumevanju jezika čestokrat celo napak razsojali. Prav tako pa bi bilo odločno proti duhu časa v narodnem in socialnem oziru, da bi se posredno silili slovenski delavci, da si jemljejo hrvaščine vešče pravne zastopnike, ali da se sami silijo s hrvaščino, v kateri se bodo še slabše in nejasneje izrazili kot v slovenščini. Zato pričakujemo, da bo tudi to vprašanje rešeno na način, ki je eaino mogoč, namreč tako, kakor ga je rešilo samo Vrhovno sodišče. Vse to pa nam kaže, kako je politično vzgojno narodu v kvar, če kar za darilo nekaj dobi, kar bi si moral priboriti z žrtvami. Borben pa je samo politično prebujen, vzgojen narod, ki si je svest samega sebe, svojih pravic in svojih dolžnosti. Pri taki skupni zadevi je najlepša prilika, da se vzgoja in delo prične in da preidemo od lepih natiskanih programov na dejanja. CtiOa oci in zdravje, ^ 1 ustvarja dobro razpoloženje I -n ustvarja b © TUNGSRAM Knjtftfcn Nekaj misli ob letošnjem Božiču Dr. Igor Rosina Psihološko razpoloženje, s katerim stopamo v letošnji Božič, je morda važnejše kot praznik sam. Božič je praznik miru ta praznik rodbine. Toda letos mu pristopamo z nemirom: bogataš ne ve, ali ne bo za leto dni ob imetje, revež se straši, da bo ostal brez posla in izpostavljen lakoti. Vsi smo polni Cojazni in nemira. In vendar: če vprašaš sezonskega delavca, ki se je pravkar vrnil, kako je bilo, ti odgovori: »Ah, končno je pri nas še vedno najbolje«. Dobro ni, to vemo vsi in socialno najšibkejši občuti povečanje bremena najtežje. Toda vkljub vsemu: če je drugod še huje, zakaj potem ravno pri nas tak val nezadovoljstva, zbeganosti, tako malo odpornosti? Gotovo, vsako breme nositi je težko; toda ogromna razlika je, ali ga nosiš s psovko, kletvijo in uporom ali pa z dobro voljo in zavestjo, da se je storilo vse, da se ti ga olajša, da si člen celote In da je tvoje dobro, dobro celote in tvoja nesreča, nesreča vseh. | Nihče ni danes moralno dovolj močan, da lahko prevzame nase vso odgovornost sam. Gre za kožo nas vseh in morda jutri že, se bo odločevala usoda našega naroda, ki bo kot celota imel prenesti najtežje trenutke. Mi se moramo duhovno pripravljati in pripraviti na tako možnost in kričati danes: »Jaz in samo jaz« ni dovoljeno ne poedincu, ne skupini. Vsi vemo, da so prlšepetavanja, ki imajo namen razkrojiti našo narodno odporno silo in komaj vsi skupaj smo dovolj močni, da se zadostno pripravimo na nevarnost. Danes je narodni zločin, kričati: »Sedaj sem pa jaz edino državotvoren«, na vse druge najmanj tako pozitlv-jne narodne sile pa vreči pečat očitne klevete. Božič je praznik tudi narodne rodbine in baš letošnji božič bi morali občutiti vsi, da smo vezani drug na drugega In da pomeni nesreča enega nesrečo nas vseh. Neposredno pred nami je čas, ko bo treba združiti vse pozitivne moralne sile naroda. Greh bi bil, poskušati jih sedaj slabiti ali razbijati, ko vemo, da nam bo še morda primanjkovalo rezerv. Spomnimo se samo naših prevratnih dni in vsaj v tej božični Treugi Dei — »pojdimo vase«. Saj ne želimo ničesar nemogočega. Jasno pa je, in pri vsakem modernem demokratskem narodu je tako, da so ljudje in skupine ljudi z različnim svetovnonazorskim in socialnim gledanjem. Da tudi te lahko tvorijo pozitivne moralne in kultumovzgojne sile naroda — s tem se je načeloma sprijazniti. Kajti t« vendar ni kakor pri latinski maši: ne razumeš je, pa se ji vseeno priklanjaš. Letos, ko so pobirale naše mariborske šolske sestre za božičnico, sem pogledal v nabiralni zvezek. Resnično, »naprednjakov« je — »več od polovice«. Za to In tako božičnico smo se torej znašli. Toda morali bi se znajti za mnogo, mnogo večjo stvar in dalekosežnejšo božičnico — seveda ne samo kot darovalci. Še bolj kakor doslej verujmo v zmago miru! •me’ »Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!« je oznanil angel ob rojstvu Jezusovem. V teh dneh se ta klic poraja v mislih milijonov in milijonov, ki si želijo miru in počitka. Božič in spet: tisoči in tisoči se hočejo za nekaj trenutkov odpočiti, pozabljajoč na težave in skrbi, ki jih imajo v življenju. Nekateri bodo našli trenutni pokoj v toplo zakurjenih sobah, drugi v skromni izbici, tVotji v objemu narave. Vsi g^ bddo slavili: prvi v izobilju, drugi v pomanjkanju, tretjim pa bodo božični dnevi le bežen spomin na pretekla leta, ko so v krogu svoje družine uživali prijetnosti božičnih običajev. Nebo nad Evropo ni jasno: megla lezi nizko nad zemljo in zatemnjuje sonce, ki prinaša veselje in zadovoljstvo. Kamor pogledaš, povsod vidiš blede in upadle nhrA7e zgubančenega čela in mračnega nogleda; še otroci kažejo vznemirjenost zemlje: če poslušaš njih govorjenje, slišiš le grmenje topov in pokanje izstrelkov ... Nemir vlada nad nami, med nami in v nas čudni prividi so naši stalni spremljevalci in človek se strese ob pogledu nanje Razum kuje nove misli, čustva mn pomagajo in mi postajamo stroj, ki na? vrti in vrti ter žene brez cilja v neznano smer. *• Nič ni več stalnosti pri nas; smo, ka^or listje na cesti, ki ga raznaša vrtinec. Vedno večji nemir se nas polašča in nekater že drve čez drn in strn, hoteč se tako rešiti slabosti, nemoči. V preseljevanju duhov in snovi smo. Boj je za zmago duha nad snovjo in sno- Vladimir Kreft vi nad duhom. Oba hočeta zmagati in oba pravita, da sta pravičnika, ki nam prinašata končni mir in zadovoljstvo ... V tem boju postaja še vse bolj narobe: kakor orodje nevidne moči smo, ki kraljuje nad nami in nam zapoveduje; mi pa se ji slepo pokorimo, sledimo njeni volji, ne premišljajoč mnogo o pravičnosti vseh del, ki jih v njenem imenu vršimo. Pota narodov se križajo in svet drvi tja, kjer ni pravičnega življenja, kjer vladata groza in sovraštvo. * Božični dnevi so, prijatelji miru in ljubezni pa se sprašujejo: Ali res ni rešitve, ki bi prinesla zadovoljstvo na to razburkano zemljo in odrešila nesrečne mirjone, rešila verig tudi one, ki preživljajo dan počitka v utrjenih postojankah, v objemu snega in mrzle burje? * Tudi Slovenci praznujemo Božič in slovenski narod v teh dneh pozablja na zunanje življenje, ki ga tepe in biča; predaja se čustvom in ob božičnem drevescu se zbira slovenska družina, veseleč se praznika in njegovih kratkih, toda lepih in prijetnih trenutkov. Prazniki bodo hitro minili in pred nami bo spet kruta stvarnost, ki melje, drobi, gradi, uničuje in zopet postavlja. Toda, ne obupajmo: še bolj kakor doslej verujmo v zmago poslanstva miru, k! bo odrešilo človeštvo nasilja, prineslo velikim in majhnim narodom svobodo In pravico; slovenskemu narodnemu občestvu pa lepšo, svetlejšo bodočnost. Nafnovejša modna barva Bilo je na božični predvečer 1. 1914. Svetovna vojna je žela povsod v krvavem klanju velike žrtve. V pariški podzemni železnici sta sedeli zraven ranjenega častnika dve dami, ki sta se v najtežjih dneh francoskega naroda pogovarjali o modi... —■ Pravim ti, je dejala prva, še vedno nosi isti klobuk kakor lani! Revica... — Ni mogoče! se je začudila druga. — Res je, isti klobuk ima, ki je bil že lani zastarel... — Veš kaj, to se mi pa zdi res nemogoče! Od kod pa veš tol Kaj misliš, kak- šne barve bodo pa letošnjo zimo moderne? — To je težko reči. Saj veš, nobena stvar ne drži v teh časih, škandal,.. — No, povej, kaj misliš. Kakšne barve bomo nosile?... — Veruj ml, nič se še ne ve... Ranjeni častnik je postal nestrpen. Na-Enkrat je vstal, se poklonil damama in j.ma resno dejal: — Moje dame, z vso resnostjo vaju lahko zagotovim: modna barva bo črna... Veleizdajniški proces proti Piepcrodovcem ........ „ . _ . _ u rt e i 5 a n č U na božični večer 1914 Leta 1014 je bil na božični večer zaključen preporodovski veleizdaj niški proces pred ljubljanskim kot izjemnim sodiščem. Obtoženih je bilo 32 slovenskih študentov Preporodovcev zaradi veleizdaje, motenja javnega reda in miru ter razžaljenja uda avstrijske cesarske rodbine. Prav je, da se ob tej pomembni 25-letnici spomnimo tega v zgodovini Slovencev edinstvenega procesa, ki je pokazal v boju za Jugoslavijo, da je prepo-rodovski pokret izraz latentne odporne sile našega naroda in njegove volje, živeti v lastni svobodni državi. Preporodovci, katerih organizacija je dobila trdno podlago v 1. 1912, so s svojim glasilom »Preporodom«, s predavanji in osebno agitacijo močno razširili revolucionarno miselnost ne samo med študenti srednješolci in akademiki, temveč tudi v narodu sploh. Njihovo osnovno načelo je bilo, da nam v Avstriji ni pričakovati pravice, nacionalne in socialne enakosti. To nam more dati le lastna narodna država. Zato so postali revolucionarji, veleizdajalci in dobrovoljci, zvesti svojemu načelu, da je treba zrušiti av-stro-ogrsko monarhijo in ustvariti novo, skupno državo vseh južnih Slovanov. V tem je tudi bistvena razlika od narodno-radlkalnega g'bania, ki je s podrobnim narodno-obrambnim delom skušalo organizirati odpor našega naroda proti prodirajočemu nemštvu v proti&lovanski avstrijski državi. Avstrijske oblasti so kmalu začutile ne varnost, ki je pretila Avstriji od tega pokreta. Zato je moglo iziti lista »Preporoda« le 11 močno cenzuriranih številk, 12. številka je bila v celoti zaplenjena in list ustavljen. Posebno pa so postale oblasti pozorne po marčevem protestnem štrajku, ko so štrajkali slovenski dijaki vlSjlh razredov ljubljanskih srednjih Sol, ker šolske oblasti niso dovolile praznovanja 500-letnice zadnjega slovenskega ustoličenja koroškega vojvode 18. marca 1914. Vsa pazljivost avstrijskih oblasti pa ni mogla preprečiti, da bi Preporodovci ne razširili svojega pokreta v Kranju, Idriji, Gorici, Trstu, Novem mestu, Celju, Mariboru in drugod. Ponovno so obiskoval' posamezniki in v skupinah svobodno Srbijo in prav v počitnicah 1. 1914 so pripravljali večje skupno potovanje slovenskih študentov po Srbiji. Sarajevski aten-ta ta načrt prekrižal, večino voditeljev preporodovskega gibanja pa je policija zaprla in izročila sodišču. Po 6 mesecih, na božični večer je bila glavna razprava. V zaporu so bili: Ivan Endlicher, nato Adolf Ponikvar, Janže Novak, Evgen Lov šin, Ivan Žgajnar, Juš Kozalc, Gustav Omahen, V. M. Zalar, Ivan Kos, Matija Ambrožič In drugi. Avgusta Jenka in Vladislava Fabjančiča avstrijska justica ni več dosegla, pravočasno sta zapustila avstrijska tla, prešla v Srbijo in vstopila kol dobrovoljca v vrste srbske armade, še pred koncem procesa je doprinesel Av gust Jenko najplemenitejšo žrtev za zmago jugoslovanske ideje, padel je v noči od 16. avgusta 1914 v bitki pod Cerom Preiskava se je vlekla dolge tri mesece in je drž. pravdništvo dne 26. septembra 1914 vložilo obtožnico pri deželnem sodišču v Ljubljani ter obtožilo 8 akademikov in 26 srednješolcev, in sicer Ivana Endlicherja ter Janžeta Novaka hudodelstva veleizdaje in motenja javnega miru, ostale pa pregreška zoper javni red in mir, Avgusta Štefančiča pa hudodelstva razžaljenja uda cesarske rodbine in pregrenka zoper javni red in mir. Ves proces je bil pompozno pripravljen. Obh-sti in del javnosti so govorili o zapeljani mlad'ni ter potrebi eksemplarične kazni za zapeljevalce te mladine, za kar je bil posebno označen Ivan EndMcher. V 32 strani dolgi obtožnici je drž. pravdnik označil pokret kot skrajno nevaren, kar je dokazoval obširni material, ki ga je zbrala policija pri hišnih preiskavah. K sreči so Preporodovci sami un:či!i mnogo nevarnega materiala, zlasti obsežnih ime nlkov članstva ter korespondenco. V olajševalno okolnost so šteli obtožencem mladost in to, da so bila inkriminirana dejanja izvršena še v mirnem času, sicer bi segel po obtoženih preki sod. Obtožene Preporodovce so branili v procesu dr. Fran Novak, pokojni dr. Karel Tiller, dr. Anton Švigelj, dr. Vladimir Ravnikar in dr. Fran Zupan ter arugi. Branilci in pa slovenski trije sodniki Milčinski Fran, Regaly Fran in Bežek Božidar so se zavzeli z vso silo že tekow preiskave, odločilno pa na razpravi, ki je trajala od 21. do 24. dec. 1914, da H rešili, kolikor se je sploh rešiti dalo. Obtožnica navaja 12 paragrafov kazenskega zakonika. Kot glavna krivca je obtoži! drž. pravdnik Ivana Endlicherja in Janžeta Novaka, pri nekaterih drugih, posebno pri Lovšinu, Kosu, Grabnarju in Ponikvarju pa je obtožnica prav tako sumila veleizdajo, šlo je drž. pravdniku predvsem za to, da bi neizpodbitno dokazal zvezo in skupno delo med obtoženimi Preporodovci z voditeljema Avgustom Jenkom ter Vladislavom Fabjančičev. Dokazana zveza s tema dvema naj bi dokazovala, da tudi vsi obtoženi Preporodovci hočejo storiti enako veleizdajo, torej hudodelstvo, za kar je imel avstrijski kazenski zakonik posebno ostre kazn;. Potek procesa pa je pokazal to zanimivost, da je bil preporodovski pokret spontan izraz volje slovenske mladine živeti v lastni državi in da so bili voditelji tega pokreta Preporodovci sami brez političnih protektoratov. Aktivni polivk' niso slutili bodočih dogodkov in premalo poguma je bilo v niih. Saj niso še niti l. 1917 v majski deklaraciji zahtevali svobodne države. V 1. 1914 je bila Avstrija še tako prepričana v svojo nepremagljivost, da je mislila, da je s sodbo na božični večer likvidirala osvobodilni pokret tlačenega naroda. Obsodili so jih po 2 tedna do 6 mesecev zapora in jim všteli preiskovalni zapor. Tako je mogla večina obsojenih Preporodovcev po razglasitvi sodbe domov, kjer so jih že čakali pozivi k vojakom in policija s svojimi ovaduhi in in ši-kanami. Drž. pravdnik je takoj' vložil priziv zaradi prenizke kazni za Ivana Endlicherja in Janžeta Novaka. Čakala sta na novo razpravo do 6. septembra 1915. v karlauški ječi v Gradcu. Tega dne Ivan Endlicher ni več dočakal, umrl je duševno in telesno strt 4. septembra 1915. — Janžeta Novaka, ki je prestajal poostreno ječo v kleti jetnišnice, niso pustili niti po slovo k mrtvemu tovarišu. Pri razpravi 6. Septembra je dobil Janše 5 let ječe, Endlicherju pa jo je namenila avstrijska pravica 8 let... Do 1. 1923 je čakal Endlicher osvobojenja v tuji zemlji, Takrat pa so ga tovariši prenesli skupno z judenburškimi žrtvami v svobodno domovino. Sedaj je pokopan v vojaški kostnici na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani poleg judenburških žrtev. Tam ob robu ljubljanskega barja v idiličnih Notranjih goricah je našel svoj mir Endlicherjev največji sodelavec, ognjeviti propagator upora proti Avstriji in vneti organizator preporodovskega pokreta dr. Janše Novak 1. 1934. Arrrne- Bcris Koeija stija i 1917 mu je odprla vrfta kateri je pre-trpei dolga tri.te a' , telesno strtega je ozdravi. oče • ^ Ko je pozvala domovina svoje s. rešitvi Koroške 1. 1919., je bil P ■ • Novak med prvimi, ki je zgram ško in se boril za tisto, čemur je P° til vse svoje mlado življenje. Z obsodbami 1. 1914. m 19!5\ ^,>°0r- dovski pokret ni bil uničen. Nad • ganiziranje doma sicer ni bilo v goče, saj so odšli vsi na fronte, so širili med vojaki svojo ver0 , van-slaviio in vstopali v vrste jugo ■ ^ skih dobrovoljcev ter se borili Pr -e striji. Vedno več jih je spoznaval . ^ možno doseči svobodo le po P01’- ,ffli a jo začrtali Preporodovci z najve J ^ radovoljnimi žrtvami, da bo zmag ko veličastnejša in popolnejša. _ V svobodni domovini ja tati najprej še neprestane kazn i; ki so se domov vrnili kot zmag ^ prav tako je bilo treba ustavi l v preganjanja in izvršiti izbrise ^ kazenskih registrih. tem je o je sicer formalno zaključen, na- krivica, ki jo je zagrešila nad cv ^ ^ šega naroda umirajoča Avstrija* ceSa * letnici se spominjamo tega P čustvom hvaležnosti in SP0®1®, ,£$(# Ljubljanski proces je pokaj-aJ, ^ ^ naše verno ljudstvo narod, ki 'očati sam o svoji usodi. . ^ Žrtve Preporodovcev v ječi® gojiščih so ni delež za o- ne svobode vseh Jaugoslovano • t Najslavnejše poglivie iz slovenslce z@oficvin* V času, ko je narodna romantika šla z naj večjim zaletom na delo, da bi se na novo preštudirala preteklost in bi se v njej dvignila na površje vsa siavna in junaška dejanja posameznih narodov, so se lotili tudi naši preroditelji studiranja slovenske narodne zgodovine. Toda odkriti niso mogli nobenih tako »velikih dejanj«, da bi jih lahko postavili ravnopravno ob stran dejanjem tistih narodov, ki so z velikimi vojnimi pohodi osvajali tuje dežele in tuja ljudstva, gradili mogočne države in dajali zgodovinskemu razvoju Evrope svojo lastno smer. Skromna odkritja so dala komaj nekaj snovi dr. Francetu Prešernu za njegov »Krst pri Sa-v i c i«, pa še v to je moral vplesti več fantazije kakor znanstveno ugotovljenih faktov. O stari slovenski državnosti so se ohranili komaj rahli sledovi iz prvih ča sov po naselitvi, ko so naši davni predniki ustanovili kneževino Karantani-j o in pozneje za kratko dobo še Pano n i j o. Vsa poznejša stoletja so bila izpolnjena s tlačanjenjem tujcem, in le kda pa kdaj s kakim verskim ali kmetskim puntom, ki se je vselej končal s porazom. Tako smo bili Slovenci uvrščeni med »nezgodovinske narode«, katerim so po tedanjih načelih odrekali vsako pravico do reklamiranja politične samostojnosti in državnosti. Tudi sami smo se morali sklicevati le na prirodno narodno pravo, na pravo demokratične enakoprav nosti in enakopravnosti etničnih skupin. Da je odkrivanje slavnih slovenskih dejanj v zgodovin^ srednjega veka izpadlo tako klavrno, pa ni b'la kriva naša zgodovina, ampak so bili krivi raziskovalci te zgodovine, ker so po tujih vzorih posvečal’ pažnjo in priznanje samo vojaškim činom, kakor da bi se zgodovina narodov sestajala samo iz vojskovanja in kakor da bi se vrednost te zgodovine oce njevala samo po tem, koliko vojn je posamezni narod vodil, kol ko svojih nasprotnikov je pobil in koliko njihovih de žel ali dobrin si je pr ropal. Naravnost čuditi se moramo, da ti raziskovalci niso pravilno opazili in ocenili tistega poglavja iz srednjeveške slovenske zgodovine, kj je edinstveno v vsem tedanjem času in v vsem tedanjem svetu in se zato s takim ne more nonnšatl noben dnir» narod, nit ne največji in vojaško »najslavnejši«. In R a d i v o j Rehar vendar bi bili lahko prav s tem ponosno stopiti pred vso slavno kulturno Evropo! To poglavje je stara srednjeveška slovenska demokrac ja, ki se je izražala v vsem upravnem ustrojstvu naših pradedov, najvišje pa v svobodni volitvi ir. ustoličevanju vojvod na Gosposvetskem polju na Koroškem. Odkar je diktatura kitk ali despotija avtokratov zatrla v starem veku prve grške in rimske demokracije, je Mia slovenska karantanska demokracija prvi tak nov pojav v Evropi in v tedanji dobi ter v vsem srednjem veku tudi edini, kajti poznejša plemiška angleška in poljska demokracija še daleč ni bila tako široka in še manj ljudska, kakor je bila omenjena naša. Ta demokracija je slonela na samem ljudstvu, na slovenskem kmetu, ki je bil tedaj in še stoletja in stoletja pozneje edini tvorec naroda. Slovenski narod v tisti dobi vsesplošnega fevdalizma ni poznal »nižjih« n »višjih« kast, po njegovem pravnem čutu oblast ni izhajala niti iz rojstva nit: iz višje milosti, ampak ed no in izključno iz same volje naroda. Le narod sam je lahko določal, kdo in kako naj mu stoji na čelu in po kakšnih smernicah naj iz vršuje to poverjeno mu častno nalogo. O prvih začetkih volitve in usfoličeva nju vojvod sicer nimamo zanesljivih zgodovinskih poročil, toda vsa dosedanja preučevanja zgodovine so ugotovila, da je izvirala ta ustanova prav gotovo iz najstarejših časov, nedvomno torej vsaj že iz dobe preselitve. Ves obred ustoličevanja na Gosposvetskem polju, dasi so se nam ohranili opisi o njem iz poznejše dobe, ko je že izgubil svoj prvotni smisel in pomen, nam vendarle izpričuje, da je bi kmet, torej zastopnik resničnega širokega ljudstva tisti, iz katerega rok j'.* vladar prejel oblast nad narodom in de želo. Ta vladar je pa moral priseči tud' temu kmetu in njegovemu ljudstvu, da bc spoštoval njegove postave in običaje, k’ so b H v kmetovih besedah vsaj v glavnem točno določeni. To je bila stara slo venska demokratična ustava, sicer nA naoisana, zato pa tembolj v tradlclli zasidrana in ljubosumno čuvana z bndhost-’o vsega naroda. Izvoljeni s'ovensk' vin dar le moral torej ob ustoFčen**« orise? pred ros^avn’**’! vrA'T naroda na njegovo demokratično usta lod pravico, klicati ga v o. Ako je prisego Prei da "ima v Prekmurju 'le 5.8% pomnikov eksistenčni minimum na lastni l^di, sta morala uvrstiti povprečnega Prekmurca tudi med trdnega posestnika 7 »led popolnega proletarca. To dej-FVo bo moralo imeti tudi za slovensko livUo življenje dalekosežen pomen. Ali ni Morebiti ravno Prekmurje najboljši pomnik pri uspostavitvi sodelovanja med JreProstlmi sloji Slovenije, ki je morala fenašati že toliko kvarnih posledic med 'bojnih prepirov? V gospodarskem po-edu pa je imelo to dejstvo tudi dosti .^rnih posledic: Sezonec je prihajal °fnov le prezimovat, preračunavat tuje let V dinarie- Potrebne za davek, ob-lj. °' nujna popravila okrog hiše — zem-ADa ie ostajala zanemarjena, slabo ob-c ai)a z delom starih in nedoraslih. De-r ie odplaval kmalu po modnem kro-0 ‘uku današnjega gospodarstva daleč j , sezončeve družine in od slabo ob-l?n® grude. uanes je jasno vsem. da pod sedanjimi ^Huji n) mogoče odpraviti sezonskega niti drueeea izseljevanja brez nado- Marlborčani in okoličani! Nalagajte svoje prihranke pri Mestni hranilnici . v Mariboru ta je vaš pupilarnovaren zavod. ~a vse vloge jamči mesto Maribor z davč* svoi'nl premoženjem in z vso hRADME URE: dnevno od 9. do 12. Oro£noy£ ulica 2. *•■! l|i»TT I HI1 mn —1111 mestila na drugi strani, če nočemo, da bo Prekmurje pokrajina gladnih in razcapanih. Toda ali se ne bi moglo ravno radi ostrine, ki jo je dobilo to vprašanje v sedanjih izrednih prilikah končno vendar reševati na široki vsenarodni podlagi, v korist sezoncev in vsega gospodarstva, skupno z melioracijami, javnimi deli, ki jih ravno Pomurje najnujneje potrebuje ter z neštetimi socialnimi problemi vsega slovenskega kmetskega ljudstva, ki postajajo vedno nujnejša? Ali ne bi mogel večni popotnik iz Prekmurja izkazati končno enkrat resnični suficit, ki ga ne bi zmanjšale nikake izgube na narodnem bogastvu, za dvig svoje domačija in vsega slovenskega gospodarstva. *ič. NEKONTROLIRAN IZVOZ Iz naše države gre vsak teden okoli 5000 paketov raznih življenjskih potrebščin, katerih vrednost ne presega 260 din. V teh zavitkih je največ masti, slanine, raznih mesnih izdelkov in drugih živil. Izračunali so, da izvozimo na ta način tedensko okoli 25.000 kg živil, ki nam ne prinesejo niti dinarja koristi. Seveda je škoda takega nekontroliranega izvoza za naše gospodarstvo zelo velika. Zanimivo je, da je Madžarska že prepovedala izvoz paketov, četudi znaša vrednost samo 20 din. Dobro bi bilo, da bi tudi naša država storila isto. Koltko revežev v Mariboru strada, i Prekmurski drobiž Trgovci s perutnino iu jajci bodo imeli sestanek 27. t. m. ob 20. uri dopoldne v gostilniških prostorih g. Sapača v Beltincih. Sestanek je namenjen članom odsekov iz soboškega, lendavskega in ljutomerskega okraja. Na dnevnem redu je rešitev številnih nujnih vprašanj, zlasti sprejem soglasnih mer o zaposlitvi nakupovalcev v tej stroki. Slabe ceste. Sneg in dež sta spravila prekmurske ceste z malimi izjemami^ v skrajno slabo stanje. Avtomobili in težki vozovi so naredili sredi cestišč kotanje, ki so polne vode. Posebno ceste, ki so bile posipane s slabim kamenjem so prava muka za vse voznike in kolesarje. Grajski kino v Soboti predvaja v nedeljo in ponedeljek nabožni film „Sv. Terezija', v torek in sredo pa velefilm „Vera Lubenska". Bilanca Prekmurskega tedna. Kot je bilo ugotovljeno na širši seji Tuiskopro-melnega društva v Soboti, ki je bilo organiziralo Prekmurski teden, je končal prvi prekmurski velesejem z malim deficitom, ki pa je v resnici krit na drugi strani. Denarna promet PT je znašal 207.399 din. Med stroški znaša gradnja paviljonov 68 tisoč din, reklama 42.679 din, znaki 8.138 din, plače nameščencem 30.000 din. Največ dohodkov je vrgla vstopnina z 80.000 din, najemnina razstavnih prostorov 78 tisoč din, vinarska razstava 10.078 din, znaki 4.157 din. Banska uprava je prireditev podprla z zneskom 5000 din. Uprizoritev Zupančičeve „Veronike Deseniške na grajskem dvorišču je prinesla 3.4C8 din. Dohodkov je bilo skupno 190.789. Izguba znaša 16.000 din, krita je z vrednostjo inventarja in z zneskom Tujskoprometnega društva, določenega za propagando ob priliki proslave 20-Ielnice osvobojenja. Gotovo bi bila prireditev še precej suficitna, če ne bi nagajalo posebno • prve dni izredno slabo vreme. Prinesla pa je posebno tudi pridobitnim krogom v Soboti marsikak dohodek. Božična akcija Združbe trgovcev v Soboti je imela precejšen odmev. Bili so zbrani darovi za 5 obmejnih šol. Obdarovanih je bilo skupno 102 otroka: v Markovcih 15, v Prosenjakovcih 11, v Serdici 20, v Trdkovi 18 in v Kupni 38. Otroci so prejeli srajce, obleke, perilo, čevlje ter šolske potrebščine v vrednosti 9000 din. Trgovine bodo odprte v nedeljo dopoldan do 10. ure V ponedeljek in torek pa bodo zaprte ves dan. Naiprikladnaiši božični dar še živiš eniška polita! Ali ste mislili na Vaše moralne odgovornosti za Vašo rodbino? Življenjska polica predstavlja vedno razpoložljivo gotovino, ker »CROATIA« redno izplačuje posojila, odkupe in zavarovane glavnice Za vse vrste zavarovanj se obrnite z zaupanjem na 9« Croalfo A A zavarovalno zadrugo po trg, z.ak. GLAVNO ZASTOPSTVO: Maribor, Trg svobode 6., telefon 23-37. Is Poljčan Lepa sokolska božičnica. Včeraj je priredil Sokol za svojo sokolsko deco pri Mahoriču prisrčno božičnico, ld bo ostala vsem posebno pa ded v najlepšem spominu. Ob božičnem drevescu in jaslicah se ie zbralo pri pogrnjenih mizah 40 ženske in moške dece, katero je najprej nagovoril brat starosta. Sledile so božične ae-klamadje ter .so se vrstili razni prizorčki, vmes so peli božične pesmice. Nato je bila južina in je bila deca pogoščena s hrenovkami, slaščicami, čajem itd. Vmes je brat načelnik čital pravljice. Živahno 'razpoloženje je zavladalo, ko so nastopili ugankarji s svojimi zamotanimi ugankami, ki jih je razigrana deca z vso vnemo reševala. Po petju „Hej Slovani", je prejel vsak udeleženec še vrečico z darili, nakar je bila lepa otroška prireditev s pesmijo „Sveta noč..." zaključena. Vsem, ki so s prispevki k uspehu prireditve pripomogli, najlepša hvala. Ptujskogorski kamnoseki V zadnjih predvojnih letih so nastale v kamnoseški in v zidarski stroki velike izpremembe. Prva je popolnoma propadla, dočim so se pri poslednji razmere izboljšale. Med propadlo kamnoseško obrt spada tudi ona na Ptujski gori. — Ptujskogorski »štancarji« so bili nekdaj na glasu, saj se je v njihovih kamnolomih vsak dan naložilo povprečno po 30 do 40 vozov izdelanega sivega peščenca. Takrat je cvetela ta obrt in prinesla obilo denarja, a danes cement in beton nadomestujeta te izdelke in v kameno-lomih je puščoba. V teh kamenolomih so izdelovali stopnice, podboje, naddurne police in prage, poleg tega se pa niso branili klesati stebre za plotno ograjo, plošče za obzidne nastavke, stebre za stebrske hodnike, mejnike, miijnike, nagrobne kamne, obrobnike za pločnike, odnašalce, korifne žlebe, štiriaške kamne za mostove, propustne kanale, mlinske kamne, žrmlje itd. Največ svojih izdelkov so Ptujskogor-čani pošiljali v sosedne kraje in tudi na Madžarsko, za stopnice in podvoje so pa bili najboljši odjemalci v Gradcu. V starih graških hišah še danes najdeš vzidanih mnogo kamenitih podvoj Ptujsko-gorskega proizvoda. I. M, Božični pozdrav slovenskih gardistov Vrli slovenski vojaki se za božič prav radi spominjajo svojih lepih krajev, s katerimi jih tesno veže toliko lepih dogodkov, radi se spominjajo svojih znancev in vsega, kar jih spominja na dom. Zato so nam poslali stasiti slovenski kraljevi gardisti iz Beograda pismo z željo, da naj preko našega lista pozdravimo vse njihove svojce in prijatelje. Vesel božič in uspešno Novo leto želijo naslednji Slovenci, ki služijo v peša-diji kraljeve garde na Dedinju: Laznik Hinko, Ruše; Maučnik Roman, Sv. Lovrenc na Pohorju; Motaln Vilko, Sv. Martin na Pohorju; Rozin Maks, Sv. Lenart v Slov. gor.; Tacer Rudolf, Sv. Duh: Meglič Janko, Ptuj; Andrej Šilc in Andrej Ule iz Žerovnice; Franc Bavdek Grader; Jože Mehle, Plešivica; Zupančič Alojz, Zuženberk; Pečjak Anton, Gra-denc; Zupančič Anton, Brezje; Burgar Franc, Cer. Dobrava; Brulc Alojz, Hrušica; Šegula Ignac, Tacinje; Strubel Franc, Zdenska vas; Mlakar Franc, Ravno brdo; Podbregar Anton, Črni vrh; Plevse Franc, Sovjak; Kotnik Adolf, Suki potok; Kranar Karol, Sv. Jakob v Slov. gor.; Franc Lacer, Gajovci; Kluns Alojz Boštjan; Ravš Martin, Sv. Martin na Pohorju. ■ Obrtniki bodo plačevali davek pavšalno Na zadnji seji ministrskega sveta je bil spremenjen tudi zakon o neposrednih davkih. Odslej bodo oproščeni plačevanja zemljarine vsi kmetje, katerih čisti letni dohodki so manjši od 1000 din. Po tej uredbi bo okoli tri milijone kmetov oproščenih zemljarine. Istočasno je bila sprejeta na seji reforma, da se obrtnikom davek odmerja pavšalno, tako da bodo odslej plačevali mnogo manj davka. Reforma je bha izvedena po predlogih obrtnih zbornic Načelno je bila tudi sprejeta uredba o kontroli cen zaradi uspešnejšega pobijanja draginje. Na^ seji se je tudi razpravljalo o znižanju železniških tarif za prevoz žita v oddaljenejše in pasivne kraje. Zatiranje slinavke in parkljevke Pri nas že drugo leto razsaja slinavka lin parkljevka. Ta bolezen nastopa v lahki in težji obliki s hudimi posledicami: 1 pogin živine, velika izguba na teži, mlečnosti itd. Lani in letos so bili pri nas vs’ 'primeri lažje obhke brez težjih posledic razen redkih izjem, ker so živinorejci sami zakrivili težko stanje bolezni. | Za zatiranje slinavke in parkljevke se zelo uspešno uveljavlja zdravljenje s kvasom. Na en liter tople vode vzamemo 50 gr pekovskega kvasa. Boljši je pivovarniški. Temu dodamo 30 gr meda ali 15 gr sladkorja. Ta mešanica mora stati dve uri na. toplem. S to tekočino umijemo enemu obolelemu živinčetu gobec, zoba- lo, sluznice, na kar mora to tekočino izpiti. To se ponovi še enkrat, torej opravljamo ta način zdravljenja dvakrat dne' no. Učinek je res čudovit. Drugi dan vsi mehurčki popokajo, gnojna voda odteče >n že četrti dan je živina popolnoma normalna. četrti dan krave v mleku zopet porasejo. Rane so peti dan že prav lepo zaceljene in krave pridejo zopet na staro količino mleka. Živina po tem zdravljenju sploh ne izgubi na teži in tudi tehtev je brez težav in posledic. Za razkožitev hleva je naiholjša lužina (lužni kamen), ki se dobi v vsaki trgo- vini. Zadostuje 1 odstotna raztopina, Raz-kuzba mora biti natančna. Živino je treba v tej raztopini, ki v eni minuti uniči vsak bacil, popolnoma umiti, umiti je treba tudi strop, pod, orodje in sploh vse, kar pride v dotiko z živino. Tak postopek priporočam vsem, ker sem ga zelo uspešno preizkusil v svojih hlevih. Samo tako lahko zatremo to odvratno bolezen. Vsak dan je treba razkužiti tudi gnojišče, ker bi kali bolezni čez zimo živele in bi živina pri vožnji gnoja na njive zopet lahko obolela. Stane Lubteneki, kmet in oskrbnik. Kultura Stil gledaliških Inscenacija v gledališču je del uprizo- j ritve, s katero je najtesneje povezana. I Zato je doživljala v vseh časih vzporedni razvoj s stilom del in režije. V svojih) začetkih je gledališče ni potrebovalo in ! ne poznalo, pozneje se je omejevala na najnujnejše, dokler m končno zrastla do pomena, ki ie bil često močno pretiran.! Tako je dobilo realistično gledališče realistično inscenacijo, včasih celo popolnoma naturalistično, ki se ie izgubljala v nepotrebnih podrobnostih in navlaki. Ker si mala gledališča niso mogla privoščiti dovolj visokih izdatkov, so jo nado-mestovala z imitacijo in zašla v kič. Ako se dandanes spomnimo tistih inscenacij, j se nam zde spričo napredujočega okusa popolnoma nemogoče in proti vsakemu sedaniemu estetičnemiu okusu. I Veliki reformatorji gledališča, ki so se pojavili tik pred svetovno vojno, so za-1 vrglj tudi dotedanjo inscenacijo in jo skušali Čimbolj poenostaviti, poudarjajoč, da je glavno režija in igra, inscenacija pa samo postransko pomagalo. Vsi ti reformatorji so izhajati z zrelišča dviganja pomena režiserja in režije celo nad avtorja in delo samo. Zato so daiali gledališkim delom tako režijo in tudi tako inscenacijo, kakor je ustrezala njihovim umetniškim stremljenjem. Poenostavljanje inscenacije je nujno vodilo do povojnega ekspresionizma, ki je doživel v vsem, posebno pa tudi v inscenaciji najvidnejši razmah na nemških odrih. Paralelno z njim je šel razvoj Mayerhotda, Čeških in drugih gledaliških avantgardistov, poslužujočih se simbolično naznačenih inscenacij, ali pa tudi projekcij. Nova moda je nekaj časa pač »vlekla«, toda že po nekaj letih se je izkazalo, da je zašel zlasti nemški inscenacijski ekspresionizem v prav tako neokusen in ne-estetičen ekstrem, kakor nekoč kričarski realizem. Mimo tega ie izgubila inscenacija tega stila mnogokrat vsako notranjo in celo zunanjo zvezo z delom in igro ter ie odigravanje dekoncentrirala, namesto »ta bi ga koncentrirala in podkreoljevala. Kakor eksprezionizem v vseh umetnostnih panogah, tako je doživel nagel zaton tudi eksnresonizem odra in odrske Inscenacije. Zraven je pričelo znova prevladovati načelo, da stil odrskemu de-Ip ne more dajati samovoljno režiser, ampak ga daje avtor s stilom dela. To se pravi, da se mora režiser v režiji in igralec v igri ravnati po tem, ali je delo, ki ga režira ali igra romantično, realistično, naturalistično, ekspresionistično itd. ter mu dati njegovemu stilu stilno ustrezajočo režijo, igro in zlasti tudi inscenacijo. Ni pa potrebno, niti ne koristno, da se suženjsko ravna po tem načelu, n. pr. tako, da bi pri starih realističnih dramah obnavljal doslovno staro k;čarsko realistično inscenacijo. Kljub stilu mora biti vendarle nekako »prilagodena« novemu, sedanjemu okusu. Po izhodu iz ekspresionizma prvih povojnih let je v evropski umetnosti zmagala struja nekake »nove stvarnosti«, ki se je dalje izoblikovala v novi realizem in celo naturalizem, vendar upoštevajoč elemente razvoja, ki je šel od starega čez polpreteklo do najnovejšega. Novi realizem ali naturalizem torej ni identičen s starim. Zato tudi nova realistična inscenacija nikakor ni in ne more biti identična z nekdanjo realistično izpred svetovne vojne. Dasl se je vrnila h konkretnosti, opuščajoč nesmiselno, zveriženo in kričečo kuliserijo in rekvizite, se vendarle izogiblje vsej nepotrebni navlaki in omejuje samo na najnujnejše. Nova inscenacija je torej stvarna, toda preprosta, estetično zaokrožena in taka, da nikakor ne odvaja pozornosti gledalca od igre, ampak ga nanjo celo navaja. Kakor v marsičem, se kaže pri nas Slo- vencih in deloma Hrvatih in Srbih, dasi tam manj, tudi v gledališki inscenaciji zaostalost. Tudi na našem mariborskem odru vidimo včasih ne samo neokusne ostanke zveriženega, do nesmiselne absurdnosti priteranega ekspresionizma, ampak celo realistični kič devetnajstega stoletja in predvojne dobe. Mariborsko gledališče si je ustvarilo v zadnjih letih pretežno realistični režijski in igralski stil, ki morda najbolj ustreza našemu sedanjemu razpoloženju in bistvu, zato bi bilo edino logično, da bi ostalo tudi in-scenacijsko dosledno tej smeri, seveda v smislu navedenega novega, očiščenega, poenostavljenega in poplemenitenega realizma. Razdor med stilom dela, režje in igre ter inscenacije deluje včasih zelo mučno in kvarno. To se mi je zdelo nujno potrebno povedati, da se izognem kritiziranju inscenacij v konkretnih primerih ob priliki ocen. Mimo tega gre tudi za načelno vprašanje. R. Rehar. SilrlteMilca Mčevega umetniškega delovanja Te dni slavi režiser m igralec zagrebškega hrvatskega Narodnega gledališča g. Hinko Nučič 401etnico svojega izredno uspešnega in bogatega umetniškega delovanja, katero je pričel v predvojni dobi na ljubljanskem deželnem odru. Med svetovno vojno je odšel prvič v Zagreb, kjer je deloval kot prvi režiser in igralec. Leta 1918. je bil poklican v Ljubljano, da organizira preosnovano Narodno gledališče, po tem delu je pa prevzel 1. 1919. težko nalogo organizirati slovensko poklicno gledališče v Mariboru, kamor je prišel s štabom svojih zvestih tovarišic in tovarišev ter nam postavil trdne temelje za dramo in poznejšo opero. Tako je postal Hinko Nučič glavni ustanovitelj mariborskega slovenskega Narodnega gledališča, katerega zgodovina bo za vedno najtesneje zvezana z njegovim imenom. Prvi poizkus je bilo gostovanje njegovega ljubljanskega ansambla poleti 1. 1919., takoj nato v jeseni je pa bila že odprta prva redna sezona z uprizoritvijo Jurčičevega »Tugomera«. V Mariboru je pa ostal Hinko Nučič samo dve sezoni. Vrnil se je zopet v Zagreb na svoje staro mesto in postal pozneje za nekaj časa tudi ravnatelj drame. Delo, ki ga je v Zagrebu opravil, ceni ves hrvatski narod, priznavajoč v njem velikega umetnika in organ.zatorja, ki kljub svojemu 401etnemu delovanju še vedno ni omagal, ampak si je ohranil še vse svoje tvorne sile. Ko smo letos ob pričetku nove sezone slavili dvajsetletnico slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru, smo se spominjali tudi njegovega ustanovitelja in prvega upravnika g. Hinka Nučiča. Iskreno pa bi želeli, da bi se oba jubileja, dvajsetletnica Narodnega gledališča v Mariboru in štiridesetletnica umetniškega delovanja njegovega ustanovitelja, proslavila tudi s čim skorajšnjim gostovanjem jubilanta na našem odru. Gosp. Hinku Nučiču želimo, da bi v nezmanjšani tvornosti dočakal tudi petdesetletnico svojega ustvarjanja! -rc DVANAJSTA ŠTEVILKA »SODOBNOSTI« V zaključnem zvezku VII. letnika »Sodobnosti« je objavljen na prvem mestu A. Poljanca prispevek »Ivan Cankar in slovensko delavsko gibanje«, ki je nov poizkus dokaza, da je bil Cankar socialist. Igo Gruden je prispeval pesem »Slovo v jeseni«, Lili Novy pa »Vihar« In »Kopel«. Branka Jurca je zastopana s črtico »Kristina«, Alma Sodnik zaključuje svojo razpravo o filozofu Karpetu, Miško Kranjec povest »Pot med blažene«, C. Logar studijo »Družba in narodnost«, Sperans polemiko »Dr. Aleš Ušeničnik in dialektični materializem«, D. Kermavner razčlenjevanje »Legenda o Henriku Tumi«, L. Modic piše o »Misli in delu«, A. Poljanec pa o starih Slovanih z ozirom na spore med Malom in Hauptmanom. sten dogodek. V tem času 11 ^ mnogo kriz, je pa ostal ven inQ. vodilna revija. To dokazuje tu • vejši sešitek. Pesmi so prispevgt g Gruden. Anton Novačan, Ivo » Branko Rudolf in Jern Led'"*’ ‘,oV. Klopčič je pa prevedel štiri Ler Ijeve, a Fr. Bezlaj odlomkem z tasta* epa »Kalevale«. S prozo so Tone Šifrer, Ferdo Godina tn Juš Kozvse dočim objavlja Anton Novačan zanimivega »Nadčloveka«, rn05t za odrasle v enem dejanju«. „ zasluži razprava Bratka Kre venski gledališki jubileji« tn Borka referat »Hrvatska nc0. Krajger piše o »Ustavnih načeli ske revolucije v ustavah sodo ^ žav«. V. Pavšič zaključuje svoj »l <* na slovensko povojno dramo«. M- < • čič obdeluje Lermontova, D. -»a prevedel M. Gorkega »Govor o Mer ri«, D. Cvetko je pa opisal *^ rusko glasbeno tvornost«. £vez ključu jejo poročila o petdesett.etn na Albrechta, petdesetletnici ^ Buda1 a in nekaterih novih knjigah godkih. k Izvrstna veseloigra »Konto *«. jj bo niena premiera v mariborske , dališču na Štefanovo zvečer, im vsem namen, kar najimenitn J ^ vati, dasi so med dejanje razsoj nekatere duhovite domislice tn - J&, !o je že v nemškem izvirniku ^ bavno, je pa v slovenski Pr’re ., 0 tisočerih linah in njih glas bo odme-skozi noč, čez hrib in plan, daleč tja “® novih bojnih poljan in oznanjal vsem blagovest božičnih praznikov. ~~ in mir ljudem na zemlji! Da ta "Mr, večen mir je le sen, večna želia in večno hrepenenje po njem. Nikoli v *Rodovini ni imelo človeštvo toliko ra-Umevanja za vsebino te obče božične kakor bal sedaj, ko je ta velika telja, ta sen Človeštva zopet porušen in Poteptan, ko vlada nasilje nad mirnim *°žitjem in življenjem. Božični prazniki dajejo miru visoko Religiozno vsebino, ki sega v dna člove-Mih duš. Z mirom je zvezana vsa človeška in narodova sreča. Ljubezen do bližnjega naj bo v teh kritičnih časih *ajvečji nauk, ključ do rešitve srečnej-tega človeštva. _ V miroljubnem simbolu ljubezni in tihega sožitja leži vsa globina božičnega ^isterija, ki naj bi človečanstvo pripe-l')al na pot sprave in miru. V tej veri leži težak in globok problem nasprot stva med sedanjo vojno vihro in pravim večer neka še močnejša vez. Mir božji zavlada v hiši in vsak se zatopi v svoje premišljevanje. V dušah vseh se nekaj dogaja. Doživljanje svetega večera je globoko in resno. Mir in ljubezen kraljujeta v družini, med vsemi člani, ki prenašajo skupno vse tegobe in vse vesele ure. Nenadoma se gospodarju orose oči. Morda ga je božični mir, ta božična tišina, ta globina svetega večera tako prevzela? Ali se je morda spomnil svoje pokojne žene, s katero je obhajal nešteto svetih večerov? Težko mu je kljub lepoti in idili svetega večera. Zunaj v temi se veter zaganja v vežna vrata, tudi okrog oglov in nametava sneg. Mraz je zunaj, v sobi je toplo, ge topleje pa je v dušah mirnih in zavednih prebivalcev. V stolpu podružnične cerkve se oglasi zvon in vabi k polnočnici. Njegov glas vzdrami družino iz sanj. Nocoj je pesem zvona tako mila, lepa in čista, da še omehča tako težko in zakrknjeno srce. »Martin in Hanza! Vidva bosta šla k polnočnici. Saj vesta, da mora biti iz vsake hiše nekdo pri polnočnici. Jaz sem star in ženske tudi ne morejo v takem vremenu ven,« se oglasi gospodar. Oba fanta si pripravita bakle in počasi, otirajoč si pot v globokem snegu, kreneta proti cerkvi. Istočasno se utrgajo ljudje tudi od drugih, raztresenih hiš. Njihove bakle se svetijo v temi nalik zvezdam repaticam hi imajo isto pot k podružnici. Gospodar skrbno zaklene vrata in ostala družina leže k počitku. V stolpu vabi božični zvon, njegov glas se razlega čez vso planjavo. Vmes pa +uli veter, da reže do kosti. Božični običaji naših Prlekov Dan pred Božičem. V podružnični cer-je odzvonilo poldan. Kmet Breznik pride iz hleva in gre v hišo. Tam se umije, obleče pripravljeno belo praznično srajco, nedeljsko obleko to sl prižge cigaro. Opoldne namreč konča vsak kozjašk! kmet svoje delo in se pripravi, da čim ^večaneje proslavi v miru in ljubezni božične praznike. Z njim pa konča delo tudi ?sta!a družina. Le v kuhinji še pečejo ženske različne božične dobrote, ki morajo biti na vsaki mizi. Okrog oglov diši po dobrih poticah, ki se pečejo za praznike. Navada Je namreč ta, da dobi vsak Član družine, kamor prištevajo tudi hlapce in dekle, svojo potico. Kmet Breznik gospodari sam na svojem lepem posestvu, na vrhu Kozjaka. Njegova žena Liza je umrla že pred leti, Dfi delu mu pomagata sin Martin in hčerka Julka. Seveda sta pri hiši še hlapec Hanza in dekla Mica. Mala poredna Ančka Se dedekov miljenec in rada ponagaja etleimi in drugemu. , ^ kotu nad mizo je že pritrjena deska, "amor bodo postavili jaslice kot znak b°žičnih praznikov. Kljub temu da je domačija tako rekoč sredi gozda, so v hiši Se vedno jaslice kot znak slovenske na-^ade in jih moderno, nemško božično fevo še ni izpodrinilo. Okrog pripravljala jaslic je velik živžav, ker je prišla požgat tudi mala Lojzka, ki stanuje pri Pfeužitkarici Hani. ,®olj ko se bliža večer, bolj resni podajo vsi. Okrog mize se zbere vsa dru-. na k večerji. Nato molijo. Vsi so resni zamišljeni in v dušah vseh je toplo. molitvi razdeli gospodar med Člane užine napečene potice, kar velja ob-j-jh kot božični dar. om ta večer ne gre spat, vsa družina *ne budna. Saj jihveže baš ni sveti Prlekija je čudovita dežela. Tu so doma prave štajerske slovenske korenine, šegave narave in vedno veseli. A baš ti Prleki in njih domačije krijejo in varujejo mnogo naših lepih slovenskih navad in običajev, kakršnih nima nobeden drug narod. Ti običaji ostanejo nepozabljeni, ker jih starejši rod prenaša na mlajše. Božični prazniki v Prlekiji so zvezani z lepimi narodnimi običaji, ki so vredni, da jih pozna širša javnost. Že ves mesec december se ob raznih prilikah poudarjajo bližajoči se božični prazniki pa trajajo tja do sv. treh kra-kak uvod v poznejše praznike. Božični prazniki pa trajajo tja do sv. Treh kraljev. Na god sv. Lucije mora nekdo gospodinji vzeti 13 lukov in sicer od onih, ki jih ima pripravljene za seme. Te luke mora skriti ali pa nekje nastaviti. Ko pride od polnočnice pa mora te luke vzeti in jih potem naslednjo pomlad posebej vsaditi. Baje so ti luki izredno debeli. Na sveti večer mora o polnoči iti nekdo v hlev in polagati kravam laneno slamo, potem bodo krave drugo leto zdrave in bodo imele dosti mleka. To je v spomin na noč. ko se je Kristus rodil v hlevu, v katerem je bila tudi krava. Pri jaslicah mora vso noč goreti luč, če luč ugasne bo nekdo prihodnje leto umrl. Kdor prvi pride od polnočnice domov m /a trikrat teči okrog hiše in pogledati skozi okno. Ce vidi rakev, bo nekdo prihodnje leto umrl, če vidi svatovco (belo oblečeno dekle) se bo nekdo poročil, če pa zibelko se bo nekdo rodil. Dekleta, ki so radovedna, kdo bo njih ženin, morajo od sv. Lucije pa do Bo- žiča delati in dobiti robček. Vsak dan mora napraviti nekaj. S tem robcem mora iti k maši in tisti fant, ki ji da po maši prvi roko in ji vošči praznike, bo njen mož. Velika je vera v čarovnike in čarovnice, ki ljudem iz hudobije nagajajo. Te čarovnice lahko spoznaš pri polnočnic:. Od sv. Lucije pa do sv. večera moraš delati stolček iz 13 vrst lesa in ne smeš vanj zabiti niti en žebelj. S tem stolčkom moraš iti k polnočnicam in pri povzdigovanju poklekniti nanj ter se ozreti preko ramena. Pri vratih boš videl coprnice, ki so v tisti vasi. Na Štefanovo blagoslavljajo vodo in sol. Z blagoslovljeno vodo mora gospodar poškropiti hišo in njive in poleg moliti. Blagoslovljeno sol pa denejo v krni- co, te koljejo in s katero prestrežejo kri Mesar, preden zabode prašiča, mora napraviti preko te soli križ z nožem, potem je prašič hitro mrtev. Janževo vino, ko ga prinesejo od blagoslova, mora vsak član družine okusiti, potem je vse leto zdrav. Na pa-metvo mora gospodar iti zjutraj v hlev in natepsti konje, da so potem vse loto zdravi in močni. Novo leto je vezano z nekaterimi zanimivimi vražami in običaji. Noben gospodar ne sme denarj prej izdati, preden ga ne dobi, ker bo potem vse leto imel premalo cvenka. Kdor na novo leto pade, tjsto leto umre. Gospodinja ne sme šivati, ker baje kuram zadke zašije in Stabo nesejo jajca. Kdor ta dan Stran TO. »V e f e r n! V« Božično snidenje Grmačevega Daneza Anton Stražar / Današnji časi v resnici niso kaj posebnega, ali svoje čase je bilo še dosti slabše. Trdosrčni graščaki so dostikrat do mozga odirali uboge tlačane. Najhuje je pa bilo za tlačanske fante, kadar je prišel ukaz od cesarja, da so jih nasilno lovili in vtaknili za dolga leta v vojaško suknjo. Ob takšnem »človeškem lovu« so pograbili tudi Grmačevega Janeza z Vrha. ■jokal se je nesrečni fant, še bolj pa njegova mati. Stisnila sta si roki v slovo in sin je odšel neznano kam ... Daleč gori na Moravskem je nastopil Grmačev Janez vojaško službo. Dodeljen je bil k dragoncem. Privadil se je vojaškega stanu in lepo se mu je zdelo, ko je s svojimi tovariši skupaj jezdaril po lepih ravninah na iskrem vrancu. Minilo je že dolgih sedem let. Nekoč je pa sanjal Janez, da leži njegova mati težko bolna, da hrepeneče izteza roke po njem in ga kliče na pomoč. Janez se je javil k raportu, da izprosi nekaj dopusta. Njegov poveljnik, star častnik, je zmajal z glavo in dejal: — Rad te imam, ali dopusta ti ne morem dati. Da bi šel ti peš na tako doigo pot, to je nemogoče (v tistih časih še ni bilo železnice), konja ti pa sploh r,e smem dati. Potrt je odšel Janez v hlev k svojemu vrancu. Spet se mu je ponoči sanjalo o materi.. Ko se je Janez prebudil, je sklenil, da pojde brez dovoljenja na pot. Ko je imel nočno službo pri konjih, je okrog polnoči osedlal vranca in mu dejal: — Vranček, sedaj me boš pa nosil nekaj dni, da prideva do matere! Janez je odjezdil v mrzlo, tiho noč. Računal je, da bo za božične praznike že doma. Ko je bil že blizu Dunaja, je v velikih gozdovih srečal lovca. Bil je sam cesar. Janez mu je odkrito povedal, da jezdi na svojo odgovornost k materi in da se bo vrnil pošteno nazaj ter se pri samem cesarju opravičil. Lovcu je ugajal odkritosrčen dragonec Sredi gozda sta se pred veliko lovsko kočo ločila. Janez je privezal konja k smreki, pa sta vstopila. Okrog ognja je sedelo deset močnih dedcev, v kotlu se je kuhalo ovčje meso. Dragonec in lovec sta takoj uganila, da sta zašla med roparje... Možje so skuhali večerjo in jo ponudili tudi prišlecema. Po večerji so jima ponudili tudi vina. Lovec je pil zelo malo, a Janez je dobro potegnil in kmalu zadremal. Roparji so se spogledali in vsi hkrati planili nanju. Poglavar je z grozečim pogledom dejal: — Deset minut imata še časa, potem se bosta poslovila od tega sveta! Zgodba iz dni, ko so naše fante še lovili za dolgo vojaško službo Janez se je takoj zavedal svojega oo- _ Kar si sedaj storil, je veliko delo ložaja. Mirno je dejal: vredno plačila! Rešil si samega cesarja Možje, več boste dobili, če storite gotove smrti!.. to, kar vam bom povedal. Roparji so bili radovedni, kaj jim^ 'oo povedal dragonec. Strme so ga poslušali, ko jim je pripovedoval, naj ju puste živa, da jih bosta naučila kuhati zlato. Janez je velel naliti v kotel do polovice olja, vrhu tega pa več funtov masti Roparji so kurili, Janez je pa imel v rokah veliko zajemalko in mešal to brozgo. Ko je videl, da je vse zadosti veselo, je bliskovito posegel z zajemalko in: ena, dve tri vrgel vrelo mešanico roparjem v oči... Prevarani roparji so se tuleč valjali po tleh v groznih boiečinah. Janez jih je po vrsti zvezal in prenesel v gozd. Cesar se je čudil in Janezu dejal: Tisto noč sta v koči prenočila. Naslednjega dne sta bila že na Dunaju. Samo en dan se je zamudil Janez tam, cesar mu je dal krdelo vojakov s konji in kočijo, da so spremljali Janeza na njegov dom. Pred svetim večerom so prispeli na Janezov dom. Presrečna mati je bila že zdrava. Ko je vse zvedela, kaj je storil njen sin, se je od veselja zjokala. Lepe božične praznike je Janez praznoval po dolgih letih spet v ljubem domačem kraju, ž Hvaležni cesar ga je oprostil nadaljnje vojaške službe. Oženil se je s premožno nevesto in užival srečo v krogu otrok na Grmačevini. Božičnica, pa takšna! Lepega decembrskega jutra, še pred Božičem, je v mestecu in po ravnini zapadel prvi smeg. Nekje od Balatona se je kar nakrat tudi vzel ostri veter in začel briti, da so se po jarkih in ob plotovih napravili zlizani sneženi vršaji, po cestah pa so se kar čez noč pojavile prve siklizkance, na katerih se je čez dan podila otročad, v zgodnjih jutrih pa so se po njih »čujskale« stare ženske, ki so hitele k zornicam. življenje v mestecu je tako rekoč zamrlo. Maloštevilno uradništvo se je zaprlo v urade in še strank sprejemati se mu ni ljubilo. Mlajši so opazovali naletavanje snega, preklinjali prokleto sibirsko odmaknjenost in sanjarili o božičnih počitnicah, starejši so se pa tako ali drugače zarili v papirje. Trgovci, obrtniki ter ostali so si dali opravka pri hišah ali pa so prodajali dolg čas. Samo otroci so se opoldne in proti večeru nenadoma pri-podili po ulicah, V to vsakdanjo zdolgočasenost in enoličnost je nenadoma vpadel zveneč bobnarjev glas. — Da se na znanje! Mož je nekajkrat ponovil ene in iste besede, premeril poslušalce, ki so se prikazali izza dvorišč, nahrulil preblizu stoječega frkolina ter počasi in s poudarkom razglasil, da bo Mestni ženski odbor tega in tega dne, tam in tam priredil božičnico za najrevnejše otroke. Prizadeti starši naj se v določenem času zglase pri gospe predsednici Kurnikovi. Dolga ulica, v kateri je bilo največ »prizadetih«, ali vsaj zdelo se je tako, je na mah oživela. Gospa predsednica je potem dan za 'dnem imela pole roke dela. Sprejemala Franc Sebjanič daleč in zasliševala je skrbne matere. Vsa Dolga ulica ji je prišla na glavo. Vsi da ima jo siromašno deco. Mesarjevi s starim tovornim avtomobilom ... Kranjčevi, ki imajo spravljenih na granarju dvajset centov pšenice... Horvatovi z devetdesetimi tisočaki v mestni hranilnici... Potem so bili tu še Prajovi, ki so gospe predsednici prodajali zelenjavo in mleko za družino, nekaj dni sem pa tudi zastonj krmili psička Gunga. Da, in s temi je bil pač največji križ, čeprav so imeli doma v hlevu šest krav, osem tolstih prašičev in še nemalo cvenka tudi. Na vsak način bi radi obleko za svojega edinca. Gospa predsednica je bila pravična Da bi ta pravičnost prišla tudi do izraza in da vanjo nihče od prosilcev iz Dolge ulice niti malo ne bi podvomil, je nekoč rekla Prajovki, ki je poslednji čas sama nosila mleko: — Veste — jaz se hočem resničnih potrebah otrok sama prepričati jutri v šoli. Kakor bo pač kdo oblečen tako pa bo. Le najpotrebnejše bom pri poročila odboru. Povejte to tudi drugim da kdo ne bo mislil, da ljubim krivico. — Prav, prav, tako bo najbolje, je pri stavila Prajovka, pograbila kante in od hitela v zimski dan. Nikomur pa ni o tem črhnila niti besede. Drugega dne je vrat na nos pritekel Prajov edinec v šolo v poklapani in raz cefrani obleki, ki je že nekaj časa visela v kleti med staro šaro. Ko je z učiteljico nepričakovano stopila v razred gospa predsednica in so otroci, misleč, da je to nova nadzornica, v hitrici preletavali zadnje berilo, je Prajev Pubi mirno sedel v klopi. Skoraj se še za gospo ni zmenil. Le ko ga je učiteljica poklicala po imenu, gospa predsednica pa vprašala, Se je (o njegova najb, obleka, je svečano zatrd. . hotela Horvatov in Mesarjeva dva gorčena nekaj pristaviti, pa ju J teljica takoj pokorila. sinic Potem so prišli na vrsto se J .. in drugi; gospa predsednica! ' ^ dne končala s popisom m sprejtn steče z Dolgo ulico vred se je P .^neva pilo v staro življenje. Vse do P P nj_ pred svetim večerom namreč česar važnega, tedaj_ Pa se 1 nedo_ okrašeni občinski hisi vršila čakana — božičnica. ,. in Majhna dvorana je bila Poln J e(jela otrok. Na vzvišenem Pr°st0.ru L odbor vrsta našminkanih gospa- zen . dsa z gospo predsednico! V izbranem krop je kajpada sedel tudi gospod župan, ^ terega pogledi so počivali na božičnem drevescu, okrašenem 1 ^ ženim z vso mogočo drobnarl,0;inli ve-gelskih las ni manjkalo. Za"1Zrecejšnji jami smrecice pa sta stali d P ^ košari z darili. - Bila je tu seveda tu malone vsa Dolga ulica. _ . ^arsika* Po petju božične pesmi, ki je ^ ^ teri gospe privabila v oci gan \ dnice se je po kratkem nagovoru pr Kurnikove pričelo obdarovanje. z„0 Matere iz Dolge ulice s0 otr0. prestopale. Vsaka je držala svojega ^ ka za roko in pazno posltisaia. ^ men, Hajnal... nobeden še iz udarce! Potem Puher, Praj - Prajl jevka je prebledela, in tudi 0 mogle verjeti. Prajov Pubi pa se j f terjo medtem že zmagosla otov- ospredje. Nova obleka je bila 'jena. . . :e pr«' Ko je bilo že vse razdeljeno, ko j ^ cej otrok bledih lic, z raztrganem d3. kami ter čevlji zaman spraseva pol-rilih, se je tudi večina g°sPod'"!]Il pogle' ge ulice draga za drugo, čeme ^e. - iz dov izrinila otroškim vriščem iz yofi' Božičnica ženskega odbora j čana. Zunaj se je razpredel ze g ^eiii ljudje so hiteli domov, zakaj na zVe-noh« so ge prižigale svetofl Mesarjevka, Horvatovka >fl Dolge ulice so se z otroki vre j,0i^n[ šele ob obloženih mizah njso vaZ' nebu zde drevescih. Drugi, katerih ob na, ki so pa tudi izpadli, P^. p0tol^t ^dovoli'!1! Materat" mer podobnem niso kajti ničesar imeli niso. — Sicer pa vse ni mogoče je rekla gospa predsednica' malčkom, ki bi morda — ^a r jreD» jetno — še zaslužili podporo- . ^ foj* Tji\rAr?!j+! rla ?A hil tildi JeZUS ij ni v?' ter Drama v zasneženi kotanji IVAN POTRČ Jutranje sonce je sijalo skoraj narav-tiost na postajno pročelje, da so se svetlikale zdrsane tračnice in da je bil blesk od snežene skorje, ki je skozi noč zamrznila, tako močan in hud, da si je moral suplent Špranja zasenčiti oči, če se je hotel zazreti proti skupini mladih ljudi, ki se je na tešče razigrano smejala in skoraj kričala. Miadi svet je šel v hribe kakor suplent Špranja. Dekleta in fantje so bili otovorjeni z nahrbtniki, pred sabo pa so imeli v piramido zložene smuči; samo eden izmed njih je mahal pred skupino s palicami in jih vrtel okoli roke. Ko je suplent Špranja nekaj trenutkov opazoval razigrano družbo, je postal sam mak) razigrane volje. Dan se je obeta! lep, mladi svet se je smejal, pred suplen-tom Špranjo pa sta ležala cela dva tedna prostih dni. Prestopil se je, odmaknil roko s čela; kar nekam zagrelo ga je od tihega notranjega zadovoljstva. Suplent Špranja se je razgledal okoli sebe in opazil povsod isto razpoloženje, ki ga včasih ni opazil. Ljudje so se bližali praznikom in so nosili te praznike zapisane na svojih obrazih. Privozil je vlak in vsa pisana množica se je zganila, vzvakmla ter odnesla su- plenta Špranjo s sabo do vagonov. V nekaj kratkih trenutkih prerivanja in kričanja se je suplent Špranja znašel na ozkem hodniku in pred odprtimi kupeji. Napravil je nekaj korakov naprej, a je opazil, da je vagon več ko natlačen. Odšel je nazaj in se ustavil pred kupejem pregledal potnike — če ga niso varale oči, je bila to tista razigrana skupina iz perona — ter vprašal med vrati; »Je dovoljeno?« »Če se stisnemo,« je med smehom povedalo neko dekle ter se zasmejalo, da se je moral nasmehniti tudi suplent Špranja; vesel val smeha je razgibal kupe. prosim,« se je skoraj opravičil Špranja, postavil smuči v kot, odložil nahrbtnik ter sedel. Nekaj časa se družba, ki je bila, kakor je vse kazalo, zaključena, ni mogla razgibati, in suplenta Špranje se je začelo polaščati porazno občutje, da je odveč. To pa ni dolgo trajalo. Do prve postaje so se mladi ljudje znova razgibali, se zazirall v pokrajino, ugibali o smuki in se smejali. Tu'a' zadovoljna, nič hudega sluteč. Dolčani niso Dj 1 niti besedice.hoteli so jo presenetiti nedilju« t. j. prvo aedeljo v ^ Cu' ko bo maša, ko bo največ ljudi. fova^-Žlovek °brača- B°S Pa obrne- v$o ,n?’ca iz sosednje vasi ji je izdala VKamost. bi i° obvarovala pred Hjj_ 'tnimi nepričakovanimi preseneče- 4, !^ste- M je otmica? Tu je v nava-vas bi šli, seveda, v mili. svečani k: Brzi vlak je drvel skozi sveto noč . . . Kako je otrokova roka reššla potnike pred grozečo katastrofo r so uverjeni, da jih boste spre- Brzi vlak drvi v noč. Otroka, majhna deklica in deček se podita kriče in smejač se po praznem oddelku Njiju lica so rdeča od pričakovanja, presenečenja božička, ki ju čaka doma. Njun razposajeni smeh prevpije včasih celo drdranje vlaka. Mati, majhna, pol-nolična- blondinka, je zamaknjena v branje knjige. V kupeju sedi še star gospod z naočniki. Nervozno se premika na sedežu, ni mu všeč kričanje otrok. Najprej ju karajoče gleda, ko se pa otroka zanj ne zmenita in brezskrbno letata okrog, se starec obrne k materi in jezno de: Ne razumem vas! Vaši otroci vrišče nemirni okrog, vi pa, kakor da vsega tega ne vidite. Morda se vam celo dopade takšna razvajenost? ' Dama pordeči: — Pridita sem, bodita mirna! ... Deklica takoj uboga, prisede k materi. i>e-ček obstane pri oknu, gleda nezaupno zdaj starčka, zdaj spet zasneženo pokrajino zunaj. Kmalu se pomiri in pokliče sestrico k sebi. V kupeju postane mirneje, otroka šepečeta med seboi, mati se spet poglobi v knjigo. Gospod raztegne velik dnevnik in začne citati. Otrokoma zraste pogum. Postajata glasnejša, že se podita okrog.^ Plezata na klopi, se igrata skrivalnico in kričeč izražata svoje zadovoljstvo. Staremu je to dovolj. Jezen vrže list od sebe in se zadere: — Skanda! brez primere. Pritožil se bom sprevoaniku. Kaj res ne moreta biti malo pri miru. Beseda mu postaja vedno glasnejša: — Lepa vzgoja je to Tega ne trpim več da- miS0 priduši in malla z rokami okrog. Mlada mati je v zadregi, ne ve, kaj bi odgovorila. Vstane, stopi k otrokoma, ki stojita pri oknu in vprav skušata odpreti okno. —■ Nehajta vendar, pustita okno, saj vidita, da je zunaj mraz! Tedaj se je zgodilo. Otroka potegneta nehote za zasilno zavoro... Vlak sunkovito obstane. Deček izgubi ravnotežje in pade na tla. v — Kaj sem vama pravila! zakliče prestrašena mati in obraz ji pobledi. Otroka _se preplašena stisneta k materi in jo z vprašujočimi*očmi gledata. Jaz nisem kriva! se oglasi v solzah deklica in se oprime matere, ki ji gre tudi na jok. Obupana prečita ponovno napis: Vsaka zloraba se strogo kaznuje! Stari gospod jo hladno opazuje: — Na, zdaj imate! Moji nasveti so bili zaman!_ zmigne z rameni in vidi se mu, kakor da bi bil še vesel tega. Otroke je treba držati na vajetih in strogo vzgajati. Mojim staršem ni bilo treba nikoli plakati kakšne kazni. Zaradi svoie neprevidnosti ste si nakopali stroške, nam pa povzročili zamudo vlaka. Minute minevajo. Deklica tiho joče, strah jo je. njegov Dečko je pogumnejši, toda tudi obraz je bled. Naenkrat se odpro vrata. Sprevodnik in !o rensna.Z| CepiC° vstopUa- 0ba sta ze- — Kaj je bila zasilna zavora potegnjena tu? Stan gospod se hlastno oglasi: ~7 otr°ka sta to storila... Mati ni oaziia nanje. Jaz sem jih še P si Vo'%t™“,dS,V —* - N. « prt“t„,-radnik vrie I,0sl,-J “ i. “ !,°riL e<*“ nhftrmi POtlli,k ,,0cjpre na široko usta. Mati - trmi, uradnik pa se obrne k njej, rekoč: Dr?j?na ročica vašega sinčka je nam nre? nam' 1 5.lvllenie • v Komaj sto metrov ? ezl na pro?‘ ogromna skala, ki se v strmini- Tn spodaj, pod prepad-:nJ br.egom, buči globoka, deroča reka. Brzi viak bi iztiril, vsi bi zgrmeli v prepad.. v yalove ... Stotine ljudi je ušlo smrti. Strojevodja bi nikakor ne mogel tako nagio usta-"iti vlaka... . Poljubi dečka, ki od razburjenja žanre o« m joka. Moža odideta, na vratih se pa snre-vodmk še obrne in de: * — Nikar ne joči, mali! Svetonočni aneel ie vodil tvojo rocico... Pa srečne in vesele žici,, praznike 1... Na saneh i Vojna na visokem severu je pregnala Laponce, zadnje nomade Evrope Rusko-finska vojna je ob zatonu sončne svetlobe na evropskem severu zajela tudi majhno deželico zadnjih nomadov Evrope, Laponcev. Vse tri skandinavske države Norveška, Švedska in Finska imajo ob severni obali laponski pastirski rod, v katerega mirno zatišje odmeva zdaj daljno grmenje topov, bučanje motorjev in regljanje strojnic. Domovina Laponcev je deželica med gorami, gozdovi, jezeri in rekami severne Skandinavije. Na zahodu in severu se vzpenjajo mogočna skalnata pogorja iz ledniškega morja, ki v tesnih fjordih leze globoko v nižavje. Izpod prostranih ledniških polj in globoko zasneženih planot šume do pozne jeseni gorski potoki in padajo v neštetih, daleč naokrog vidnih slapovih preko skalovja. Fjordi prehajajo v ozke dolinice, kjer bistre reke napajajo in spet zapuščajo verigo bleščečih se jezerc. Srebrni pasovi rek in komaj zaznavne steze po pobočjih gora so že od davnine pota vcd-n'ce’ R° .katerih se vsako leto selijo Laponci s svojimi čredami na pašo. Zmerom više se vzpenjajo pomladi na visoke planote, posejane z gorskim cvetjem in mahovjem, v senci starih krivenčastih brez. Tu, v kraljestvu najčistejšega planinskega zraka, je bogata pasa za severne jelene in nad vso to lepoto lega vsako noč čudovito lep odsev polnočnega sonca. Takšno je poletje Laponcev na visokem severu. V blaženem planinskem miru, sredi mogočne gorske verige se je že zgodaj poslovilo sonce. Daleč proti vzhodu, kjer tonejo doline s srebrnimi pasovi rek za obzorjem, se svetlikajo beli gozdovi brez in izginjajo v nižinskem močvirju. Tja dol, skozi svetle gozdove brez, opasanih s stoletnimi hojami, se spuščajo jeseni Laponci s svojimi čredami jelenov. V senci starih dreves čepe na obalah/rek in jezer naselbine laponskih kmetov, ki jim skopo obdelana zemlja nudi najpotrebnejše za življenje. Tu prezimijo Laponci in njihove velike črede jelenov so tod vame pred silovitimi snežnimi viharji, ki vso dolgo zimo pustošijo po visokih gorah. V planinah Laponske se že tisočletja ni nič izpremenilo, življenje pastirjev je ostalo, kakršno je bilo. iToda v zimsko deželico Laponcev, v nižine visokega evropskega severa je prodrl riov svet m njegovi osvajujoči sili se ni mogel upreti tudi pnrodno krepak rod teh nomadov. Parniki in motorni čolni križarijo poleti pc jezerih, ekspresni vlaki hite z juga na skrajni sever in avtomobili drče po dobro graienih cestah skoraj dq podnožja lednikov. Milijone debel splavljajo po vodah na obale morja in jezer, močne eksplozije motijo nekdanji blaženi mir. 3 Rudniki odpirajo bogate zaklade svetu, zemlja se deli med kmete, vasice in mesteca rasejo iz tal. Le pota nomadov iz nižin v gore in narobe so ostala ista, laponski fantje m dekleta se pode za svojimi čredami, se spuščajo na svojih smučih drzno v dolino. Daleč po tihotnem skalovju odmeva laponska narodna pesem, ki izzveneva v izpovedi: »Vesela se pesem Laponcev bo čuia tod, dokler se bo jelenje kopito dotikalo tal prastare nase zemlje...« Tako pojo nemimi pastirji evropskega severa. Nobenega dvoma ni, da bo kakor vse druge, civilizacija polagoma tudi to ljudstvo požrla. Bolj in boli ga odrivajo na sever, vedno manjša je deželica Laooncev, zmerom bolj se krči njih število. Na Norveškem, švedskem m Finskem biva danes 5e okrog 20.000 teh nomadov, mnogo jih je že priklenjenih na zemljo, še več se jih je poženilo in pomožilo s sosedi in utonilo v tujem ljudstvu. Zdaj se predvsem Švedi trudijo, da bi ohra-mli Laponce in njihove črede jelenov pred izumrtjem. Kakor vse preproste narode, je civilizacija tudi Laponce pomehkužila. V divji prirodi, sredi viharjev, vlaga in mraza prekaljenim nomadom je preselitev v dobro zavarovane koče, s toplo železno pečjo kaj prijetna vaba. Topel »gašperček« je pobožna želja laponske žene. V stoletjih se je med naseljene laponske kmete vtihotapila tuberkuloza. Kino, alkob.oi in druge »dobrine« civilizacije ubijajo volje Laponcev, črede jelenov se klatijo po gozdovih, dokler ne podiviajo. Švedska država je izdala posebne zakone o paši, olajšala davke Laponcem in ukrenila vse, da reši poslednje nomade Evrope in njihove črede propasti Ustanovila je posebne vrste nomadske šole, ki so sc v vsem prilagodile laponskemu življenju in potrebam ter poleg čitanja in pisanja dala otrokom nauke za čim uspešnejšo rejo severnih jelenov, te na visokem severu nepogrešljive vprežne živine. Danes cenijo, da je samo na švedskem nad 250.000 jelenov. Vsako lepo jih pokupi precej država, v denarju ali proti plačilu za davke. Meso, rogov- je in kože jelenov prodajajo tudi v tujino. Tako so Švedi morda še ob pravem času spoznali vrednost nomadske kulture Laponcev za evropski se.ver, Laponci sami se pa nad to pozornostjo države gotovo ne morejo pritoževati. Med te zadnje nomade Evrope je zdaj privihrala vojna. Vsako leto je bila pokrajina na visokem severu v božični noči polna migotajočih lučic, ki so se utrgale laponske družine iz svojih bornih kočic ter hitele na saneh in smučeh k polnočnici v oddaljeno kapelo. Laponec se je že tedne prej pripravljal na ta praznik, sušil jelenje meso za prigrizek. Dekleta so se veselila snidenja s fanti in ko se je približala sveta noč, so se srečavali pari na smučeh te» razigranih lic pohiteli skupajnjlaife^ejših bl' Utrnile so se plamenice z na,odda Ji. ,e. Utrnile so se plamenice ‘ "iTTaledehelirni vatišč. med temnimi gozdovi, za gtran, kami in slapovi so hiteje tecice. ^ kod£r „ in krog’ stale cele domove. Na smučeh k polnočnici ^ ,nl Neverjetno, kako spretni so pri >- lZr ' ■ v diru domov „0% jeleni, žival . . ledenele ploskve manj trpne ,. s pn-Mladi pari so spet nataknili s joničve žgano baklo hiteli na daljno p ega mesa Ob toplem čaju in prigrizku jehe".‘okDega seje mineval zadnjim nomadonv y o-jobokem negu čakali mesece in mesece n . ' v3bili e spet z’ idile reke in zelem pašniki ■elike črede jelenov. rsegia uimcga o,.-.« . .nskem. g o se morali umakniti tudi Lapon čredami jelenov, božična iioc J na n«" tekla daleč od doma, celo preko meje velike creae jeienuv. Letos je vojna posegla tud ^ četamj mirnega sveta na Finskem. 8 . —„„mi veških tleh. — Ali se vam ne zdi, Uubi mojster, da ste moja usta prevelika naslikali?... Angleška križarka, „Nelson“, v ozadju „Rodney“ Ali bodo vojne v bodoče prenehale ? W. A. Bonger, nizozemski sociolog razpravlja o temi, ali je človek borbene narave. S tem vprašanjem prihajamo v spor s zelo starimi problemi človeškega razvoja, pravi učenjak. Če odgovorimo pozitivno, tedaj je za zmerom izključeno, da bi vojne prenehale. Vsako sredstvo proti vojni bi morali zatajiti. Sociološka analiza pokaže, da je človeška borbena nrav prav tako težko braniti kakor njegovo miroljubnost. Ne eno ne drugo ni točno. Ljudska narava je v mnogočem. različna, kakor se menjajo okolnosti, se lahko spreminja tudi človeška narava. Človek, postavljen v miroljubno sredino, se ji bo prilagodil, čim bo pa prišel v stik z borbeni- mi. tni ljudmi, bo svojo mimo nrav izpreme-Tako je tudi z narodi. Borbeni Normani so postali miroljubni. Norvežani, Nizozemci, ki hišo nikoli zanikali vojn, so po- stali odločni pacifisti. Vp-raiŠ -z pret ali bo kdaj postala vojna račuHaIJ' klosti. S to možnostjo lan» up p pravi učenjak, čeprav se.zCr ie nes še zelo smel. Na kraju . j gjov razum, nikoli še ni tako ve rav da” štva sovražil vojno kakor Hango in rusko-finska vofna Hango, pristanišče na ozkem polotoku Finske, kjer se kažejo najlepši pejsaži te dežele, je bil že v preteklosti kamen spotike med Švedi in Rusi. Mesto je bilo ustanovljeno 1874. po ukazu carja Aleksandra II. Prelepa okolica njegove lege je vabila v mirna kopališča tujce še preden se je tu razvilo moderno mesto. Kopališče ostane tudi pozimi neza- v mrznjeno, kar je redek prime1- nem delu Baltika. železarni- Rusi so Hango povezalii z Leningrad. Finci so to zele dafl3?m. pili, ukinjena ie bila zveza^ ^ pre Leningradom. Mesto, ki ‘m. 'ga valcev, je važnega na. Rusi so ga v začetku svet utrdili, Prva sveta noč na zahodnem bojišču pred V novembru, pripoveduje Walther v. Hollander, smo se ustavili. Pred nami je ležalo polje nepobrane repe, zadaj je bi- lo pokopališče, na katerem so granate dan za dnem razkrivale grobove mrtvecev. Še dalje nad njim so stale razvaline hiš, tu pa tam je zijala v nas žalostna praznina zapuščenih oken. Tri tedne smo ležali v prvih, zasilno prirejenih zakloniščih. Četovodja Fiedler je skrbel za nas in ko je nekoč privlekel od nekod razbito zrcalo,^smo se prestrašili: kosmate brade in dolge brke so porasle naše mlade obraze in zdelo se nam je, da smo ušli mladosti za desetletja. Tako se je približal teden pred Božičem. Vsak je zbral, kar je imel primernega pri sebi za božično drevo. Razglednice s pisanimi panoramami, svetel papir od čokoladnih zavitkov, vse, kar bi lahko prišlo na božično drevo in nadomestilo dom. Mlad domobranec je prinesel od nekod lepo razglednico z božičnim drevescem in poslej nismo imeli miru. Poznega popoldneva je odšla šestori-ca v bližnji gozdiček za železniško progo. Od onstran so nekaj časa streljali na nas, ko smo prišli v gozd, smo od večje skupine smrek našli le še nekaj razče-sanih drevesc. Vrnili smo se v. zaklone in se lotili dela. Pred Božičem je prispel bataljonski poveljnik in prinesel od doma vrečo pošiljk. Veseli smo bili. Deževalo je močno in čepeli smo v zakopih. Sovražnik je miroval. Na sveti večer je jelo snežiti. Pritisnil je mraz, mrzla sapa nam je rezala do kosti. Pozno zvečer se je zjasnilo, svetonočne zvezde so se vžigale na nebu. V zakopih je postalo živahno. Prižigali smo božična drevesca, mrtve straže so ostale zunaj na svojih mestih. Z vseh strani se je oglasila pesem...« »Sveta noč, blažena noč...« Pozabili smo, da smo komaj nekaj korakov od sovražnika. Ali, z onstran so se oglasili, naj spet zapojemo... In nato se je zgo- dilo. Na spodnje mde u naj vstala iz zakopov svetla 1« • vJ ene od opeke in kamenja, toda vsak r s se spet zabaše kak prehod od podi-,^°čega se zidovja. Na vogalu naivečje, I omenjene ulice »Nowy Swiat« je sta-B ^nivečja in najlepša lekarna To je tijg.1 dan porušila granata, lekarnar in sem. plinska napeljava pa še Glavne ulice so sicer že oči- tj ^?vi ljudje pa so se bili zatekli v kle- ^ .. am so bili zasuti tri tedne, preden ' medicinskimi preparati, to je bila ^itni -"h mogli najti. Preživljali so se z raz- °Va rešitev. OD STO TISOČ TRAGEDIJ ENA j Kašel sem svojega znanca. V srce me se ko sem ga zagledal. Razjokal k k-1 nia-ihen otrok. Pripovedoval mi Š>k ca je doletelo, ko je z ženo in 'fiobp0”1 'ska' zaklonišče. Ženo je ubil r°kahC granate Nosil ie štiri ure na ie um, da Je Prišel do svoje hiše. tam jo leVo °,oak Otroku je granata odtrgala r°ko, leži še v bolnišnici. Tudi Potemkina so potegnili s Potemkinovo vasjo Ko je bil knez Potemkin na vrhuncu svojih moči, je začel zbirati vse dragocene redkosti, do katerih se je le mogel dokopati. Pri vsem tem je njegova častihlepnost težila tudi za duševnim obzorjem, to tem huje, čim starejši je postajal. Nekega dne je slišal Potemkin od carice Katarine, da ji je njen poslanik povedal poleg političnih novic še to, da vsa Italija občuduje grofa Morellija zaradi njegovega mojstrskega igranja na violino. Obenem je poslanik povedal, da je bil sam ves vzhičen, ko je poslušal Morettijevo igranje. Še preden je poslanik končal svoje -poročilo ter se nehal čuditi, je grof Potemkin že sklenil sam pri sebi, da bo na vsak način privlekel grofa na svoj dvor. Italijan bi naj dokazal. da ima Potemkin smisel tudi za umetnost. Še isti dan je poslal knez svojega najboljšega pribočnika v Firenco ter mu naročil. naj se slavni virtuoz s svojo violino vred takoj prikaže na dvoru kneza Potemkina. Pribočnik se je moral osebno zavezati, da bo virtuoza res pripeljal. Zadeva pa ni bila tako lahka; kajt' knez in njegov pribočnik sta poznala doslej samo ciganske goslače, ki si pač niso upali odbiti vabila in časti, da so smeli zaigrati pred vsemogočnim dvorjanom. Grof Moretti je sprejel pribočnika v svoji palači kot velikega in plemenitega gospoda. Rus ga je obvestil o zahtevi svojega gospodarja in mu povedal, da ga pred hišo čaka voz. Zaprosil je grofa, naj takoj sede z njim v voz ter se odpe-U« v Rusijo, kjer bi naj vstopil v službo pri njegovem gospodarju. Pribočnik si niti malo ni predstavljal,‘kakšen učinek bo imelo njegovo naročilo. Grof, ki se je čutil užaljenega zaradi takega postopanja, je dal pribočnika po svojih slugah enostavno vreči iz palače. To pa še ni bilo vse; naslednji dan so izgnali pribočnika iz mesta, ker se je drznil žalili enega izmed najplemenitejših meščanov. Tako se je pribočnik nehote moral prepričati, da more biti goslač več kakor samo navaden cigan. Ali pa bo to razumel knez? Ne.'Pribočnik se zatorej ni smel prikazati pred knezom brez mojstra. Ko je prišel v Benetke, se je spomnil Potemkinovih vasi, s katerimi je knez Potemkin vlekel za nos carico Katarino, ko je obiskala Krim. Edino taka Potemkinova vas bi lahko rešila pribočnika. Pribočnik je poiskal nekega siromaš- si-ter kot v Rusijo, nega goslača, kr je mojstrsko igraj na gosli. Naletel je nanj v nekem zabavišču med pisano družbo postopačev in žensi-Mto ni bilo kakor pregovoriti romaka, da si natakne masko por Morelli odpotuje z njim Kamor pravi grof tako nikoli ne bo'prižel. Goslač Mendici je obesil na klin sLoi^ v Mosi™ kS goslač precej neokretm M *1!r°fov5lti* fovstvir Prhli neoiireten v svojem gro- otlesJl Se je znažel ter » kmalu nVpn , vIahOSti‘ p«slugalci so se umetniško rilfs uda imajo pred sabo bogastva n ?’ m nosi v sebi izredna oriznanii' so kar zasiPavali s Katarini ,Po,temkin fe z!edal, če tudi torei ip K-? 3" Tudi ona ie Ploskala, NiU ^se v.nailePšem redu. se ie cf S6| ™ ČUdil sam0 Pribočnik Morel JaLSa v J S6bi’ ~ k0 se je »zroi Prinrl r °dreke,! vrniti se v Firenco. npravljen je bil stopiti v knezovo sluz- n l J° jC~ d,‘ takoj nast°Pil- Goslač se je dobro vživel v svojo vlogo, a ko s a ga prihodnje leto povišali v polkovnika Morelli^ V pra^a grS S J p v da Potemkin “i nikoli zvedel, kako so ga potegnili z njegovimi Potemkinovimi vasmi. Stran 14. Zenski kotiiek »V e S e r n Ik« Pozabljene bodo za trenutek vse skrbi Zemljo ovija vse globlji mrak. Ulice so bolj žive nego navadno. Sleherni zemljan se pripravlja na sveti večer — če ne drugače, vsaj v mislih. Misii so proste, brezplačne in mnogokrat najlepše. Kdo bi jim zabranil pot? Ljudi vseh slojev se polašča neko praznično razpoloženje. Na ulicah je živO, toda nihče ne stopa počasi. Nekateri kupujejo še to, kar bi težko pogrešali čez praznike, drugi darila onim, ki so jim dragi, ta hiti še h krojaču, oni k znancem, da jim še pravočasno zaželi vse najboljše. Tu in tam vidimo še koga, ki hiti skozi ulico, stiskajoč pod pazduho smrečico, katera pač ne sme manjkati. Doma nestrpno čakajo otroci, ki neprestano razmišljajo, ali pač ne bo oče morda pozabil na drevesce, ki je njim glavni simbol Božiča. Slabo oblečena in pre-mražena deca teka po ulicah ter sklepa ročice pred bolje oblečeno »gospodo«. Nekatere je pripravilo k temu resnična beda, druge starši, tretje otroška iznajdljivost. Polagoma s« ulice praznijo. Ljudje se umikajo v svoje domove, ki so aane? bolj razsvetljeni in topli nego druge dni. Kmalu vidiš le še stražnika, zakasnelega uslužbenca ali pa reveža, ki te s pretresljivim glasom pro'i pomoči. Ta večer so človeška srca odprta, polna lepote in nagnjena k dobremu in te redkokdaj iztegne revež zaman svojo roko. Naj bo tudi njemu nocoj lepo. V kavarnah in gosti'nah zeva praznota. Le tu in tam sloni kakšen samec ali vdovec in razmišlja o božičnih večerih pred davnimi leti, ko je v krogu svojih domačih pod božičnim drevescem zapel iz srca: »Sveta noč, blaženn noč!« Da, tudi on je bil nekoč mlad, srečen, ljubljen in po- grešan. Danes nima nikogar, nihče ga ne pogreša. In vendar je danes sveti večer. Vsak hiti k svojim, hrepeneč po svojcih, domu in domači toploti. Skrit opazovalec bi lahko videl marsikatero solzo, slišal marsikateri vzdih. »Gorje mu, kdor v nesreči biva sam, a srečen ni, kdor srečo vživa sam!« pravi Gregorčič. In res je! Vsi tisti, ki imate družine in boste v toplem domačem krogu obhajali božični večer, spomnite se osamelega znanca ali prijatelja, ki živi brez doma in brez srečnih in lepih sanj o božični noči, hitite po njega in ga pritegnite v svoj krog. Osrečili ga boste, vrnili mu sanje nekdanjih dni. Sami pa boste uživali v svojem dobrem delu. Nenavadno dolgo so razsvetljena okna v božični noči. Ne vidimo in ne vemo, toda mislimo si, da je za temi okni danes vendarle mnogo srečnih src. Pozabljene so za trenutek skrbi vsakdanjosti. Božična noč je! Leto se bliža h koncu, pozabimo, kar je bilo in kar je, uprimo pogled v bodočnost, novemu letu naproti, v nadi, da bo lepše in srečnejše. mk. V Mariboru dne 23. XII. Kuhinja ^ preš- Bela ribja juha. V kozicod j žlico hiokc nega masla; ko se speni, Jpn«*M ^ ^ in kake 3 ali 4 majhne ^ mai0 spraži, zrezane ribe ter niet>aj, « . že vrstceK Zalij z zelenjavno ]uho-pr' kar juho Pre" tnajerona ter pusti pol ure, " opranega cedi ter zakuhaj pičlo četrt nu riža .. , ^bule, pol žemlja Jetrna juha. Zreži pol ceMi*^ Korenja, pol koreninice peteršilja in da zarutne- To deni v presno maslo al'JJa - rezanih teni. Potem deni 30 dkg na ge ^ ter lečjih jeter, potresi to z ! rdeče. btolci gaj to toliko časa da niso ve ^ goveje vse skupaj ter zalij z - ' Jikatne' -V to izgubo nadomestimo s sobnimi cveticami — z lončnicami. Pravi zimski vr-tič si lahko naredimo, posebno če imamo več sob. Eno, v kateri ne kurimo ne preveč, ne premalo, odločimo v ta namen. Po potrebi pa lahko te cvetice premestimo v eno sobo, ki jo hočemo olepšati za slučaj obiska. ■Krmam-«' nu i iniMBHHMaaaHHB Presoj Jahko prišiediš... če pražiš kuhan krompir šele tedaj, ko je že ohlajen, ker popije hladen mnogo manj masti nego vroč. če* priliješ testu za miške, krofe ali podobno, nekoliko ruma, ker potem popijejo pri cvrtju manj masti nego sicer. če kavo, predno* jo zmelješ, nekoliko segreješ, ker razvije s segrevanjem močnejšo aromo in je je treba manj vzeti. ' če namažeš podplate čevljev z lanenim oljem, ker so potem bolj trpežni. če se umivaš v prekuhani vodi, ker potem rabiš manj mila. Isto velja za pranje. če serviraš kompote in močnate jedi mrzle, ker tedaj jih lahko manj osladiš, a bodo vseeno okusne. če uporabljaš namesto ruskega čaja lipov čaj, ki ni tako grenak, ker si boš na ta način tudi mnogokrat prištedila izdatke za zdravnika in zdravila. če si izdelaš za svoje gospodinjstvo nekak proračun, ob koncu meseca pa obračun ter ne živiš kar tako »tiaven-dan«, kakor pravim«. Izmed cvetic in zelenja, ki ga gojimo lončkih, je asparagus gotovo najbolj priljubljen. Vedno je zelen, vedno lep in tudi nege ne potrebuje mnogo. Zopet pa ni tako neobčutljiv, kot si nekateri mislijo. Posebno pozimi mu je treba posvetiti nekoliko več pažnje. Prehuda vročina ali presuh zrak mu škodujeta. Dobro je, če ga postavimo pred okno, da se včasih naužije zimskega sonca. Zalivati ga moramo čez zimo dva do trikrat s prestano vodo, enkrat na teden pa z vodo. v kateri smo oprali meso. Ta poživi barvo zelenja. Zelo hvaležne a nekoliko bolj občutljive so ciklame. Cveto skozi vso zimo. Toplina mora biti zmerna, zalivati pa je ne smemo zgoraj, temveč naliti vsak drudi dan poln podstavek vode. Je pa seveda še mnogo drugih sobnih cvetic, ki nam lahko olepšajo zimsko puščobo. KRITIKA BHEZ BESEDE Neki zdravnik, ki je mnogo dal na svojo prakso, se je nekoč raztovarjal s hunioriston* Markom Tvvainom. Pisatelj je zdravniku dejal: — Mi smo vedno izpostavljeni kritiki, kajti kar je napisano, je ljudem vedno pred očmi Na tem področju lahko napreduje samo tisti, ki nekaj razume. Kritika včasih tudi njen;a ubije. Pri vas zdravnikih je stvar mnogo bolj 5a, vera pri pacientih dosti pomaga. Užalieni zdravnik je dejal: — Mislite? Toda to se ne nanaša na mojo metodo zdravljenja. Z njo so bili vsi pacient: zadovolin. Dobil sem mno-r0 zahval, nikoli nisem slišal o kakšni pritožbi Mark T\vain se je nasmehnil in deial: — Rad vam veriamem, saj je splošno znano, da mrtvi ne govore.. Brez težav deluje Darmol. K temu priletno*! orl uporabi: nobenega kuhani« ta-ev,niti poliranja krogljlcin ne gren-xih soli. Darmol le okusen kakor Čokolada. No poskuSajte z neprelt-kušeniml preparali, temveč uredita svojo prebavo i dobrim odvajalnim sredstvom Kruh iz sveže smetane. - - rv"*, dobre smetane, 7 .d^.LePeDfe|nega m^l8iZj oa, raz ere i v ponvi 4 dkg pr p. od « tovanfo^n mešaj, da se t, zgosti* ponve. Deni v skledo, hladno, m« ^ mešaj 4 rumenjake, malo'J g i*'-1* 7 dkg drugega sladkorja tertrd 4 beljakov. Nato dem v P^azan a str* skuhaj na sonan. Ko te kuhan, " - * 4*- “ BOSIMI HM Irtimtf skledo in polij s šatojem. ^ Kvašen mandeljnov štruke j. esi ga šeno testo, vzhajano razvaljaj n ,Pga sledečim nadevom: 12 dkg P 7 d 12 dkg moke, 18 dkg |jmonqve * no zrezanih mandeljnov, "!a'° sk!edi t* pine in pol žlice cimeta zdrobi ffd0 ti. kam a v drobno kašo Zda j tes ^ „a top položi na pločevino, poknj in P t l prostor, da vzhaja; potem ga fotfajeVj. e cem in speci v srednji vročini- ,fl potr kelj zreži na poljubne kos£» sladkorjem. «Sefla.® sla- Dobro gasilno sredstvo je ^ Vaje va raztopina. Ta raztopinai s® se bih tankih steklenicah. Ka 0^eni- ,lfe£e ogenj, se vrže taka steklenic«’ pfime hitro izhlapi, galun se pa ta ne stvari, da ne more kisik do nj torej goreti. ftSnogi prehladi zaradi linil® Čim nastopi mrzlo vreme je vse pre-iiiajeno, vse bolno. Tisto »vse« je seveda lavadno ženskega spola. Teniu se pa seveda ne moremo čuditi, ker kakor hodi-;o nekalere ženske čez zimo oblečene, bi 'ahko človeku od občutka mraza ob po-•jiedu na njib kar lase dvignilo. In to vse radi ljube linije. Vsaka se joji, da bi izgledala predebela, če bi dala pozimi na sebe malo več obleke. Raje zmrzuje, samo da je videti vitka in lepa. Razen vrhnje obleke, ki pa tudi ne sme biti predebela, ima na sebi še satno tanko in nežno svileno perilo; Nogavice so skozi vso zimo skoraj tanjše od pajčevine, a na nogah lahki nizki čeveljčki, katere pokrije samo v slučaju snega snežnimi čevlji. Ja, kdo na vsem svetu se ne bi prehladil ob toliki izpremembi '.emperature, a ob skoraj neizpremenjeni obleki. Kakšne posledice nastanejo iz takšne mladostne lahkomiselnosti, nam lahko povedo one, ki imajo danes že polne ude raznega revmatizma, povedale bodo pa čez par let, ko bo že prepozno, tudi vse te, ki so danes tia^ vse dobre nasvete in hodi)^ 0^0ji. šem mrazu skoraj na pol g®,e ° „ieti^ omndio dng de de mnde me RITA JOHNSON (MGM) V dana p okor ščina v kr alj estvu Največje število podložništva ima brez dvomno kraljica moda. Poleg tega je menda njeno podložništvo najbolj pokorno — naravnost suženjsko poslušno ir ubogljivo. Kar kosajo se ženske med seboj, katera bo tej svoji »kraljici« boi! ustregla, se boli podvrgla njenim željam in predp som, ne glede na to, ali so pametni ali neumni, dragi ali ceneni. Navju ienje za modo je brezmejno, zato je tud ~o!:orfčina brezhibna, tki, da, takšne smo žensks. Modn v skoraj naš bog. Kar ni moderno, je grdo n smešno, pa da ne bomo grde in smešne, moramo noreti z modo v enem koraku, čc nam žep to dopušča ali ne. ISc pomislimo pa na to, da je tako zvana naj-novejša moda le dobro premišljen račun izkoriščevalcev, katerim na ljubo se moramo me na svoj račun vsak mesec preleviti, da lahko oni vzdržujejo svoj: ogromna in dobro idoča podjetja. Kaj ho češ! Woda zahteva tako in inoral se po koriti, če nočei spadati med stara kopita Istočasno, ko se modni diktatorji sredi poletja pote ob 'n.od"llJdeSjo,Cka^-cember, se že mučjo z J . 0vrg ^ svojo modno novost v j j0hodk°. -A. idejo, kak® „|j i« svojo modno novooi ; ^od--. ia. hpJcmoili, da bi b.l f * g. njih večji. Se preden P jZdeian nuarske oblike, imajo o bruarske. za ^0. ir Zenska, ki tako s>JP{evati> je p J ^ A jo skuša celo še tev iste. kakor tudi same da res dela In ^JJ^n9ko P^' modna damn 2ela ©s igtjj ‘ucp AoSatu EfsqBU as .iofMj ‘BJ| jmaa iuiiAt?ruBs s nojz — oamp j •B|m — JflUJSJA SBI! 1ZBJJS BU !10?S UH I •bj bu O^sna s ‘jansA iruseuep Bpjoui ‘el} j}3JZ isnp a oqoj[U3.t3 z ui 0{}S3ABZ OUJSOJBZ Z OlUEJOUI ‘aflJOGl onjapoin tue}oiiBJ?s uiasA iubjjs qo OBllfOJS J5J ‘GUipB[^ BJJSU3A0'|S ‘l\V ‘311 •iOA auiqo',S aujotje-us a fo^os s jrugo) *0d lu I?SB4?S Ii!j3!!S3qZ3j C3UIJ.5A BS Bp ‘ojijia oiaoq a BjjsjdBZ m nposn ež! «P ‘ngnojs f)H5l°> a5 a| POJE« sbm •tiBUBllod qin|oq bu mipEd A3JJZ lUOilpIH ‘3U10A 31IA0J3AS 3}0q -BJIS oicAO^UIedZI OS[U 3S BAJS3A0IO •HS3I3A qi[nj nFUBpBdBU oiBJtdn ipoa -BU iHSBunf 3S 051 ‘S8WBP ‘Btsznra m tiansppo SioqjBU A enatua^BZ Bnq o; UJ B5iC?Up3S3q Z. EJIABWP0 JjUl BP3S3q oi -s om. ‘tpsjBOJj bu tpnfi ijjuzjopau aaosu b» fuaS0 u! ,Jtns °IBI*iuqi BJiSAOdO? 051 ‘S8«BP 3P3S3q 3? OT9A55 oupna «! oda! •'•isdBZ Joq-' 3i jjjsjaSiiB ‘ifpuaz bu iu&pn;{ Jim »1 o^ckčZO e^y^© juipajui e3|u.e|SOCi eias!?©a ■' ■ poiS nnoJlf>‘ isds oq utnf /°s ■ ■ :rai on <)o'u ut ‘j<>aI al. 0itvX Hans a luazo/ aisao (ouq m -‘»M ipvi iq pds 'Q JZUD3/ — VyP3a ?9 au -V(J Iismou Ul jur,] uidsm nznjft •uios Ul uvuzafc ■iisoa od oou oi jas mas vd zof ■ ■ ■ ohojoiu is d m 'sdjui ntu tti t n •nlioop.iif at jans ]iqozod op oy ■olvluns aujvs otfji jutaasaui a aooii ‘ajojz os apza^/ •mnlu z taouoaz ofalod u; ‘ " ' oj Od D3.ll- otiomui ‘olvpp 3l( iUJ9 ?/0JJS ° V ‘jgjait I3(is in ‘.ituj al i{}lu & WJ •o/ids 3/39 asti/ uioHaus s aiuifoj. ■uotiz at pnjS in zouiu mil atuda.i ‘otuijsi mil os ojipnjs im ‘otijiif luoijau uj £znuqo a noja os a(pn(l op 'ot o-spy • • • oi d pod aijuizduz; ■ioou ^ auifun ut a/J/ap ilaius vp o:/ ,tiadvz os'oujqaJs mm s(^9fj ■tasdjq žlaus u> apq ayu%zom olvpod isnaorf s o}} o up »j A oou vilic2, lllllllI!IIimi!llJIllHimillllIlllilHlllllll!!ll||,1H|,,l»|1*lli,,l|l,li,,|,,lin,,Uin Bjqussssp -M *4oqiieiAi l °»®"» oorp»I«n d« is ‘A9JS TO -iMHapaA = x •‘JK = ° — o :ij3ui = q :qiH3ui = g :jso3A _ v aqDBua Aa^jsaij •B}}iUS;3Cl BS35JSU3A0JS 3U1I [OpZA -mi PBJOSZ po 3!iqop ‘tzu3{ os — ”B5J[IZBld ‘8 ‘3[U3UJBUZ £ ‘E}tBq 'tj ‘[BATZ -g ‘3Z0JP -p 'S3US ■£ ‘OAijtup •Z ‘BS313? 13P 't 3J]I13UIOd 3p3S3q opoq Ep ‘7 ‘A ‘n ‘s ‘J ‘o ‘o ‘[ ‘3 ‘q ‘n ‘E ‘E ‘E ‘E ‘E IU1E>IJ3 !lU133p3[S S !^[EA3fU[0d0p A 30!?.I3 3}UI[0dZJ — + — M '8 — + — y 'l — + — S *9 — + ->!•'£ - + ~ S 'V — + — X 'e - + — M T — + - >i :i en'.eAdfujodoa ■01S31U 03JSU3A0JS = X •UEp = 3 :5lIU[0dS I5JSUI3U = q :tU3Z3f [U3>jSi3pE5{g qo OiS3iu = a ;jfIU>I3A = E :b^3J ESEU = V X = O 4- —9) + (®—V) eqaeu3 •0IIA3JS -g : usou e>}s[Baiz '9 iepsu > !eu[eS ~E[q EUAEZjp '£ ;5iinA31§ UIJESEidA '1 :EZ313Z po 5(3pEd -po l 0U3]dABM •Eqopod BJ3AS •6 :ji!U}jqo '8 :ba -EJdEU EU3qSE|S 'l :>;iupos Aosnzsf •£ :i.u3;biu a BfionioA -3.1 -f 13UIE|S dous •I :ouabjopoa 12 e>juezfj)| 'H ‘01 ij!s 'L :«E > f«3tA3l •£ :03IB?1 'Z iBJ]>[3S ‘l :0U3ldAEM ‘^EDEJ ‘6 :a3JI '8 JlllS 'L ‘BAE5I •9 tJ3}3d '9 ;p-ns ‘l :OT!AEJOPOA e>fuey.|j3| a©|ss©u S53S® •poaouies tosj 'aua um i>iiiqz a in luissd -fsadEU jjejo^ oaojoŠ oq ijj ‘o>ji!Aa}§ otupoqud insfn^Bj' -ud OfJSOpEJ 2 '3p0Zq0 Uj§ BUipElUl IS 05i![0>) •0f3ZE^ !>1 ‘q3q0J qo aojei -p E3ld0){ B23U3S3JCJ ‘3§fl0q OSOUUl ‘3S[[0q 3§ lESld 40}AE 3poq EP ‘IA30 -luiEpv ouq3sod ‘isids lisje^su ofaz -E>i Ed 33ESnjQ '0}3AIZ0p OjCUIS-ld 3f 3SA ‘qisjds qifu a iu ES3iiiE3a oijsj 'i)s -0U}3iJ3A3U ‘I}SOAEZ[OS IJJipASJd EU o[Eq3[oq ISA Ed qo[dg '!5floq 3? »ttfz -ojouioa« A insids uu3j a iisouout -S31 JS0UZ0UI 'EU IHSUUOd ;q 33 ‘OA -ElS Z [EfEUIZ 5JESA iq Ep ‘AEZ[OS 0>j -E} si »sposn nzBid« a :ojsi ptzEdo I30UI 3[ nniUIBpV Ud ‘EU}3[J3A311 0}BZ Ul EUEJHSJd JBAJS 3f Ep..‘Ult}r? 3A3.jEA0» »uioqnjjf EZ« 10IJJ3 \ -3>1 -HS 3UAIEU [333id Ed »qiS3q3t! A Ul ~IW‘* K 3UJ? 53A3Jd »e>j[ea -0SEIUZ )iUJS® P!1J2 A ‘3U3I}SB}UEI urn EU 0tE!Equd nfjsnn^r *;soae[u -ES OUlS3[Oq Ul 3[UEAOS!dO A ‘EfUE[lS -IUIZEJ A Ejsnds 3S JIlJEd ‘0|0§ 3fns -ido 0>1 ‘3UUJJS 3AI[1ES EU EJiqu J[IU -Z3qjg ’JEAO>[EJUd UI3S 33A ‘EU10I3P fBSA ‘E1EJE50ZE.I OlEUi 3[ 3UI E>[|!A31S: 'EJ3p ES3Udn^S E“3SEU ZE5J0P ‘3A -3Up 351§E[ip 3J3S3A EU uiiuods qi| -3[ qiSf3UZ0d A Ul 3UipE|Ul [U3[[m3a)S ‘1[SIIU qiA0qitu e^ueiij ‘hajsucaoj a Z3A Eupa} }SII Iiq fEU iq EP m ijBsid Ul* IJE[3p 0t330q Ep ‘ip3S3q lUpOAU a ijjmpnjjos ipE[iu 0p3A0d ‘sfizBu -auš ’[E3.l ‘Zjp -JI I3[0S0}.IJ33 !n?Ouul |-ZEJ Ul IJEpZI ES OS Pl ‘»EA3UJP0; |!>(IIA3}S iA.id A 6—1 ‘A3WaO VU33Q v'/.W.VAVv ‘>A^VVvv\-Vv*uVA\,'.-J v’ AAAAAAAAAK\AAAA\AAAAA -7 *»vr. vo, še enkrat poglec!.. in poklice. Iz ramen se mi zvali tezso breme. Dijak V klop; pred meno; se. pogasi dvigne in odide k tabli .. Et bien, nous avons — — de... Vous... Racontez-« ? Sai res! Na to sem pozaoa, pri Povedovanje! Odprem knjigo. m prebiram z mrzlično naglico. .^- ta ble čujem nekako stopnje- x klop pred menoj zaMbi m ^•ha-, na hitro roko. cvek. ^ _ Esajeva nemirno korači no razredu. vsi se izogibamo njenega poseda. . »A tako. zopet nič! Poslusajte. fantje, ne pomaga /ničr> R--3 rete drugače, kot lenobo ?3^u' _. ko. tako. sem že videla, da * 1®JJ™ n'č ne dosežem. Začeti t;‘ c 2 zapisovanjem. . n in zopet začne drsati ni-1- ',0' ;L'L , beležnici. -Ložnik!« ■ Hvala Bog:u. nisem! Samo aanes ne. samo danes! Spogledam se s Hrvojem, onadva se zasmejiva. Poklicani oocasi vstaja. toda s tako ubupanim '-cem. ^3 sem že v naprej naredil Križ čez niega. Ona je to opazila, kajti obrnila se ie k njemu in ga vprašala: »Znate kal? Ditez moi. quel est la vie de ia..,« y odgovor nekako golčanje. češ. učil sem se, učil. prav pozno % noč. toda prav to sem pozabil. Profesovičin glas je zagrmel po Vzredit: tako? Lepo.*prav iepo!« Nato pa kakor odsekano: '-»Sedite!« Zopet ime. Oddahnem si. Ni moje. ^Traduisez la dernere lecon! S i. Vt>us plait!« Vprašani prevaja, da je za obupati. •;]e;a ihu . vpetavajo. Obrnem >e k sosedu: »Koliko?« »Deset — še.« Malo mi odleže. Minute se vlečejo kakor deževni jesenski dnevi. Brezskrbno se zazrem skozi motne šipe v naravo. Povsod sneg, bela odeja. — Hej, smuči in Pohorje. Smuk! To bi se človek razživel! Tudi jaz sem vesel, ko se spomnim na tiste lepe dneve. Stoj! Vprašana Študentovska para sede v klop s fajfo. Kdo bo sedaj, kdo? Morda jaz? Nočem misliti. Pogled Ejasove polzi po drugi strani lista. Nekdo iz dekliške strani se dvigne in nekaj prosi; nato odpre vrata in kmalu zamro koraki dekleta na stopnišču. Zavidam dekletu. »Ali res ne morete drugače, vi lenobe? Mir, vi tam v zadnji klopi! Saj ne zahtevam mnogo, samo nekaj dobre volje pokažite! Nekaj dobre I volje, pa bo dobro! Sicer pa, kakor hočete. Dobri bodo zdelali, drugi...« Prisluhnil sem. Mehko je govorila. >V predzadnji klopi, med največjimi jupaki. se je vzdignil ropot pod klopmi. Kot posmeh, kot protest. »Mir, vi v predzadnji kiopi! Da, vi, le ne vprašujte tako nedrlžno!« Nekdo se opravičuje, kakor da bi bil največji poštenjak. »Pero!« Njen glas je strog. Reditelj se obotavljajoče vzdigne in Stopi iz klopi. Povleče penkalo iz žepa in ji ga po- 111 »Da boste vedeli, kako se ;e treba obnašati.« . , . Prizadeti iz predzadnje klopi zq-rdeva in prebleduje. Medtem drsi stekleno pero po svetlem listu v razred-nici. Pregrešek zahteva kazen. Ker se je dijak predrzno obnašal. ^ Mar ste josrovi. nedotakljivi, če ste petošolci. Bomo že videli!« Razred podrsava s čevlji po tleh. Dijaki zro predse trdo in temno. Počasi se obrnem in šepetaje vprašam: »Koliko?« »Štiri!« Čas mineva počasi. Ejasova odloži pero in popivne obtožbo. Sledil bo ukor. Grizem si nohte. List v razrednici se obrne. Zahvalim se Bogu za rešitev. Tam, na tretji strani zame ni nobene nevarnosti. Poklicala je soseda. »Ste pripravljeni?« »Oprostite, deloma..,« »A tako? Sedite!« Sosed sede, nič mu ni. Cvek je cvek. in tako dalje. »Koliko?« »Dve!« Smolo bi moral imeti, če bi bil poklican sedaj, v teh dveh beraških minutah. Ona stika po redovalnici. Stoj! Zopet obrne na drugo, mojo stran! — Zopet tišina, mora nad vsem razredom. Sosed me dregne in se zareži v mene. Sunem ga v stran in v njenih očeh iščem odgovor, kdo bo sedaj. Samo jaz ne; potem bo zvonilo, Samo danes naj se me usmili, samo danes! Moje ime. Sosed me dregne. Vstanem in'sosed šepne: »Še eno minuto, kakor kaže moja ura.« Obstanem pred tablo. Zvoni! Zvoni! Gospa profesor se zgane in zamahne z roko. »No, pa drugič! Do tedaj boste predelali ... Razred je ne posluša. Od veselja pijan se vlije na hodnik... Profesoričin obraz pa postaja žalosten. Nekaj mehkega, nežnega je šlo preko njenega čela. Rahlo sklonjena stopa po hodniku, dokler ne utone v morju živih šolarjev... sesas SVgs je rod in naša zemlja VLADKO KOS Naš ie rod in naša zemlja od Triglava do morja. Naša polja, uaši gozdi, naše srce sred neba. Tiho stopa v žitno polje, kjer pri klasu klas šumi kmet in pravi: »To je moje, sonce klas za kruh zori.« NI pod zemljo sončnih žarkov, črni kamen tam blešči. Ti rudar, ki stopaš vanjo, veš, da zemlja črna ni. In mornar na širnem morju, čuješ pc~;m teh valov? Mati loče, zemPa čaka, vali pojejo: Domov! Naš je rod na zemlji naši, naš je kmet, rudar, mornar! Zemlja čaka, Sej in orjl, zemlja daje svojim dar. Naša pa je moč in slava od Triglava do morja. Mož kot en smo. straža ona, ki svoj rod braniti zna! li j^odaj oyDi luuiusfa.t m Idi/d: q j$ou Dua$i)jci -mu oiaat, •o! od ‘o tod i(nz[o>> m nuiaiqo n •ojz oijii 'apzaaz a uj OlDlUDS 'ofoitms • • • o(tqn(i isa as /o.?o,y otiaijtp.i fu^au vii vsjvv mil 90J.S a^adjj 'ou.iriu m ojqop ut ‘OZDJIU a! tuif ojdo] ‘sj.j moyoj)o luijutu jo:/ au 'Difun BU olouzod au fooo,y oitdd<)j 'vSa}jijaa /c.yaz.‘ vu Hoj yiudzvj oIuj/d.) ui ,'jojio mpm m quqop ifds.i ujjs loti ojudpo dojs osa oim as os Iojo\j soy oypDli ' tooofsj •afis jads vs\z i|tios[ j0>i a34s ,Bp2 apoq euaajs Bjioiaz qjtu Bp “JBp 3AEJS A lUjAJOIOp »poqoA8 jbjio en ‘JBj{0 BU JIBP os IJ>J 'ijjinsanm jojog 'opoqoAs bz jojog 3Jpoq sbu ‘riuec pajd oiBfBjsA tajoq ‘afflZBj 3}S3|q as etjBZ ornaj oj a y jaajs af ojjnajg majjzg* ndnqo a jojj ‘afMJls a?3}saiq !?o tunu emo* fljSBJA SOM OMaVlA ao>/iudonw dUvg CjJBnnf BSojjBsA BZ Bjjcjsjd azjas »era Bd afjjou v 'aijSAO i"J 0a Oi|3d l[lZOA Bft • afiaf ui S3jd uj —aijnBj oinowis fnnr OfV^SUa dlfUVJ •oo -iisuu otirnizm! z cijuSojzi af as b^oj J Bn'u!I TPnf[ oSouuj o[i} af as i3f:s '0CI?0IZ' paJd jiABjsn ar os :>[ko\v . 'SE[S [EfJBAOS -ucl af ir »‘o; uojs B5[0J}0 jpejez« — ‘5istai ijuoiu a[aoBz n' os oab;o •fBJJBZ 13J3P3A !U EIUES 1JIU Ep 'OU -saj o[Ejsod af u Ed noas ud '>(ejoj{ [ejšez or mijL 'cdaz z; niua>j|ouj bj -a[oiu ai i>i •ooiajsii E[fzEdo apaasoui -im maj ud af e •ijajjua.icl af es E[aj -OH.-EpodSOS B[jZBdO 3? [.oq3s psjj n>]E[j u!3J}|oui od E[Edois af isejoj 'ojsao pu aqz; zr Ejspo pqii.ni 3§B[d luarjnSo foAS af is e[jiusq ti^ejz U.13Z3AS od af E[3U3d3JqE2 '3JjllJ3AS ilESizud [jajBZ fBunz os •fuBf[siuiZEJ qat zi cjpajd euij^ af as* o>j 'IAB>]OJ IlUlHBqiABZ Ul IlUE^OJ tuiiAEjpz z Ed jo>{B>i 'o>(oj ojasoid UI OAB[S ou3fuo[j{s s Bqtu>i op f3Jd apud as ep 'o^ej sz af isboa Bpox i°l3P EZ aiafud apea iq o>[ njisojd a[BJ0Ui iq fB5iE2 čet;ojio ui aqss tuiifu z EiEfiAizsad iq Ep ‘ojez au aa ‘35{oj afoAs ai euii nuis^ 'EJjzaj Bfua5Bjaq op jod C[iq af ‘E[ap busiba E[iq 3f i>) ‘rafu [jv 'ui3fuaoEJaq z ipnj -as ‘;io>f jojjb)] 'fUBz !Jiqop E[bjoiu af J5) ‘?3AI? EU Ul B>[0JI0 EU 3f BnjSI^ 'E[Bi’iAEUod oq;j af is »j--- • uiejc^« •a[ijsndod or os ioo^\r ■sjot ez BqBjsajd B[iq af b ‘iq *g[e>{ -of E[I|iiusez ar as iqas euibs 'bjijs -iuibz oi jsojez as m iubip a zejqo BlEp af euijl ,iiuqijn n[Biuj} jjaj[Eui af JEpuaA "B[iuzjpz af as ije^i -;jbj( -of laaud ui npnqajd af as >{ojjo '0[EJ(fUEUIZ ES3SA 3f afUpEZ -BN 'Ijaudojis !J ipnj os ojbu ‘i>(UB.iq -ud s E[Ef[Aizajd a§ af as eseo •JIOJJO uq af qj>[s BfjaAfBU Euafjsj us -01X1 53A EIUIU Bp ‘3A BUI^ V ^[SUII tu buo qif i>j ‘ijolu af o[EAajqEZ 'ou -JodBU o[iq af Ed opp ■B[iq af EqB[g ■aq2nis b^ejisi aaA tu bui^ oje^ ' •tiJJBSid a qjtaj it os »‘Aao -AB[ap aaAaad -[tjoaBu oiEuiaJd« •natj od az[os um as cs ajtisA ut ojs-ij) a ij.jc! -bz of os uapaad U3JBUI oqttf[ eu paig -od tfupEz -aaii ousosoa -o[zjui eu nqnnof Jiiuptz af of }[3auoj_ ‘osnj: ouofu BZ ilJlOUI J3} JOJEUI OAO^OUO! jido.t>) Jtfud ja|Ep po os afpnf-j -ijiu -oaz oujso[Bz os ;aouo..2 luiiop od B[5jajA af as EjSauj EJisuasaf EAtg : 'ouiBui ez [ijom ur ojadZBJ poid [ju^apiod af jEds jas af uapajj ofJ3j3A ouiuoj;;s [iznod Ed LUES 'EfED 3t‘ If [asaUUJ -0>i3|qc ' ije ^nqo[>| E[tdrq tiui jaj -ojsaui a E!5 !q jads afABjpz oqat[ auiA if Ep '1 Ot 4 ti i [U *i{ V U0, -EIU IU[0q od l-IZO as' ut: >j30u0j, 3f [1C -ojsa 'qiJ03{ od 3[jzE[d as os aouss au -JSB^O'd -0qzi Bl,EA3;i’OASZEJ 3f 0qE!C •oqj3jsai af [eS^u,-] ‘150 a ajidojs ; os 300 .Ji ;:::.t0A0Spo m nul |«W [ajjaj o: |i3jiiuq §oq nzEaqo uioamoiu uu EiBjq as- ^ jso[ez l. qa>is 'aoo japas a! 3fn -OJ -J3AS A OU^O IZ05i5 aiBJ.pOJd °' !00 OUOfNi 'EUIELU E[E?31 3? ■azios [Bsuq af tš JbaPIS EOILUEtll E[3[0qz 3} HUJ' i3>) ‘UptSOJ -ez o[az af na 'aAEacu aAEfues o>i!l -o>)3u ‘au.tiui nq af JUBi- ibjs J^I -3Q ^aouoj. [EZBJjod af 3S'.!!'oqPp patu -Eiidpo as cs BJBJA ’“II3i3a 1 ^ -uijji^ 3f Ed nfouS EU 'CJ325!d Bfo.AS EjipOA UJ af Ef[>[0>l 'A3[q'1W 3? •JJA uafE.120 [iq af fepaJd? 'Ul«1" -zoj 'iiSfEi :30!iJ3A0 apsBJ os q!CJl enj •Buai'iaqod oda[ a[ Bfig B3-* -iq EuqfEut ejbjs af isba nauoJi naAvnavz i3HVM Jsis&s ?pe'ayod ©s '3)UV »’ * • 3f;0A 3XBiq OS IJJ ‘n'}iU3Z bu uiapnfi juu uj« :nji zj t[3d oda] jadoz jAonoAz iuaifoq opcq fepaj najs insAOSsfu a szaj bi bajs -B.IA0S Z3jq *B5}3A0ja BS3A0U omip bjSz ep jpoisu pani }souaopoq osjioq cniuBAjsn is Bp ‘ojsp bu oaijp.oci i'oq -as psui a[}Bjq — njjnBU taoAosnjsuM od — Ss oui;poq *eJS3laup op ojoajj •bjaos s afnfuiodsu ou sojs o.^suba -0[S 3SBU 3S [BU ‘OfgUZOd SU BŽ3} J}] ‘jpoiBn pauj iuz3qn{i ut aj;ia njasEjS oraiaBjsod — lanaAOjs — puipsjtv •na.l5 FU3[0AS A BAJSBJAOS Z3jq ‘mop {OAS BU 5JBSA IJSpO UJ ajJOJ [JBpad — [oqas para ijiiuzbjaos — ipBisoiSai |Iiq is os o>j ‘ah/om suaojsas aiijsiaid nsianfjjjBZ qo iU3iU3iT[s ‘ijjiipu idaj jsa iliuijqzBJ as os uib)i •ajnjjiui uj ijsou -buz ni)3jojs ‘n[)3(0)S -oz a ssusp b|bs -op as osa (fo.\;soqR ui pejS 3d.t; I30SH fSBJJS isiup Bn Bd 05f ‘3fZOJO BZ 0Il)3[ CfBiBpZJ 3pjBlJJim [Tl apJBflI|UJ c>S !ip dj 6U»:",UP . JJ, -ad uj opo^js a Ba^sjodn aAj[Q'• * auiaqop 3U3;UI|3} »suatdBS ow ^ _ sp •aji^oiu a^iAuzo.!^ o>jC) a ■II OAjSUfclSOU 3izoq 3S0AS >i3A B| ‘ouq3Jjod iBUl a> UV »atU3?3JP“ ^ »aira« ipnji asviBU OjfBU 3A3iJP -abJ cq 'Aajjz 09A»BU 8|BA3»ije eujoq aA3up a) ouabj oq „ ■BiZ0.10 Bxi3Up04BU OŽBUIZ B -o8u,'q BS3izoq [sOJd >l!UAoqnp »• • • 3[;oa 3S3|q OS n ‘ifjrasz bu ta-3pn.li Jj«1 ula . 0n :51!uq3?n|S A0Pf^ e;oiij BAjspnfi BSaaaaain # -3.ioa qa ‘iA>jJaa a ojj ‘3fiu,3z( -BZ 0>}3Jd 3?jq I5J0AZ IJljU 05l ! njf otBSBjao Ufi qi)jOSJA Z 3S -1UZBJA0S — £l3i3A013 ABJpZO . ^ [OAS l[3UdCJf UJ SjBUBJž OfB)|3 B? OUABJ BpiOVV ’ * ' lil1"32 8 U! jiin uj • • • 3JU3(|aiz opB|Ui e|j sfl|,Aej ‘BjSoir, Bjspez !mnu3Jj 3! b2 Bpjow 'iraBajisB« ‘!? -iJd ijB![onj qo )E.tq • cpjoCi -BUJ BAOSSfU 0{BJjqZ a? 5?8 strl?e ki i- c«Xi-*Ttrrt no levn Dieu .. ha* klopeh. Sošolke na levi oie n6. v knjigo, kakor da se se , Ma-kaj naučiti. Profesorica Pilm Nika, ki |e pmesia Ameriki milijoni Mic!ty miška je zagledala svet 18. septembra 1928. leta ob priliki predstave romantičnega filma »Osamljeni« v New Yorku. Takrat si pač tisto občinstvo, ki je prisostvovalo prvim predstavam Micky miške, še zdaleka ni moglo predstavljati, kakšna bodočnost čaka roalo_ miško na filmskem platnu .najmanj pa, Qa bi mala miška prinesla Ameriki milijone in bilijone. Dejstvo je, da Hollywood še do se-«aj^ z nobeno filmsko zvezdnico ni dosegel takšnih uspehov, kakor jih je dosegel z Micky miško. Danes ni več kontinenta na svetu, kjer ne bi otroci poznali male filmske miške. Micky miška je pravo otroško čudo. Od docela navadne in majhne smešne miške, je miška postala karakter in se nazadnje izkristalizirala v simbol. Vsekakor je to tak uspeh, kakišnega še ni dosegel živi umetnik. Mciky miška je bila rojena aele po vojni. Nekaj le za tem, ko se je vrnil iz vojne v Evropi, ki se je udeležil kot ameriški dobro-yoljec, 20-letni risar Walt Disney. V žepu ni •mel niti pečenega groša. Oziral se je za delom in začel risati reklame. Pri teh reklamah mu je prišlo na misel, da bi mogel kaj zaslužiti tudi z narisanimi figurami. Seveua samo takrat, ko bi jih mogel oživiti. Neki neznanec je končno staknil za uis-n#ya neko garažo ter mu jo najel. Disney je rtsaril v njej prav po puščavniško. V garaži je bilo neverjetno dosti miši. Neka miška se je celo tako privadila na risarja, zatopljenega v delo, da ni pobegnila, pa četudi je D«ney Prenehal z delom in jo začel motriti. Miška je postala sčasoma Disneyu nekak tovariš v samoti. Disney je zvedel za vse miškine navade in gibe ter jih začel risati v karikaturah. Tako se je rodila figura Micky miške. Figuro 1® dal Disnev patentirati. Kmalu so se zaceli Oglašati ameriški trgovci in prosili Disneya, jim odstopi svojo figuro kot značko za blago. Trgovci in podjetniki so plačevali in ^ plačujejo za malo miško lepe vsote, ven- dar pa ta denar še zdaleka ne odtehta o n e g*, ki ga je Micky miška vrgla s filmskim trakom. , Denar je začel teci v Disneyev zep sele 1932, ko je odstopil Walt Disney Micky miško večjemu ameriškemu filmskemu podjetju, katero je poskrbelo, da se je slava majčkene in gibčne, okroglooke in uhate miške kmalu raznesla po vsem svetu. (Pravo ime za Micky miško bi bilo pri nas Miha mišjak, kajti Micky je Mihael.) Willy Fritsch bo imel glavno vlogo v novert; Uflnem filmu »Lahko dekle«. Kako nastanejo dokumentarni V mnogih vojnih filmih smo videli vec po snetkov ki so imeli opazko »originalni dokumenti«.’V teh filmih smo videli razne uimue, napade in bombardiranja. Iz teh slik si je gledalec napravil podobo, kako se je vojskovalo, kakor so svoje dni ljudje iz prvih .oto-gratij o krimski vojni izvedeli, kako je ugledala takratna fronta. . Danes je svet znova zagazil v vojno stanje. Vojna še sicer ni zavzela obsega minulega svetovnega klanja, vendar s svojo tehniko in številom vojaštva niti malo ne zaostaja za vojno med 1914 do 1918. Tudi sedaj odhajajo na boj-ne poljane filmski operaterji, ki pripravljajo dokumentarni material o strahotnem času, medtem ko bodo njihovi šefi metali na trg istočasno propagandni material, ki bo prav tako opravil svoje za zmago države, ki se nahaia v vojnem stanju.................... Danes se organizira prava filmska služba, dočim v pretekli svetovni vojni še nikomur niti na misel ni prišlo, . da bi mogel film koristiti vojni in zgodovini. Iz arhiva francoske armade so bili pred kratkim objavljeni filmi o prvi organizaciji filmske službe pri zaveznikih. PRVI FILMI Prvi filmski oddelek je bil ustanovljen 1915 na zahtevo komandanta za informacije ter bil poverjen nekemu poročniku. Takoj za tem je bil od filmskih družb rekviriran potrebni vna terial ter so se napravili laboratoriji. Nato so razmestili najboljše operaterje po vseh fror iah, prav tako pa tudi fotografe. Operaterji in fotografi so odšli v jprve bojne linije, spremljali armado pri ofenzivah in pri umikanju, sodelovali pri zmagah zaveznikov in po dneve i dneve pretičali po strelskih iarkih, kjer so čakali na napade in bombardiranja. Uspehi so bili odlični: na fronti posnet film siri material je prinašal dobre podatke tako za oficirske strokovnjake kakor za propagandno službo. Na vseh straneh je nastalo povpraševanje za vojnimi posnetki, posebej pa si jih je želela filmska publika. ZGODOVINA SVETOVNE VOJNE V arhivih francoskega vojnega ministrstva : nahajajo v filmskem oddelku dokumenti o jeh večjih operacijah francoske armade: vse .ronte, vsi vojaški poveljniki, razdejanje katedrale v Reimsu, Verdun, proslava dneva miru v Parizu 1918... Vse to si lahko ogledate v nekaj urah v dvorani za predvajanje vojnih dokumentarnih filmov, ki je dodeljena temu oddelku. Sedaj se ta sekcija znova organizira. Pri izdelavi dokumentarnih in propagandnih , filmov zavezniške armade pa sodelujejo najboljši francoski operaterji, najznamenitejši režiserji in pisci filmskih prizorišč. V Nemčiji delajo danes seveda isto, isto pa tudi v Rusiji in Ameriki. Pomen filmskih oddelkov pri vojnih ministrstvih je na ta način neverjetno narastek Kamera v domovin? Plgmeicev in črnih velikanov čeprav mnogi znanstveniki smatrajo, da je Afrika skoraj docela raziskana, je zadnja ekspedicija v osrčje Afrike — ekspedicijo je organizirala nečakinja predsednika Združenih držav gospa Denis Rooseveltova — pokazala, da ima še črni kontinent ogromne in ne-, raziskane pokrajine, kamor še ni stopila noga belca. Rooseveltova rodbina je znana po svojih večnih potnikih in raziskovalcih. Leta 1926. se je oženil znanstvenik Armand Denis z nečakinjo ameriškega predsednika, Lejlo Rooseveltovo. Denis je s svojo ženo organiziral večjo ekspedicijo ter v osrčju Afrike posnel film »Guna-Guna« in na Ceylonu film »Uild Kar-go«. Ekspedicija je odšla v Afriko preteklo leto. V osrčje neraziskanih krajev je krenila iz Francoskega Maroka. , Trije avtomobili so imeli naložene tri tone bencina, 200 galonov vode, potrebno hrano, znanstvene aparate ter kompletno filmsko aparaturo za snimanje z nekaj tisoč metrov filmskega traku. Kmalu so pustili za seboj Saharo ter se znašli v osrčju Afrike, med potjo pa so posneli vse, kar je bilo zanimivega. »Crna ekstaza« Film, ki nosi naslov »Črna ekstaza«, je prinesel v kino-dvorane doslej neznane predele Črnega kontinenta. V filmu bomo videli bujno vegetacijo, divje živalstvo in sončno nebo... Vse bo izgledalo, kakor da bi zrli lilm iz predzgodovinskih dob. Film je ujel na filmsko platno nad dva metra visoke črnce in nizke Pifrmejce, katere komaj opazimo kraj črnih velikanov. Film ne bo zanimal samo znanstvenega sveta, ampak tudi vsakega belca, ki mu je ta svet neznan. V »Črni ekstazi« so posneti nadalje običaji plemen v osrčju Afrike, divji predeli in vse mogoče gorostasnosti. Kot tak je film pravo odkritje afriškega življenja. NOVI FILMSKI ZAVOD PRI NAS Zadnji dve leti je bilo na naš trg uvoženih zelo malo število nemških filmov. Domači filmski zavodi so uvažali po večini francoske in ameriške filme, ki so se našemu občinstvu najbolj priljubili. Nemški filmi niso dosegli zadnja leta kdo ve kakšnih materialnih uspehov pri našem občnistvu. Največ zaradi tega se je nemška filmska industrija odločila, da' v zvezi z nekimi našimi gospodarskimi podjetji ustanovi filmski zavod, ki bo plasiral izključno nemške filme. V zvezi z ustanovitvijo tega zavoda bo zgrajena v Zagrebu tudi velika moderna kinodvorana, kjer bodo prikazovali nemške, filme. „Ha!o Marika — Kaio Janine" Prizor iz najnovejšega Uflnega filma »Halo Marika — halo tanine«, litin:; rverrtnii™ Goddena Jn Mady Rahlovo zebe, Mariko Rokkovo, ki poje, v Babeisbsrgu režiser Carl Boese. Glavno vlogo mlade pariške plesalke Hn-np iJ-i si ka Rfikk. Film je poln dramatike, iz katere se logično razvijalo^ prizS Gori ™ T na velikem revijskem prizorišču, v svetu skladateljev in pieJatk. Sceneriiate^a fil,™ v naddimenzionalna, poedini deli prizorišča so gibljivi. V filma sodelute 150J plesalk. Partnerja Marike Rbkkove sta Rudi Godden ^ Johannea HeSters " 5. šahovnica v Buenos Airesu Na oHmpiadi v Buenos Airesu je bila tudi ?• šahovnica prav tako pomembna kot prva m druga saj je celoten uspeh tvorilo moštvo 8 ne posamezniki. Pri nekaterih moštvih je kiia vrednost posameznih šahovnic seveda različna. Za letošnjega zmagovalca, Nemčijo, Pa je bila vsekakor odločilna 3 šahovnica, na kateri je igral Engels. Primerjajoč uspehe posameznih nemških mojstrov lahko ugotovimo, je bila prav za prav nemška zmaga v glavnem po zaslugi Engelsa, ki je igral od-hfno ter dosegel skoraj 90 odst. uspeh. Renati posameznikov s 3. šahovnice so na-®lednji: l. Engels 14 (od 16 možnih točk), *• Frydman 13 (17), 3. Pelikan 10 m pol (13), Bolbochan 13 (19), 5. Feignes 12 m po 6. de Groot 9 in pol (17), 7. Bergqu.st l 08), 8. Luckis 9 in pol (20), 9. VVinz,6 m E.°< (15), 10 Walter Cruz 6 in pol (16), H. Christensen 7 in ool (19), 12. Schmidt 5 03), 3- Aleman 7 (19), 14. Kahn 6 in pol (18) ui Jv. Letelier 4 in pol (13) točk. Poleg Engelsa e ie odlično Odrezal Poljak Fridman, narav-DOšt presenetljiv pa je uspeh Čeha Pelikana, o slabem uspehu sta presenetila sicer močna mojstra Estonec Shmidt ter Litvanec Luckis, ki sta kriva slabega uspeha celotnega moštva. S 3. šahovnice naslednja zanimiva partija Čeha Pelikana: 215. INDIJSKA OBRAMBA Beli: Kleinstein črni: Pelikan (Palestina) (češko-Moravska) 1. d4, Sf6 2. Sf3, g6 3. c4, Lg7 4. Sc3, 0—0 5. e4, d6 6. Le2, Sbd7 7. 0—0, e5 8. d5, S-5 9. Dc2, a5 10. Lg5, h6 (sistem dr. Euvveja) 11. Le3, SeS 12. Sd2, f5 13. f3, f4 14. Lf2, g5 15. a3, Sa6 16. Sa2, h5 17. b4, s;4 18. c5, Tf7! (zanimiva »prestava« stolna) 19. Sb3, Lf3 20. Khl, Tg7 21. c6, b5! 22. bxa5, bxa5 23. Sxaa (požrešnost se vedno maščuie; boliše bi bilo 23. Tfdl ter 24. Lfl), f*3 24. Lsrl, D?5 25. Lb5, 5c5 28. Sb7, Lh3! 27. LxČ5, bxc5 28. Tfdl (gxh3 ne gre zaradi g2+; na 28. Tgl 'gra črni gxh2 29. Kxh?, I.c.8 ter po’agoma napreduie s kmetom). Txp3! 29. grh3, !?2-r 30. Kgl, Ty.f3 31. d6, Tfl + !! “3?. Lxfl, orxflD+ 33. Kx!l, Ddl+ 34. Ke2, De3 - in beli preda tik pred matom. poteza dobiva v tej varianti orednost pred1 ostrejšim nadaljevanjem s 4. cxd5 ali 4. Db3> Lg7 5. e3, 0-0 6. Taci, c5 7. dxc5, Da5 s! cxd5, Tfd8 (do tu je partija identična s partijo Capab!anca-Reshev/sky v AVRO turnir; . 9, Dd2 (Capablanca je tu igral 9. Da4 z menjavo dam. Nerazvita bela igra je zadostna odmena za izgubljenega kmeta. Tekstna poteza je nova, vendar pa zelo dvomljive vrednosti), Sxd5 10. Lc7 (za oko močno, toda B. ima proti temu močan odgovor), Dxx7 11. Sxd5, Txd5! (žrtev je malone izsiljena, vendar pa črni to tvega le na račun nerazvite bele po’iciie)l?. D”d5, I.e6 13. Dd2, Scf> 14. Tedi, Tp.dS 15. Del, Da5 ' 16. Td?, Td5! 17. S're2, Txc5 18. S-.3. L\c3 19. Bxc3, Txo3 20. Dh2, Ta3 21. Db5, Dc3 22. Db2, Oc5 ?3. DM, f va?»! 24. Txa2, Da54- 25. Td?, Tal 26. 7d3, Txhi_j_ 27. I-bl. Sei 28. Ke2, PbS-JL 29. I.d3, S’^3 ?0. Txd3. a5 31. Tdl. D".4 32. Kf3, b5 33. Td7. b4 34. Ta7. 35. Td8-!-, Kg7 36. Tda8, a3 37. g3, Db5 in beli preda.. Dr. i. Lasker Križanka št. E8 * i 4 j 6 >i ui iV s/ vrl Vil vlil IX X Ki i ■ Dve Xeresovi partiji •,^ turnirja v Buenos Airesu (ne olimpiadi), sta delila prvo in drugo nagrado Keres S Poljak Najdorf, naslednji dve lepi zmagi av!a Keresa. 218. ŠPANSKA OTVORITEV e],: Benko Črni: Keres e ’* e4, e5 2. Sf3, ScG 3. Lb5, a6 4. La4, Sivi c ^7°. Le7 6. Tfel, b5 7. Lb3, d6 8. c3, 0—0 ;' Lg4 10. exd4 (ostra protiakcija, umer-cvifi radaljevanje pa proži 10... TeS) 11. s?«*, d5 12. e5, Se4 13. Del (zanimiv po-ko se beli izogne neprijetni vezavi na ^3 14. Ldl, Sc4 15. LI4, c5! 16. b3, Sb6 Z' Std2, Tr.c8 18. Sxe4, dxe4 19. Txe4, LIo Jel, cxd4 21. Db2, Lb4 22. Ld2, Lc3! (cr->4 do vidne prednosti) 23. Lxc3, hV,Dc1, Sbd5 25. a3, Db6 26 Lc2, Lxc^ H. S^d8 28. e6. fxe6 29. Sg5. S«i 30. Txe0, 95 «J da na Txf6 odgovori z Dxg5) 31.5*3, Tr4 v 3, Dd5 33- Te3’ b4 34- Qa n?5 T3«t> D--C2 37. T-c2. Tcdo 38 5d7 39. Tbl, Sc5 40. Ke2, Sxb3! 41. Txb3, Te8+ 42. Se5, Txe5 43. Kf3, Td3+ 44. Kf4, Tel in beli preda. 219. DAMIN GAMBIT Beli: Keres črni: Gsrschman (Argentina) 1. d4, Sf6 2. c4, e6 3. Sc3, d5 4. Lg5, Le7 5. Sf3, 0—0 6. e3, h6 7. Lh4. Se4 8. Lxe7, De7 9' Dc2, Sxc3 10. Dxc3, c6 11. cxd5, exd5 12, Ld3, b6 13. 0—0, Lb7 14 Tfel, Sbd7 15.' Taci, Sf6 16. Db3, Tac8 17. Tc2, c5 18. Ua3, I a8 19. Teci, Se4 20. dxc5, Txc5 21. Lxe4. dxe4 22. Txc5, bxc5 23. Sd4, Ld5 24. Txc5, Lra2 25 li3. Le6 ?6. Dc3, Df6 27. Tc7, Tfd8 28. Txn7, Tdc8 29. Tc7, Ta8 39. Sc2, DdS 31 D25, Ddl + 32 Kh2, Tad8 33. Sd4, Te8 34! Sf5, Lxf5 35, Dxe8+ in črni preda. Parti?e iz Rusije S turnirja za letošnje prvenstvo SSSR še naslednja lepa partija: 212. Griinfeldova obramba. Beli: A.Toluš črni-. M. Botvinnik 1. d4, Sf6 2. c4, gb 3. Sc3, d5 4. Lf4 (ta praznuje jutri svoj 76. rojstni dan v Arne-riki, kjer namerava preživeti jesen svojega življenja. Besede pomenijo; (1 °.r a v 1 o : l indski dramatik; il. ti ■ ..ve; izraz pn tenisu; UI. snov; IV. tuj Čaf°^na enota; holandski otok, VI. moško ime (»Duma«): VII bolest- Predplačilo; ploskovna K seve(,no krstno ime (Kreuger); zdravnik roParicai pesnitev; XI. imn" II P '-č 11 0 : '■ veseloigra; 2. žensko °Pere: 3. oseba iz sv. pisma; iz pretek.osti; 4. špansko žensko ime; žensko ime; o. hazardna irrra; 6. Kersnikova novela; (. kmet, ko opravlja neko delo: ustanovitelj Kima; 8. slaven izdelovalec gosli; nevarna bolezen. TRDOGL-. I POŽIRALEC ŽLIC Ferdinand Schvvidsackl iz Leobna je bil že trikrat prepeljan v bolnišnico in vselej je požrl ročaj od žlice. Komaj so ga izpustili, je že spet požrl žlico, ki so mu jo. morali četrtič rešiti. Pravijo, da hoče mož na ta način postati nesposoben za delo, da bi na lehek način brez dela živel od rente. cevni vsevalovni luksuzni super din 3.500' LORD 40 cevni vsevalovni luksuzni velesuper din 4*800* RADIO TSCHARRE Zavarovalna delniška družba 1JIV AV« Centrala: Zagreb Podružnice: Ljubljana, Beograd, Novi Sad, Sarajevo, Zagreb Glavna zastopstva: Celje, Maribor, Osijek, Petrovgrad, Split, Subotica, Sulak, Vršac Zavaruje: požar — vlom _ steklo — transport nezgode — zakonita dolžnost jamstva — avto-ka*ko avto-jamstvo — življenjsko zavarovanje vseh vrst z in brez zdravniške preiskave — '• dote otrokom in štedilno zavarovanje v zvezi z domačimi hranilniki — urami. rovaNJ6 Vesele božične vrazmke in srečno Novo leto želi FOTO V11 '"//O' Vesele božične praznike želi: Matka 4.4. Cetje Osnovana 1923. leta, prevzemši poslovanje dotedanje Drž. einkarne, osn. 1873. leta. Predeluje in izkorišča cinkovo rudo in cink Glavni proizvodi Cinkarne d. d.: cink, surov in rafiniran v blokih, cinkova pločevina vseh dimenzij in debelin, bakrena pločevina vseh dimenzij in debelin, cinkov prah, žveplena kislina, koncentrirana in nekoncentrirana, zelena galica (železni vitriol), katran, cinkovo belilo »briljant«. Glavno zastopstvo za prodajo izdelkov Cinkarne d. d. ima tvrdSca: Metalno akcijonarsko društvo Beograd, Karadjordjeva cesta 1 -• ■--- •• J V 'v. • • .■ •. ki vrši veleprodajo ter ima stalno na skladišču modro galico, litopon, minij, kositer (cin) v blokih in palicah, aluminij, baker, antimon. Poleg tega trguje tudi s starimi kovinami in kovinskimi odpadki vseh vrst. PLO/NA /TAVBENA DRUŽBA Brzojavi: SPl.OSIAD MARIBOR-TEZNO Delavnica za železne konstrukcije, mostove in rezervoarje* Oddelek za električno in avtogensko varjenje. Tvornica vijakov, zakovic in drobne železne ro .«• ink afodme ftivovotkisiva m m e Pivovarna v Laškem Sredi preteklega stoletja in že dosti preje Se je po vsej Sloveniji pričela razvijati pivo-Miiška stroka. Med najstarejše pivovarne, takrat nastale, spada pivovarna v Laškem Mo se že leta '1825 omenja neki Geyer Prane kot njen lastnik, temu je sledila leta 1839 rodbina Uhlichova. Leta 1866 je prišel Po končani prusko-avstrijski vojni v Laško neki Larisch Anton, ki je pivovarno kupil in kateri je pozneje gospodaril njegov sin do leta 1881. Gospodaril je slabo in spravil pivo- varno v konkurz, nakar jo je kupila_ znana rodbina Kukčeva iz Žalca, ki je bila ze lastnik pivovarne v Žalcu. Prvi lastnik iz Kuk-čeve rodbine Simon je proizvajal ze 30.000 do 35.00 hi letno vzlic ogromni konkurenci od raznih domačih in tujih pivovarn, zlasti pivovarn Reininghaus, Goss in Puntigam. Ta Simon Kukec je dal tudi prvi pobudo za varjenje termalnega piva ter se je že v prvih poizkusih pokazalo, da ima laška termalna voda neko za pivo posebno ugodno svojstvo in ka- kovost, tako da laško termalno pivo močno sliči plzenskemu. Kukčevo termalno pivo se je zlasti izvažalo na Dunaj pod geslom: »Der-mal trinken wir Thermalbier«. Vso transportno posodo za to pivo se je v Kukčevi laški pivovarni izpiralo, enako kakor sedaj, s termalno vodo. Jako zanimiv je bil tudi poizkus, ki ga je napravil s termalnim pivom. V najhujši zimi so dali preko noči na sneg dva polna sodčka, prvi je bil napolnjen z navadnim marčnim pivom, drugi pa s termalnim. Ko ie pivo v sodčkih popolnoma zmrznilo, so oba sodčka zvalili v dobro zakurjeno sobo, kjer se je pivo zopet stalilo. Nato so oba sodčka hkrati nastavili in ugotovili, da je bilo marčno pivo popolnoma motno, termalno pa je bilo kristalno čisto. Dne 1. septembra leta 1903 je postala lastnica »Združenih pivovarn Žalec in Laško« delniška družba. Takrat je bil konsum piva velik in je pivovarna dobro uspevala, po svetovni vojni pa so nastale težkoče. Cena pivu je rastla, surovine so se podražile, trošarine pa povišale. Konsum je radi tega konstantno nazadoval, ker so se nižji sloji odvadili piti pivo. Na njegovo mesto je stopil sadjevec in deloma vino. Nastajali so karteli pivovarn ter so vse večje pivovarne imele tendenco, znebiti se manjših konkurentini. V naši banovini je prevzela to nalogo ljubljanska pivovarna »Union«, ki ie leta 1926 kupila večino delnic laške in žalske pivovarne, ter njih obratovanje ustavila. Obrat je bil sicer ustavljen, pivovarna »Union« pa je še leta in leta prodajala v Zagrebu in drugod priljubljeno »Laško pivo«. Močno so Laščani trpeli na tej izgubi, zlasti ker je tudi ostala industrija v Laškem in okolici začela propadati. Zato so se domačini vedno pečali z mislijo, kako bi iznova poživili predvsem pivovarniško industrijo in leta 1929 je prišlo do prvih resnih pogovorov glede ustanovitve nove pivovarne. K štirim gospodom, med katerimi je bil en inženir in trije restavraterji, so se leta 1930 pridružili nekateri Laščani in slednjič gostilničarji cele dravske banovine ter sklenili ustanoviti v Laškem novo pivovarno. Da ravno v Laškem, je bil vzrok izborna kakovost vode in veliki sloves »Laškega piva«, centralna lega laškega mesta in brezkonkurenčne cene takratnega piva. Dne 16. junija 1931 se je vršil ustanovni občni zbor delniške družbe, ki se je ustanovila z glavnico 15,000.000 din. Baš takrat pa je nastopila gospodarska in denarna kriza, id 'je odrinila postavitev pivovarne za dobrih 5 let, tako da je pivovarna pričela obratovati šele v jeseni leta 1938. Laska pivovarna ima najmodernejšo strojno opremo, katero ji je dobavilo specialno podjetje iz češkoslovaške. Pivovarna je popolnoma avtomatizirana in najmodernejša v celi Evropi. Zgradbe so zidane iz železobetona in arhitektonično izzivajo splošno pozornost ter so v kras celega kraja. Konstrukcija strojev in zlasti hladilnih naprav je edinstvena in jih nima do sedaj tako praktičnih in odgovarjajočih nobena pivovarna. Podjetje ima svojo lastno parno in električno centralo, za rezervo pa električni tok iz Fale. Ima tudi lastno vodo, isto, ki jo ie že imela stara pivovarna v Laškem, zajeto vodnjakom, situiranim neposredno v tovarniških poslopjih; poleg tega ima napeljano vodo iz občinskega vodovoda in tretjo vrsto vode iz studenca. Termalno vodo za termalno pivo pa uvaža direktno iz toplih vrelcev. Kapaciteta nove pivovarne je preračunana na maksimalno 60.000 hi, vendar bo predvidoma v prvem letu izkuhala le 20.000 hi piva. Sicer je podana sigurnost, da je podjetje aktivno že pri produkciji 10.000 hi. Delničarji, ki so svoječasno že obupavali nad vloženim denarjem in teh je okoli 3000, med njimi 65 odst. gostilničarjev, se veselijo, da je le prišlo do uresničenja njih ideje in želje po osamosvojitvi gostilničarskega stanu v zvezi z dobavo piva. Kakor so se prej delnice Laške pivovarne ponujale v nakup, takšno je sedaj povpraševanje po njih in jih lastniki držijo čvrsto v rokah. Kakor vsem delničarjem, tako tudi Laščanom je čestitati, da nova pivovarna tako uspeva in da je njeno pivo eno izmed prvih in na dobrem glasu, kot je bilo svoječasno. O varnosti pri avtogenem varjenlu Vsako delo, ki ga opravljamo z mo-rnimi tehničnimi pripomočki, zahteva delavca posebno spretnost in pa stro-vno izobrazbo. Včasih pravimo, da je lo tudi nevarno, če se pojavljajo kot »sledica nespretnosti ali pomanjkljive rokovne izobrazbe neizogibne nesre-, ki ne zadenejo po navadi samo tiste-t, ki je nespretnost pokazal pri delu, mveč tudi vse tiste, ki so se takrat itčajno, ali pa po službeni potrebi na-ijali v njegovi bližini. Varilna stroka je tem pogledu med delavci laiki precej izvpjta in še danes najdemo obrtnike, i si varilnega aparata nočejo in ne upa- 1 nabaviti iz golega strahu, da jim ute-3e med delom eksplodirati acetilenski izvijalec, da bi se vnela plinska jeklen- * in da bi jim na tak način povzročen 3žar uničil dragoceno delavnico. Tudi asilci podeželja smatrajo varilno apa- raturo najčešče kot vzrok požarne nesreče pri kovinarskih delavnicah, kar je iz reportaže dnevnega časopisja prepo-gostokrat razvidno. »Eksplodirala je naprava za varjenje« se glasi poročilo; in ker manjka pri tem vsako podrobnejše tehnično pojasnilo, je laik prepričan, da je nastopila nesreča brez krivde tistega, ki je to napravo upravljal in kot nekaka posledica nepreračunljive višje sile. V nasprotstvu z javnim mnenjem lahko trdimo z vso sigurnostjo, da je delo z varilnim aparatom prav tako nevarno, kot vožnja s kolesom po klancu navzdol. Kdor nima zavore in pnevmatik v redu ter ne razpolaga s primernim znanjem ravnotežja ter se tudi ne izogiba globokih jam in kamenja, je podoben varilcu, ki se ne briga za svoj acetilenski razvijalec, ki ne ve čemu mu služi vod- na varovalka, ki z mastnimi rokami prijemlje kisikovo jeklenko in njen ventil in ki vari kar tjavendan brez opazovanja varilnega procesa. Varilne stroke se je treba prav tako učiti, kot vsake druge obrti. V kolikor se obrtni naraščaj pri svojem mojstru-učitelju ne poduči dovolj o tej sodobni tehniki, mora pomočnik v obrtnonadalje-valne tečaje, ki se vrše pri nas doma pod okriljem obrtnopospeševalnih zavodov in s sodelovanje domače vodilne industrije za to panogo, ki vzdržuje v svojem obratu — AGA Ruše d. d. v Rušah pri Mariboru — celo lastno varilno šolo, ki je javnosti stalno dostopna. V precejšnji meri pa skrbi za varnost naših varilcev tudi državna tehnična zakonodaja, ki je v sporazumu z domačimi strokovnjaki izdala po vzorcu drugih držav tri pomembne pravilnike in sicer pravilnik o postopanju z jeklenkami, ki so napolnjene s plini pod velikim pritiskom, pravilnik o dissousplinskih jeklenkah ter uredbo o karbidu in acetilenu. Vsi ti pravilniki jasno in točno predpisujejo, kaki morajo biti pripomočki za avtogeno varilno stroko, kako moramo s temi pripomočki postopati in kdo se sme teh pripomočkov pri tehničnem delu tudi posluževati. Strokovna izobrazba naših varilcev se naslanja na to tehnično zakonodajo, podpira pa jo tudi naša domača strokovna literatura, s katero smo se Slovenci osamosvojili od tujerodnih učbenikov. S tem so dani domačemu človeku vsi predpogoji za temeljito strokovno izobrazbo, s katero prihaja v naše varilne delavnice tudi ona varnost in sigurnost, ki jo garantirata vsakemu varilcu sodobna zna nost in tehnika. Spomini invalida M. Kajč Fantje in možje so bili pri vojakih, Sato so opravljale poljsko delo žene m yeija deca. Stari Sečkar, zapovednik težakov, je bil torej uvideven in jih ^ ni Preveč priganjal, ko so pobirali izplužen; jtrompir na prostrani njivi za marofom, Kajti vedel je, da jim mora ostati še nekaj moči za domače opravke. Ker pa se j® zmerom huje zdelaval revmatizem, Kega vsak dan močneje pihalo, ga je kon-minilo potrpljenje. Ne samo, da ga k zmerom hujše zdelaval revmatizem, rana, ki jo je prinesel iz Galicije in je si-aar ni dosti občutil, mu je zdaj potisnila Y roko še drugo grčavko. Od časa do '■asa je vzdihnil in zaklel, nato pa se je. bi prej odleglo, znašal nad težaki. B°g ve, kako dolgo bi še rentačil, da ga ni Pri tem nekdo zmotil: po stezi med rahlo rumenečimi jagnedi se je pomalem Nižala poštarica. prijazna starejša gospo jjteua. ki je šla včasi tod mimo na spre-£0c3- s katero se je Sečkar zmerom rad Pomenil, posebno zdaj, v teh nemir-časih. Ze zdaleč ji je voščil dober an' še enkrat opomnil težake, naj se Podvizajo, in odkrevsal na kraj njive. ,ter je poštarica obstala, vedoč, da jo 0 zopet pobaral, kako je z vojno. Ki- majoč s težko glavo, ki jo je pokrivala zamaščena kapa, je sledil novicam, od časa do časa je kaj pripomnil in se naposled zadovoljen prestopil: povsem je bil pozabil na bolečine v nogi. Ker pa ni maral, da bi se zopet oglasila, je, ko je gospodična umolknila, brž začel sam govoriti, saj to pomaga malone tako, kot če bi poslušal razburljivo vojno poročilo. Povedal bo zgodbo, ki se je zmerom rad spomni. »Med vojno sem bili purš.« Tu je izrekel ime svojega kapetana, ki je zvene- lo slovansko. »Poznal sem ga bolje ko lastnega brata. Z njim sem bil v Galiciji,« se je nakremžil, ker ga je ob tem imenu vedno zbodlo v nogi, »pozneje na italijanski fronti in nazadnje blizu Pešte. Tam se je tudi zgodilo, kar ne bom nikdar pozabil.« je znižal glas. Prstenorjavi. zgubani obraz mu je postal skrivnosten, sive, prekanjene oči so se še bolj zožile. »Bilo je jeseni leta sedemnajstega. Vojaki, siti boja. so hoteli domov, ko za-čujem nekega večera, kako se posvetujejo oficirji. Skoraj vse sem razumel, najbolje pa to, da bo trajala vojna se celo leto. Še eno leto boste zastonj umiral. bi bil takrat najrajši zaklical vojakom zunaj pred šotori Tako namreč hočejo naši oficirji! Tedaj me nekdo pokliče, pa se seveda ne oglasim, ker bi si mislili, da sem nastavljal ušesa: če ču-ješ svoje ime, si čul tudi drugo. Pozovejo me znova, močneje, a se še vedno ne oglasim, pač pa vzamem v roko kapetanov škorenj in ga začnem na vso moč drgniti. Takrat stopi k meni poročnik in me nahruli: Zakaj se ne oglasiš?! Pasem ga le debelo pogledal: Gospod poročnik, saj me niste pozvali! Premeril me je, da me je zazeblo, in odšel. Lahko si mislite, gospodična, da tega nisem nikomur pravil — prav za prav samo nekomu: mojemu kapetanu. Le jaz, moj kapetan in tisti oficirji samo vedeli, da bo trpela vojna še eno leto,« se je ponosno trkal z ročajem grčavke. »Ob kakšni priliki pa ste si upali povedati vašemu kapetanu, kar ste slišali,« je vprašala poštarica, potem ko je pogledala na drobno zapestno uro. Do treh, ko odpre pošto, je bilo še nekaj časa. In stari Sečkar je zadovoljen, ker jo je njegova zgodba tako zanimala, povzel: »S to stvarjo pa je bilo takole. Vedno sva govorila po madžorsko. Nekoč si pa pojem domačo, slovensko pesem. Naenkrat stoji pred menoj kapetan in me z očmi požira. Do sedaj je mislil, da sem Madžar, kot on. Konec je z menoj, sem pomislil in se videl v ječi in na vislicah. Pa je za hip pogledal naokrog, se mi ■približal ter tiho rekel: „Nič se ne boj, dečko, jaz tudi nisem Madžar, ampak Poljak!” Močno mi je stisnil roko in sc nato obrnil, meni pa je šlo na jok...« »Kakor nama zdaj,« se je skozi solze nasmehnila gospodična in izvlekla robček, Sečkar, možak, kakor je bil, je seveda moral prikriti svoje ganotje. Le posmrk-nil je in zabrundal: »Ta prekleti revmatizem!« In ze se je sunkovito, malone po vojaško obrnil ter jel krevsati proti težakom na spodnjem koncu njive, ki so se zdaj umo sklanjali nad krompir v brazdah. Vsem cenj. odjemalcem želi vesele božične praznike tvrdka Bruno Moser Beograd - Zemun Moserjeva ul. 1 Tel. 37-555 veletrgovina z vinom« proizvodnja penečih vin m Zastopnik za Maribor in okolico: Franc Vogrin, Maribor Maistrova ulica 15 - Tel. 26-64 terpentin krema parketni vosek, vazelin, mast m gumatran za čevife, so domač proizvod in Vam nudijo za Vaš denar polno vrednost. - Kdor jih uporablja, štedi. Izdeiufe vse vrste biaga: Kanafasi Cefir: Berhendi Irleti Gradi »a msdrsce Brisače__________ Žeon« robci itd. Štirje aparati letnika 1940 zopet dokazujejo, da je RADIONE" znamka svetovnega slovesa f » RADIONE 740 super Osemelektronski veliki razkošni super Ra-dione 740 ima predstopnjo, 7 krogov, 3 valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko z dvojno občutljivostjo, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje, zaporo zoper kratkovalne motnje. — Tipa 740 W za izmenični tok rabi le ™ wa«°v™, Cena din 5600— lipa 740 GW za istosmemi in izmenični tok rabi 70 wattov. Cena din 5800— RADIONE 540 super Petelektronski razkošni super Radione 540 ima: 7 krogov, 3 valovna območja, modeme jeklene elektronke, magično oko, zvočno kompenzacijo, regulator za selektivnost in barvo glasu. — Tipa 540 W za izmenični raEb,'„ 40 wattow. Cena din 4200— lipa 540 GW za istosmemi in izmenični tok rabi 58 wattov. Cena din 4400— RADIONE 440 B su**er štirielektronski baterijski super Radione 440 B ima: 7 krogov, 3 valovna območja, 2 voltne štedljive elektronke, regulator za selektivnost in barvo glasu, odklopljivo »az-svetljavo skale. — Poraba toka (brez razsvetljave): 2 Volt, 0.42 A, 135 Volt, 13 ma. Cena din 3700— RADIONE R 2 super šestelektronski avto- in potni super Radione R 2 ima: predstopnjo, 7 krogov, 3 valovne dolžine, delan je za 6 ali 12 voltni akumulator in za vse napetosti izmeničnega toka; ima regulator za barvo glasu, zmanjšano občutljivost za motnje in zaporo zoper kratkovalovne motnje ter kovinsko kaseto. — Poraba i« ■■ ie,n?ver'etn0 majhna in sicer: za izmenični tok ie 24 wattov, za 6 voltni akumulator le 3.5 A. cena din 4800— •l Vedno leno la prahiicno darilo! Pilpoiofia se izdefovalnlca dežnikov Maribor, Aleksandrova 19 Dragocen božični dar je m. Bauerle Šivalni stroji • Najnovejši otroški voti^ TJ Velika izbira motorjev, triciklov, šivalnih strojev, igračnih vozičkov, skirojev avtomobilčkov, kolesni deli Ceniki frankoi — *' ^ — Ceniki frank o — ** ..TRIBUNA" F. B. L. LJUBLJANA Karlovška c. 4 — Podr.: Maribor, Alek*and,tf’,a RADIO d. z o. z. v Liubllani - Miklošičeva cesta 7 Telefon 3190 Zastopstva: MARIBOR: Ozvatič Ignac, Cafova 1. MURSKA SOBOTA: Stlvan Ernest PTUJ: Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico, r. z. z o, z. CELJE: Toplak Adolf, Prešernova 5. ZIDANI MOST: Guček Ivan. tMbma tata A. A. dobavlja pod ugodnimi pogoji električni tok za razsvetljavo in za pogon obrti in industrije •• Posebno pa nudi tok pod ugodnimi pogoji za električno kuhanje Informacije pri ravnateljstvu ELEKTRARNE FALA D. B. Maribor« Vrazova ulica 2/1. in pri MESTNEM ElEKTRIČNEM PODJETJU Maribor« Frančiikanska ulica 8 c elie Drobne zanimivosti iz ttarega Celja Iz delovanja nekdanjih občinskih svetov, ki so bili Slovencem ze!o nenskion.eni V seji občinskega sveta 3. aprila 1882 je bil stavljen sledeči predlog, ki so ga Podpisali vsi občinski svetniki: »Iz razloga, ker so slovenski strankar- ii neumorno na delu, da poslovenijo in odvzamejo spodnještajerskim mestom in trgom nemško obeležje in ker je namera slovenizirati tudi spodnještajerske srednje šole ter tako odvzeti doraščajoči generaciji možnost, si svoj obstanek zasi-gurati v širnem svetu, si šteje celjski občinski svet za dolžnost, proti takim napredkom in kulturi sovražnim stremljenjem kar najodločneje nastopiti in se z vsemi zakonitimi in dovoljenimi sredstvi Proti temu boriti. V prvi vrsti morajo biti vložene peticije na poslansko in gosposko zbornico. Tudi se mora na isti način preprečiti slo-Veniziranje uradov in sodišč. Tako stremljenje slovenskih strankarjev zasleduje cilj, da se vsled sloveniziranja ^uradov in sodišč ustanovi v Ljubljani deželno nad-sodišče, s čimer bi bil storjen prvi korak k delitvi naše domovine in k fantastični Meji ustanovitve kraljevine »Slovenije«. Končno želi občinski svet mesta Celja, da se v svrho skupne borbe spodnještajerskih Nemcev proti takim ciljem in da bi se laže odbilo za nemško in slovensko prebivlastvo kvarne aspiracije, sestane strankin zbor za Spodnje Štajersko.« SLAVA TEBI. KI SI NAS KMETE LJUBIL V seji občinskega sveta 1. septembra 1882 je bilo sklenjeno, postaviti na takratnem Grajskem, sedaj Dečkovem trgu, spomenik cesarju Jožefu H. Za postavitev spomenika se je sestavil poseben odbor. Spomenik je bil odkrit z velikimi svečanostmi 29. oktobra 1882 ob 11. uri na Grajskem trgu. Na predvečer je bilo mesto svečano razsvetljeno in po mestnih ulicah se je vila baklada, po bakladi pa je bil sestanek v hotelu »Pri zlatem levu*. Uvod v slavnostni dan je bila budnica, ob pol 11. so se vsi udeleženci slavnosti, društva in korporacije v slavnostnem sprevodu podali na Grajski trg pred spomenik, kjer je občinski svetnik Avgust Tisch imel slavnostni govor v nemškem, župan iz Št. Petra v Savinjski dolini Josip Lenko pa za slovensko podeželsko ljudstvo v slovenskem jeziku. Župan dr. Neckermann je nato odkril spomenik in ga prevzel v varstvo občine. Celjske dame so položile pred spomenik venec. trak tega venca je shranjen še danes v celjskem muzeju. Nato je bil v kazini banket. - Ta spomenik je stal še 2 meseca po prevratu leta 1918 na svojem mestu. Hudomušneži so^ ga ogrnili v star avstrijski vojaški plašč, na S-avo Pa so mu posadili železno čelado. Na Podstavek spomenika je bila prislonjena ['apuna kažipotna tabla, ki so jo sneli na križišču Glavnega trga z napisom »isacn Marburg, Graz, Wien«. Ker se za ustva-ritev spomenika ni nihče brigal, mu je v novoletni noči 1919 od navdušenja prekipevajoča mladina navezana okoli vra-*u vrv in Josef II. se je zvrnil v sneg... transit gloria mundi... FRANC JOŽEF V CELJU Nepozabni slavnostni dan za mesto ^elje je bil 11. julij 1883, ko jc Celje obiskal cesar Franc Jožef I. Po sprejemu #a postaji, kjer so se zbrali zastopniki °blasti z občinskim odborom in velika božica občinstva, je župan dr. Necker-*”ann pozdravil monarha v imenu mesta ~e'ja. Cesar se je nato peljal z vozom. sa je vodil sam občinski svetnik Fric ^athes po mestnih ulicah k vojaškemu Vežbaljšču, kjer si je cesar ogledal zbra-0e vojaške čete. Iz vežbališča se je ce-?ar dpeljal v poslopje Gizeline bolnice, »atero si je ogledal, po ogledu pa se je z«Pet odpeljal na postajo. Občinstvo na ''Cah ga je navdušeno pozdravljalo. Za /isrčni sprejem se je cesar na ^postaji $uPanu zahvalil z besedami: »Gospod *up^n. zahvaljujem se Vam še enkrat za J^Srčen sprejem, ki so mi ga priredili e';aui in želim, procvitajočemu mestu Se blagostanje in napredek.« — Znano ua le in starejši Celjani se še dobro spo- minjajo, da se je cesar pri svojem obisku v Celju proti županu v nekaterih zadevah prav nepovoljno izrazil, posebno ker so takratni mogotci z vsemi sredstvi preprečili. da slovensko ljudstvo nt prišlo v stik s cesarjem, da se niso slišali slovenski vzkliki, ker bi se na ta način kvaril nemški značaj celjskega mesta. O tem pa seveda kronist molči. BOJ PROTI SLOVENSKEMU NOTARJU Po smrti notarja Morica Sajovitzase je za zasedbo tega mesta potegoval slovenski notar. Občinski svet je v seji 28. februarja 1888 zavzel k zadevi stališče. »Občinski svet mesta Celja smatra za svojo nujno in najvišjo dolžnost, v imenu prebivalstva mesta Celja, ki po veliki večini pripada nemški stranki, zavzeti proti zasedbi izpraznjenega notarskega mesta po Nemcem sovražni, slovanofilski stranki pripadajočemu prosilcu. To bi bilo združeno z veliko nevarnostjo za osebne interese celjskih meščanov. Vsled nacionalne nestrpnosti v nekdaj tako mirni Spodnještajerski, so razmere dozorele že tako daleč, da se smatra Nemca za osebnega sovražnika Slovana Ul v oči- gled dejstvu, da so c. kr. notarji slovenskega mišljenja na Spodnjem Štajerskem vidni agitatorji in jih kot take večkrat omenja tudi slovansko časopisje, dalje i ozirom na to, da so te notarske pisarne koncentracijske pisarne za slovanofilsko propagando in ognjišča nacionalne nestrpnosti, je nemškemu meščanstvu sploh nemogoče urejevati svoje, dostikrat najvažnejše osebne zadeve. Z ozirom na nah. Imenovanje drugega slovensko mislečega notarja v Celju, kjer že en slovenski notar deluje, bi bil težek udarec in žalitev za prebivalstvo in njega naj važnejše osebne zadeve. Z ozirom an vse te važne okolnosti in na splošno že ljo celjskega prebivalstva, je naprosil občinski svet poslanca dr. Riharda Fo-reggerja, naj takoj ukrene vse, da se zavarujejo interesi mesta m meščanov. Če bi bilo potrebno, naj v imenu cesarski hiši vedno zvestih Celjanov, posebna deputacija izroči cesarju prošnjo za ugodno rešitev te za Celje tako nevarne zadeve. — Kljub vsem ■ intrigam je bilo drugo mesto notarja zasedeno po Slovencu. Milan Cetina. Na lovu ustreljen Te dni so šli 291etoi posestnik Urban Plesnik, posestnik Rok Glojek in njegova dva sinova Bernard ter 121etni Rok iz Solčave v Jankov gozd na lov na kune. V gozdu so na visoki smreki zagledali dve kuni. Mali Rok je splezal na smreko, da bi prepodil živali. Ko je bil deček že 12 metrov visoko, je PlesJk ustrelil z lovsko puško proti kunam. Strel pa je zadel Roka, ki je padel z drevesa in na msetu izdihnil. Celjski božični trg Živilski trg v Celju je dobro založen. Cene kažejo tendenco navzgor. V splošnem so se v Celju življenjske potrebščine podražile od 20 do 30%. Krompir stane na drobno kg 1.75 din, fižol 7.50 do 8.50, jajca 1.50 komad, mleko 2 din liter, smetana 12 din liter, surovo maslo 30 din kg, čajno maslo 32 do 38 din kg, jabolka 5 do 6 din kg, hruške 6 do 7 din kg. V približno enakem razmerju se je podražila zelenjava. Manufakturao blago se je podražilo — zlasti uvoženo — za 30% in še čez. Moka se je podražila na 3.75 din kg. Govedina je obdržala še staro ceno. Mast stane sedaj 20 din kg, slanina 18 din kg, loj se je podražil iz 6 na 16 din kg. Ta podražitev spravlja vse delavce in nameščence v skrajno težaven položaj. Med tem, ko so nekaterim privatnim nameščencem že nekoliko povi- šali plače čakajo javni nameščenci in upokojenci potrpežljivo na izboljšanje svojih prejemkov. Skrajni čas je, da pristojni činitelji znižajo draginjo z maksimiranjem cen, nameščencem in delavcem pa se naj primerno povišajo njihovi dohodki. Likovna razstava Razstava bo zaključena na Štefanovo 26. t. m. Popoldne cb 17. bo žrebanje na razstavnem prostoru. Obisk razstave je vseskozi dober, brez šolske mladine obišče razstavo dnevno preko 100 ljudi. Obiskovalci se zelo pohvalno izražajo 'o razstavi in delih, ki obiskovalcem ugajajo. Tudi gmotni uspeh je že nrav lep in vsak razstavljalec je že prodal po nekaj razstavljenih del. c. ZdravaiSko dežurno službo za člane OUZD imajo ob praznikih sledeči zdravniki: v nedeljo, 24. t. m„ dr. Drago Mušič, Cankarjeva 7; v ponedeljek, 25. t. m., dr Čerin Josip, Prešernova 1; v sredo, 26. t. m., dr. Hočevar Drago, Kolenčeva 4. c. Nočno lekarniško službo ima od 23. do 29. t. m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c. Mesnice in stojnice v Celju bodo obratovale v nedeljo, 24. in 3!. t. m do 12., ob praznikih 25 in 26. t. m. ter 1. januarja pa bodo ves dan zaprte. c. Predstojnlštvo mestne policije v Celja ponovno opozarja vse prizadete delavce in nameščence, da poteče rok za izmenjavo starih poslovnih knjižic za nove 3t. t. m. t Bogoslužje ob praznikih v celjskih cerkvah. Na božično noč bodo ob 23.30 v opatijski cerkvi božični psalmi, takoj nato pa slovesna polnočnica, drugi dan ob pol 11. slo-vssna maša. Pri sv. Jožefu bo ob 24. polnočnica, nato še dve maši s petjem božičnih pesmi, ob 7. zjutraj pa slovesna maša, pri kapucinih bo polnočnica ob 1. uri, pri salezijancih v Gaberju pa ob 24. c. DarBo. Neimenovan dobrotnik je darova! H. drž. dežki narodni šoli v Celju 500 din kot prispevek za zajtrk šolskim otrokom. — Upraviteljstvo šole se mu prisrčno zahvaljuje. c. Zaključni račun o gospodarstvu mestne občine celjske, njenih podjetij in skladov za obračunsko leto 193S-39 je v smislu zakona o mestnih občinah razpoložen na obči vpogled pri mestnem računovodstvu od 23 do vključno 30. t. m. med navadnimi uradnimi urami. Morebitne ugovore je vlagati v navedenem roku pismeno pri mestnem poglavarstvu. Pravica do vpogleda in ugovorov pritiče vsakemu članu mesta Celja, kakor tudi vsaki osebi, ki od katerega koli dohodka v mestu Celju plačuje državni neposredni davek. c. Kronika nesreč. 34-letni delavec Kalist Vuga iz Celja je pri delu padel in si težko poškodoval obe nogi. — 34-letni dninar Matija Jevšenak iz škalc pri Konjicah je padei na cesti in dobil težke poškodbe na nogi, — 50-letni dninar Ivan Gobec iz Grajske vasi pri Gomiiskem je padel v neko jamo in si nalomil križ. — 11-letni posestnikov sin Anton Arnšek iz Prekorja pri Škofji vasi je pri smučanju padel in si zlomi! desno nop>o v členku 79-ietni preužitkar Vranič Matija iz Pre-kone pri Vranskem je padel z voza in si zlomil levo roko v rami. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. Dvoje celjskih kulturnih zadev Mariborsko gledališče je prispelo v Celje z opero: Smetanovo »Prodano nevesto«. Tudi tokrat je bilo gledališče, kakor ob vseh dosedanjih mariborskih gostovanjih popolnoma razprodano in so bili postavljeni še vmesni sedeži po parterju in nadštevilni po ložah. Vse se je trlo, kajti vsi so hoteli spoznati mariborsko opero in slišati zopet enkrat opero v Celju; pri tem še pa češko in mednarodno priznano Smetanovo opero... Kaj čuda, da ni hotel nihče ostati doma, ako se le količkaj zanima za gledališko umetnost. Bodi kratko povedano: Nihče pač ni obžaloval, da je šel ta večer v gledališče, saj je bila opera podana preko vseh pričakovanj. — Tako bi bila umetniška stran v najlepšem, celo nepričakovano lepem redu. Ni pa denarna: Zakaj morajo Celjani plačevati za prve sedeže v parterju in po srednjih ložah po 40 din za osebo in večer, drugi sedeži so pa še vedno po 30 din... celo dijaška stojišča so po 8, reci osem dinarjev. Katera uradniška faruilija si more privoščiti dva sedeža in recimo dve dijaški stojišči za en večer? In seveda: večina ie pa ipak zopet le uradniška. Kako se moremo še hvaliti, da sejemo med mladino smisel za umetnost, ako zahtevamo za stojišče, kjer so stlačeni dijaki in dijakinje na majhnem prostoru po 8 din! Ali se res aranžerji ne boje, da sejejo nezadovoljstvo v mlade duše, ki bodo spoznale, da le predrago plačujejo svoje šolanje. Vsi klici so zaman, vsi opomini in nasveti; izhoda, ki takim v^ebovpijo-čim trdotam nujno sledijo pa tudi ne želimo. Kaj potem? Treba bo postaviti take gospodarske račune tudi na javno pozornico. saj široki krogi takih obra- tako: gledališče je letos stalno razprodano, inkaso prejema občina, ki je pogodbeno vezana z Mariborom za gostovanja. Koliko torej stane en gledališki večer v Celju? Ce upoštevamo kinodi-nar, spoznamo, da žrtvuje Celje za eno samo običajno predstavo, ker jih je predvidenih le 10, nerazmerno veliko, okoli 15.000 din. Tako drage pridejo torej predstave v Celju! Poleg skup.iih državnih in banovinskih davkov za vzdrževanje stalnih gledališč v Ljubljani in Mariboru, poleg kinodinaria (minimalno 120.000 din) pa še te visoke vstopnine in še za mladino nikakega usmiljenja! To je več ko krivično... Tistim, ki imajo \ajeti v rokah, se to sicer ne zdi, saj ti tega ne občutijo. Nasvet, ki je realen in takoj možen: Dajte več predstav, kajti za ta denar jih je lahko dvakrat tolik Maribor in Ljubljana naj se delita: Maribor naj gostuje desetkrat z dramo ia opereto, Ljubljana pa isto tako desetkrat z dramo in opero. Kulturno bo Celje zaživelo in se zavedalo, da dobiva za svoje žrtve tem žrtvam primerno gledališče. Res pa je, da Celje tudi v drugih kulturnih panogah živi zelo čilo življenje. Tako ima Celje sedaj kar dve likovni razstavi: eno v mali dvoraii Celjskega doma. drugo v dvorani Mestne hranilnice. Priznati je treba, kar bo morala ugotoviti tudi umetniško strokovna kritika, da sta obe razstavi na visoki umetniški višini in je razstavljalcem, vsem brez izjeme, čestitati k njihovemu uspešnemu delu. Kakor čujemo, tudi materialni uspeh ne izostaja, saj je v Celju tudi od strani občinstva vedno lepo zanimanje. Ko se torej kulturnega dela kot ta- čunov ne morejo odobravati. In zakaj ie kega veselimo in čestitamo tnneUukonv moramo pa le obžalovati, da sta dve razstavi, da sta ločeni, da je torej v Celju luksus, kakršnega si ne privoščijo niti v Mariboru in ne v Ljubljani... Da bi bili razstavi vsaj druga za drugo, ne pa istočasno! Res je, da so si obe razstavi organizirali umetniki sami, da je *erej edino merodajna njihova volja in njihov račun, kako s svojo razstavo najbolje odrežejo. Računsko morda ne bodo niti tako na slabem, čeravno imajo dva lokala, dvoje aranžmajev, zato pa dobe po dvoje vstopnin, na eni strani po 6 din, na drugi pa z žrebanjem po 4 din in celjsko občinstvo obiskuje obe razstavi ter plačuje po 10 din, kar bi bilo za eno razstavo resnično preveč. K tej uspešni kalkulaciji naših umetnikov moramo pa vendarle priložiti moralni minus, ki ga ^^vci kažejo javnosti na tako bcutljivih tleh, kakor so celjska. Povsod so nesoglasja, celo prav je, da je tekma, prav je, da more javnost to tekmovanje presojati Ih se veseliti napredka pri slehernem, a zdi se, da vendar ni prav, da taka tekma zakali odnošaje v taki meri, ea umetniki svojo ločitev poudarijo z ločenimi razstavami. Kje so vzroki za to, ni niti tako važno, važno pa je, da je - ®n“ratn<>, kajti vse preveč so se začudili kulturni krogi v Ljubljani in Mariboru nad obilnostjo likovnih razstav v Celju, da bi bilo želeti, da bi se njihovo začudenje še kdaj ponovilo, kajti tudi domače občinstvo bi znalo gledati in ceniti take razstave prihodnjič tudi le z začudenjem. Za enkra-t pa je šlo domače občinstvo preko tega in mi vsem razstavljalcem k obema razstavama ,xmovno čestitamo in se veselimo z njimi njihovega uspeha. ^ •f, ...-ttD.;•: Mart/bor Pred zadnj® se]© mestnega sveta V petek 19. t. m. bo zadnja seja ma riborskega mestnega sveta v tem letu. Dnevni red je sestavljen iz važnih mestnih problemov. Na seji bodo izvolili disciplinski odsek in gradbeni odsek za 1. 1940. Mestni svet bo razpravljal tudi v prošnji za podaljšanje roka zatvoritve starega pokopališča v Strossmayerjevi ulici do 1. maja 1940. Nadalje bod - raz- motrivali tudi o kritju stroškov ekshu-macije. Sklepali bodo tudi o nakupu zem ljišča za postavitev relejne radijske postaje na Teznem. Govora bo tudi o raznih tekočih proračunih, o imenovanju novih ulic in tlakovanju dovoznih cest k carinarnici Ob zaključku bodo mestni očetje razpravljali tudi v personalnih zadevah in raznih prošnjah. m Najlepše otroške slikanice kupite najceneje samo v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13, Icl. 23-43. _ m Veliko izbiro božičnih foiografij, bi-Ijetk in knjižnih vizilk najdeta v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova c. 13 ,te). 25-45. m. Zdravje več velja kot kup zlata! Proti-tuberkulozna liga v Mariboru pot prva pobor-nica ideje za pobijanje jetike v Sloveniji, želi vsem hišnim posestnikom, stanovanjskim najemnikom, hišnim upraviteljem in oskrbnikom prav srečne božične praznike! Pri tej priliki zagotavlja javnosti, da je akcija za zgradbo azila na splošno željo Mariborčanov prišla z mrtve točke. Realizacija ideje no v doglednem času izvršena. Tega širokopotezno zaznamovanega darila pod letošnjim božičnim drevescem pa so najbolj veseli najbed-nejši med bolnimi. m. Lutkovni odsek Sokola Maribor-Matica vprizori v nedeljo ob 15. v Narodnem domu igrico »Zakleti kalif«. m. Prihodnja čajanka ISSK Maribora bo v torek, 26. t. m. ob pol 17. uri v Kino-baru. Prijatelji vedre zabave vabljeni. SKRIVNOSTEN MRTVEC NA CESTI Šofer mariborskega mestnega avtobusnega prometa g. Zager, ki vozi na progi Manhor — Celje, je zjutraj na cesti v Stranicah našel neznanega mrtveca. Moški, ki je okoli 25 let siai in je po obleki sodeč Bosanec, le ImeJ po celem telesu zelo hude poškodbe. Sodijo, da ga je ponoči povozil kakšen avtomobil Preiskava bo ugotovila neznančevo identiteto in vaoke njegove smrti. m. Pravoslavno bratstvo sv. C. in M. obvešča svoje člane in prijatelje, da prireja božičnico pravoslavni deci in sicer v nedeljo, dan materic, 24. t. m., ob 15. uri. Prireditev se vrši v dvorani hotela »Mariborski dvor« na Kralja Petra trgu. —- Na sporedu so deklamacije, mladi harmonikarji itd. Obdarovanje se bo vršilo po starem običaju z rezanjem »materice«. * Elek+roinstalacija Pinterič, Slovenska 24, telefon 2714, želi vsem svojim odjemalcem vesel Božič in srečno Novo leto ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost. m. Grafika bo priredila Silvestrov večer v mali kazinski dvorani. * Kaplja v morje. S lem izrekom se običajno označuje brezvrednost ene »kaplje«. yendar pa more del celine predstavljati veliko ^ vrednost. Tako je tudi s plemenitim KRYPTON plinom, ki se ga iz milijon litrov ztaka pridobi samo ena »kaplja« t. i samo en litei. Moderna svetlobna tehnika ta žlahtni plin posebno koristno uporablja. S tem dragocenim KRV PTON plinom namreč polnijo žarnice. Rezultat je frapanten: TUNGSRAM KRYPTON žarnice dajejo ne samo rena-vadno svetlo, snežnobelo svetlobo, ki ola^šnie delo in varuje oči — marveč pomaga tudi štediti. TUNOSRAM KRYPTON žarnice porabilo namreč za svoio brezorimerno belo svetlobo znatno mani toka. Kdor želi to trditev preizkusiti, nai nanravi poizkušnjo z eno TUNOSRAM KRYPTON žarnico. Oko in denarnica (žen) mu bosta hvaležna. TUNGSRAM KRYPTON žarnica daie svetlobo, ki varile oči in zdravje ter ustvarja dobro razpoloženje. * Vodnikova družba v LiobPani obvešča vse one svoje člane, ki so se včlanili pri pokojem poverjeniku g. šol. uoravPelju Cvetku Francu, nai blagovolijo dvigniti letošti;e Vodnikova kn’"cre pri g. Lovš°*u Ivanu, upravitelju UčiM!s,,e"n doma v Mariboru, Kosarjeva ulira 41. Knjige so članom na razpolago od 28. dec. t. I. * »Udrnženie pošftrh zvan’čn!kov in služi-teliev«, pododbor v Mariboru, se ob priliki svoje božičnice, ki je bila 17. decembra v dvorani Narodnega doma, naiiskren“ie zahvaHtiie 7a potno? vsem dobrotnikom, k? so s? t*ko lepo izkazali v blatil in donariu in to: °,or. tovarnami, trgovci, odvetniki, ir“',a'-fi in Zadru-"a državnim nameščencev v Mariboru. Obenem jim že'imo vedele božične '“»■'rnilse ter srečno in veselo Novo leto! — Odbor. * Vabila za akademski ples, ki 1,0 nuarja, so že razposlana. Pr°s,m° v Maori' ki slučajno vabila niso sprejeli, aa rajo v papirnici Sax, Grajski trg. . j„ * Mestno kopališče bo na božični aan Štefanovo zaprto. . Nar0d- * Jadran-Nanos. Silvestrovanje v nem domu. Vstopnice v predprodaji a Družinske pri večerni blagajni. — Najlepše se razvedrite za božične praznike pri koncertu, kabaretu zabavi v VECIK1 4. SokMd Aiies drova c. 13 , tel. 2a-4a. v soboto dne 13. Januar]3 Sokolski KAiARNA '.1ADRAN** moderno ureiena, snaiali j 5Cc vseti sioiev* Tu tn inozemski iasopisi. Ob soboten, nedeljah popoldne in ob nedelia*« zvečer KONCERT »Dve nevesti" v Studencih Agilna igralska družina gasilske čete v Studencih je vprizorila v Gasilskem domu učinkovito veseloigro Cvetka Golarja »Dve nevesti«. Predstava je doživela popoln uspeh, domače občinstvo je do zadnjega kotička napolnilo dvorano ter tli štedilo s priznanjem. Uspeh predstave ie treba ^v prvi vrsti zabeležiti kot zaslugo požrtvovalnega režiserja Joža Mlakarja, ki je vsem nastopajočim izdelal tudi jako efektne maske. Največ zabave iti smeha tako z igro kakor z masko je vzbujal »Pohorc« Miha (Podgoršek) s stricem Andrejko (Grosman) ter Neža (Ogrlzkova), dalje Melharica (MatjaŠiče-va), sicer dobra, vendar bi lahko spričo zadolžene hiše malo resneje nastopila. Njen mož Melhar (Mlakar) je svojo vlogo dobro odigral. Prav tako sta izpeljali izvrstno svoji vlogi Minica (Kacova) in Liza (Majheničeva). Obvladala sta položaj tudi bogataš Napoljon (Bobanec) in njegov sin, postaven fant Nace (Riegler). Mlinarjevega hlapca je igral Matjašič. Rožnikovega Toneta pa Karba. Odmore je izpolnila vesela godba. Repriza veseloigre bo na Štefanovo ob 16. uri v Gasilskem domu. Prizadevanju in vnemi marljive igralske družine, ki si v službi Talije pritrgava svoj prosti čas, je treba dati vse priznanje. I. BANOVINSKA RAZSTAVA KANARČKOV Društvo »Rejec malih živali« v Mariboru priredi že svojo tretjo razstavo kanarčkov, in sicer od 24. do 27. decembra. Za letošnji razstavni prostor je bila izbrana »Umetna dvorana« Sokolskega doma; obenem bo razstavilo društvo tudi kože vseh pasem zajcev in izdelke iz an-gorske volne, usnja in kožuhovine. Kanarčki bodo ocenjeni in dobi vsaka skupina zmagovalcev lepe nagrade. Razstava bo ena največjih te vrste v Jugoslaviji in kaže že sedaj mnogo ljudi iz vseb krajev Slovenije veliko zanimanje. m. Diplomiral je za inž . kemije g. Boris Skaptn. sin odv. dr. Škapina. m. Voltko uharico je te dni ustrelil pri Sv. Lenartu v Slov. goricah tamkajšnji gostilničar Seme. Krasna žival je pri tukajšnjem prenaratorju Franca Walnerju v Slovenski ulici. • v OPROŠČENI ZARADI PONAREJANJA PODPISOV Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča je te dni razsojal o treh obtožencih, ki bi naj ponaredili podpise na nekih listinah. Obtožence sta .zastopala odvetnika dr. Rudolf Ravnik in dr. Igor Rosina, ki sta predlagal tri gra-rološke izvedence. Ker so bila mnenja izvedencev različna in krivda ni bila dokazana. je sodišče vse tri obtožence oprostilo. Senatu je predsedoval dr. Tu-rato, prisednika pa sta Ma dr. Čemer in Lečnik. m Nočna lekarniška služba. Od 23. do vključno 29. t. m.: Mestna lekarna pri Orlu Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri ^st^td.’25-32al Alefcsaodrove in Mcliskc ZNIŽANA KAZEN ZA UBOJ Nedavno je celjski kazenski senat obsodil Vinka Brinovca iz Podvrha pri Braslovčah zaradi uboja, katerega žrtev je 15. avgusta letos postal v Rakovljah pri Braslovčah Josip M a v h, na tri leta težke ječe in na izgubo častnih pravic na 5 let. Obsojenec je po mariborskem odvetniku dr. Rudolfu Ravniku vložil priziv zaradi previsoke kazni na apela-cijsko sodišče v Ljubljani. Prizivu so ugodni in kazen znižali na dve leti strogega zaoora. { * Težka zimska hrana in premalo ribama so v zimskem času često vzrok slabe prebave želodca, česfih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare borzni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: he-meroidi, motnje v želodcu, zaprtje, zastrup-Ijenje, črevesna obolenja, splošno in prehitro debeljenje, glavobol, nespečnost, napetost telesa ter omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. Planinka čaj — Bahovec čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. Zahtevajte v lekarnah izrecno le Planinka čaj po din 20.— in din 12.—. Reg. S. br. 29550/35. v Važno za naglušne. Bolje boste s.iSali po svetovni metodi z majhnimi stroški. V Vašem ušesu se nahajajo tri majhne gibljive koščice. Če te koščice ne funkcionirajo dobro, slišite zelo slabo. Večino besed ne razumete. Zvolci ne dosežejo slušnega živca. Tisoči trpe vsled tega nedostatka. Zato potrebujete zelo majhen srebrn Vibraphon, da Vaša gluhost preneha, ker bi one male koščice zopet postale sprejemljive za zvok. Tako bi zopet dosegli mir in zadovoljnost. VIBRAPHON je majhen, srebrn aparat, ki se skoro neopazno nosi v ušesu, brez baterije, brez žic in brez vsakega drugega priveska. Firma Aparati Vibraphon (Dep. 36. C), Zagreb, Tomislavov trg 17, Vam daje priliko, da preizkusite Vibraphon tekom enega meseca, brez obveznosti nakupa. Zahtevajte čisto brezplačno obširne prospekte, zdravniška potrdila in številna priznanja odjemalcev obenem s pogoji za 30-dnevno poskušnjo. * Ali že veste? 1. Da vam »PUTN1K« izda vozno karto lahko že 2 dni pred nastopom potovanja. 2. Da Vas »PUTN1K« opozori na vse možnosti popusta. .3. Da Vam »PUTNIK« sestavi točen vozni red za potovanje. 4. Da Vas »PUTNIK« na ta način reši nervoze pred potovanjem in neugodne gneče pred kolodvorsko btagaino Kuntijte torej vozne karte vednoje pri s-PUTNIKU«. * KLOBUKE kupile najceneje pri Vladku Pabošek, klobučarju, Maribor, Vetrinjska 5. Vesele božične leto in srečno zelx svojim cenjenan celle fr. Kolbe***' - j | •Lšasjte ikot Božični šahovski turnir UJNZB Sinoči se je turnir nadaljeval z 9. kolom. Prav zanimiva je bila partija Ml-šura-Babie, v kateri je slednji v Caro-Kann obrambi docela nadigral belega ki je v izgubljeni poziciji predal. Ketiš je dobil svojo igro proti Bakariču brez igre. ker slednjega ni bilo na turnir. Prav iz-gledno pozicijo je imel Rupar proti Ku-stru, vendar je igral tako nepazljivo, da je slednjič še izgubil. Foray je dobil proti GuJznfku, dočim je z lahkoto obvlada! Marottl z lepim napadom Nosana. Zanimiva je bila tudi partija Audlč-Marvin, v kateri je Marvin z naskokom kvalitete zmagal. Zelo težka je igra Kukovec-Lukeg, ki pa ob času, ko to poročamo, še ni bila končana. Izgledi so na obeh straneh, vendar je težko predvideti, kam se bodo končno nagnili. — Gerželj je bil prost. Prihodnje kolo v sredo, 27. decembra. Stanje po 9. kolu: Gerželj in Babič 6Vs. Marotti 6, Kukovec 5'A (1). Mišura, Ku-ster in Rupar 5H, Foray 5, Lukeš 4 (1), Marvin 4. Ketiš. Audič. Nosan in Guiz-nik 2 in Bakarič 0 točk. Akademski jdes , a Perite svoje lase s Savesoffl, jem® negi odličnim šamponom brez lužnice. Na vsakemu brezplačno knjižico 0 las. L’ Oreal / 30. Zagreb t, 2—. ------------------------------------- * Vesele praznike želi kavarn da«. Koritnik Ana in sin Slino §»* „ gf1' mo še v nedeljo ob 10.30., 1» zaiiu « Božični spored: »Pazi, da se 2a>jav» Hans Moser. Carola Hohn. £>n’ , * Grajski kino. »Lumpa^j 6.30^ ans moser, caroia nw“' “ j !*». tullacc Beery-om. Božični SP aivečii olasbeni in pevski \Vallace največji glasbeni m pevski M® „ Gigli-om iu Marijo Cebotar - * ^ - Klnn ITnloa. Do vključno ^ matskega * Zvočni umu velelilm „Chicago v plamenu dec. prekrasni film ,,BIaao Prcdiilm — Sala: Buster Mariborsko ^ledališio Sobota, 23. decembra: Zaprta Nedelja, 24. decembra: Zaprto. ^ 0-Ponedeljek, 25. decembra, ob lo- 'Zarobe la« Znižane cene. — Ob * Jadranu«. Premiera. Izven. ^ Torek, 25. decemhra, ob ,^,:nh%0: * vesta«. Znižane cen?. — UD to X«. Premiera. Izven. „ »Z&0 . Zasedba v Rasbergerjevi opere \ . yr na Jadranu«, Nastopi v celem.iglice' zen zbora). Od teh v glavnih ^ 8 va; K; kot gledališka igralka J®s, __riške °PeiC& bejeva kot Zlata (subreta P®n t gled3'1^. Savinova kot igralka; Kovic P. a ravnatelj; Kovičeva kot vefa Videnič; Manoševsk. »t g, Pgffi iz Splita; Kamuščič kot Amerika dn,K, Fox; Verdonik kot igralec; Dug^j wl g, Blaž kot igralec Tine Z3jC, Ororn ko1 ROt takar Jaka. V ostalih jir. petan jadrič; Košuta ko ,h0£deker » njegova hči Manca; Malec, S a kot novinarji. w jrlcd^ .i,. Božični prazniki v *«®°25vi s Na božični dan popoldne s P uSpe|3 5 ^ nim ozirom na okoličane ze ^n„iH <• ‘ ^ s k? drama »Via Mala« ^ zvečer pa je krstna nreds a rnnW'- ^ iiS vesele operete »Zaroka na_ J 0j^of‘an® cc-fanovo popoldne nastopi z P ob zni^Vod* ljubo »Prodana nevest««...tu l0igje nah. zvečer pa bo preiruera vesei to X«. J A1 a r i b o r u 'dne 23, XTI. »V e ? e r n ITr* $Bort Stran 23. MALI OGLASI CENE M Al IM OGLASOM: V malih osiatib «'an« »sake b«Md* *|.^,al“l£?l,j£ “Jjeln^Natmants' oglas« le o m S— Dražbe oblici doi^vanl. m ienitov.nhkt <»ga*, din 1--_oo besedi znesek sa le ozlase te din IU — Debelo tiskane besede s«' ' ** naročilo otlroma ca le enkratno objavo snoSa dlo 2 — Znesek ta male uelase se olačiile >J . ŠL n 400 Za vse vooslati v Distnu sfeueat i narotilom ali ua oo ooštn jo ointo na ekovn ra>.nn sl u.w*. « oismene odeevore elede tnalih oclasov te mora oriloilll inatnka Ramo Pino olivno OLJE ‘it din 19.—, najfineiša kava. 5ai. čokoladne specialitete, likerji, 5 kg-paketi za inozemstvo, »Kavalir«. OosDOska 28 12153-1 NAJCENEJE Pošilja v inozemstvo petkllo-pramske pakete s salamami, prekajenim mesoia »KAVALIR«, Gosposka 28. 12152-1 SPALNICE. JEDILNICE. KUHINJE ^selr vrst v naimodernejših !ast»>ročnih izdelavah dobite 1 zalogi pobišva Aleksandro va c. 48. 4311—1 NOGAVICE Uastn* izdelki) rokavice, vol na. odeie. koce. zimsko Derilo Pletenine, nalceneiše »Mara«, trgovina A. Oset- Koroška c. 26 (nolee tržnice) 9879-1 PARKETE hrastove in bukove dobavlja, polaga ter struži nove m stare R. Novak, parketarski mojster. Vrba nova 20. 12523-1 ZA PRAZNIKE dobite izborna sortirana Im-tomerska vina. V soboto vetrnice. krvavice m pečenice. Gostilna »Slon« (prej Emeršič) Aleksandrova cesta 18. 12571-1 OTROKA sprejmem v vso oskrbo. Dvoršak, Pipuševa 6/1., (prej Vrbanova). 12600-1 VINO ZA DOM najboljše kvalitete dobite v .gostilni Prešernova klet v Gosposki ul;ci. 12603-1 POSTELJNE ODEJE sstno z belo vato. močno pre |>te. oostelino oerilo. zelavni-?*■ tuhne. koce. madrace. m-'eti, ouh in perie po najnižji ce0|. A. Štuhec. Marihor. Stol na ul. 5 10314-1 PONIKLANJE. tokromanie predmetov vseh vrst dobro in počen: pri »Rute«. Maribor. Trstemakova ulica 5. 6177—1 STROJEPISNA DELA razmnoževanje, svetlobne kopije, prevode. Kovač. Maribor. Tvrševa 14. H790-1 KRUH v PEKO sprejema in speče po Vašem okusu, pomnite, za praznike Si5 dražje. Pekarna ČeVMi, Olavtji trg. _________12450-1 Prva In nalvefiia trgovina klavirjev M. BSUERLE, TYRŠEVA 24 priredi božični teden. Vsi iz-' posojeni klavirli preidejo v najemnikovo last, ko doseže najemnina kupno ceno. 12417-1 SEIBT-SUPER RADIO za razvajenega Doslušalca- 5-°evni. 7 okrožij 3 valovne lolžine po din 3300.- in din 3-800._ Zahtevaite ponudbe Zastopstva Ludvik Ileršič. ^Ubljana Rimska 13. 112«*— 1 _________ BUČNO OLJE novo. dobro in vedno sveže, nudi Tovarna bučnega oLa, Maribor, Taborska 7. 12606-1 ZA PISARNO: V najem se oddajo s 1. marcem 1940 ali prej na Aleksandrovi cesti št 14-1 štiri velike sobe. posebno prikladne za pisarno, event tudi 6-sob-no jtanovanje s pritiklinami. Povprašati pri dr. Kieser Karlu, odvetniku v Mariboru, Aleksandrova cesta 14-1. 12448-15 ZA PRAZNIKE zelo dobro novo vino pri Halbarthu, Kalvarska 2. 12577-1 GOSPODINJE! Domače kekse, sadni kruh in najfinejši mlečni kruh no ne-zvišani ceni dobite v pekarni Rakuša, Koroška c. 24. 12375-1 Posest DVE HIŠI ena v vrednosti do din 150.000, druga do din 300.000 kupimo v Mariboru. Polovico plačamo takoi, ostanek vknjižen dolg. Prosimo pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod znakom »Takoj 2« 12573-2 Božične priprave smučarjev na prvenstvo Le malo časa še nas loči od pričetka oii-cielnih smučarskih tekmovanj. Božični praznik}, ki so letos našim smučarjem posebno naklonjeni, saj jim dovoljujejo tri dni užitka v »beli opojnosti«, bodo obenem nudili tekmovalcem zadnjo priliko za resni trening, kajti v začetku januarja bo obvezen klubski dan, določen na 6. L, otvoril serijo prvenstvenih tekmovanj tudi na našem Pohorju, dočim bodo gorenjski klubi že tekom decembra absol-virali nekaj prireditev v večjem stilu. Mariborski zimsko-sportni podzvezi se je v zadnjem trenutku posrečilo organizirati v Ribnici na Pohorju smuški tečaj v klasičnih disciplinah pod vodstvom priznanega reprezentanta Franca Pribovška, trajal bo od 24. dec. do 6. januarja. Ta okoliščina je tem večjega pomena, ker si podzveza z gtadnjo skakalnic rizadeva, da bi svojim tekmovalcem tudi v lasičnih disciplinah pomagala do enakih uspehov, kakor so jih dosegli v alpskih. Sicer preko božičnih praznikov ne bo na našem Pohorju nikakih smučarskih tekmovanj. Smuški spored na področju MZSP v mesecu januarju je sledeč: 6. januarja: Obvezen klubski dan za vse klube. 14. januarja: Podzvezino prvenstvo v klasični kombinaciji, prireditelj ISSSK Maribor. — Lettnerjev spominski smuk v izvedbi SK Rapida. — Mladinski dan pri Celjski koči, prireditelj SPD Celje. 21. januarja: Slalom in smuk pri Glažuti in Sv. Bolfenku, prireditelj SK železničar. Organizacija vremenske poročevalske službe tudi železniška uprava dovolila brezplačen prenos brzojavk po železniškem kablu. Za oddajo poročil pa so za to v poštev prihajajoči funkcionarji prejeli od zveze posebne Tujskoprometna zveza „Putniki' v Mariboru je zadnje dni poslala vsem zimskošportnim postojankam, gorskim hotelom in planinskim domovom na Pohorju in v Savinjskih Alpah točna navodila glede pn-rcčevalske službe o snežnih razmerah. Vsak športnik in ljubitelj narave v njeni zimski krasoti pozna važnost in pomen poročevalske službe, ki je tudi največjega propagandnega pomena, toda le v slučaju, ako je točna m vestna. Poštna uprava je dovolila za poročanje brezplačne brzojavke na naslov Tujskoprometne zveze „Putnik“ v Mariboru, ravno tako pa je j1 - - r lesitlmacije ter brzojavni ključ. Tudi na tem mestu opozarja zveza vsa planinska ter tujskoprometna društva, uprave planinskih hotelov in domov, naj v lastnem interesu posvečajo vso pažnjo tej važni poročevalski službi, za katero ne bodo imeli radi navedenih olajšav prav nobenih stroškov. Vremenska poročila se bodo redno objavljala v vseh časopisih v državi, dobili pa jih bodo tudi v poštev prihajajoči činitelji v zamejstvu. ODLIČNO VINO od 5 litrov naprej po din 6.— Ipavic, Košaki 66, nasproti gostilne Kekec.________12476-1 KMETJE, POZOR! Zaradi elektrifikacije posestva prodam bencinski motor 4 ks. Ločičnik, Rošooh, p. Maribor.____________12500-1 OVČJO IN ANGORSKO VOLNO prodam na roko. Joža Onič. Razvanje. 12506-1 PATENTNE APARATE najnovejše za hitro segrevanje prostorov, velik. 70% prihraneh na kurjavi, izdeluje Branko Bešenlč. izdelov. patentov. Crikvenica. 12516-1 PREMOG 100 kg din 28.—. Filipančič. KopaltSka 10. 12630-1 RADIO APARAT dobro ohranien. prvovrsten-5-cevni. poceni naprodaj. — Ptuj. Slovenski tre 3, pritličje levo. 12444-4 TRISOBNO STANOVANJE blizu parka, južna leza, prvo nadstropje, oddam s 1. januarjem 1940. Vselitev je takoi mogoča. Vprašati pri Hlebšu-Koroščeva ul. 8. 12392-5 Dame* pozor? , ZAKAJ SIVE LASE? si lahko za din 26 same TRISOBNO STANOVANJC * ■»»««* »s* :,1 niansah z navodilom or- dav 2?*» zastops vu: Ludvik ller-Liubliana. Rimska 13. Te-Joči Shamnon 250 er a din 29.~. 11287-1 stropju. blizu parka, z vrtom in vsemi pritiklinami oddam 1. januarja 1940 Vprašati v hiši. Koroščeva 6, hišnik. 12393-5 Štofi volnene jopice, perilo, odeje najceneje « pri MIRI PENIC, Maribor, Vetrinfsfca 9 POSESTVO lepo, kupim. Ponudbe, na ogl. odd. »Veternika« pod »Din 250.000«. 12601-2 HIŠO kupim takoj do din 80.000. Ponudbe na ogl. odd »Večer-nika« pod »H ša«. 12586-2 POSESTVO v bližini postaje Orehova vas ali oHie kuplam. Ponudbe po slati na ogl. odd. »Večernika« pod »Dober plačnik«. 12597-2 HNZ JE ZBRISALA VSE DOLGOVE Po reorganizaciji v nogometu so dolgovi klubov in športnih ustanov JNS-u prešli na posamezne narodne zveze. Sedajj^ je Hrvatska nogometna zveza svojim klubom in podzvezam črtala vse dolgove*, ravno tako bodo podzveze iz sredstev HNZ nakazale klubom vse podpore, ki jih ie bivši JNS sicer odobril, vendar pa jih klubi, odnosno njihove pod zveze niso prejele s. Tudi FIS-ino svetovno smučarsko prvenstvo, čigar prireditev so prevzeli Norvežani v Holmenkollenu in Rjukanu, bo po vesteh iz Osla odpovedano. Dokončno bo o tem sklepala norveška zveza v prvih dneh leta 1940. s Dve nogometni tekmi Carigrad—-Beograd se bosta po vesteh iz Turčije odigrali 1. in 4. januarja v Carigradu. s Prvi redni letni občni zbor Slovenske nogometne zveze bo 14. januarja 1940 v Ljubljani, v kolikor bodo do takrat od oblasu potrjena zvezina pravila. s Naši tablc-tenišld igralci bodo v večjem številu nastopili v Romuniji na mednarodnem prvenstvu v Bukarešti 5. do 7. januarja 1940. Ob tej priliki se bo bržkone odigral tudi medmestni dvoboj Zagreb— Bukarešta ali pa reprezentančna tekma Jugoslavija—Romunija. s Italijanski telovadci so v Milanu premagali madžarsko reprezentanco v razmerju 8o0'10:83G točkam. Med poedinci je zmagal Neri (I) 143 30, slede mu Ca-uzzo (!) 143.20, Guglielmetli (I) 141.90. oth (M) 141.40, Sanlha (M) 139.90 točke, s Revanžna tekma Italija—šdea bo 3. marc a v Turinu. P’ Ti vVAŽNO ZA SV1NJEREJO! jakemu, ki redi prašiče. Wlietn brezplačno zavitek J1 navodilo »Mastelin«. ki Ie f*«onito zavarovan, franko . aia DGžta. Samo z enim po-*«usom se boste prepričali, ,5. dosežete pri polaganju ."»astelina« velik uspeh Pi-l‘® na naslov: Ivan Magda-nc’ Rače pri Mariboru. ^ 12262-1______________________ si NE POZABITE nabaviti najboljše vino v X stilni »Prešernova klet« 'Jr****- **Poska uttca. 12299-1 ^ECIMALNO TEHTNICO slov oluanjetio. kupim. Na-dML Pustiti v oglasnem od-Večernika« pod »Teht-____________________124f)5-3 KRUH V PEKO ftit„«. a in 'zpeče do Vašem Qia “ ^nio pekarna Čebokli Vn> trg. 11906-1 POZOR! Sanke vseh oblik, prvovrstna domača izdelava. Vam nudi kolarstvo Slavko Krabonja. Maribor. Aleksandrova c. 19. 12391-1 ______ »Kaj pa počenjaS, hudi mož? Saj itu jo še popihal boš!« »»V »Večerniku« sem bral oglas in rad bi kupil par klobas.«« »Oj jupajdija, jupajda, po pojva skupaj kar oba!« »>ln spotoma še vitvčka glaž popijeva za krajši čas.«« Kdor inserira v listu tem, to je tako in vsem povem: o njem gre lep in dober glas skoz mesta vsa v deveto vas. =3 m Dipl. optik E. P ETE IN A\ARISOR • GRA3SKI TRG 7 POSESTVA trgovine, trafike, industrije, hotele, gostilne, restavracije, kara v ne. bifeje, mlekarne, parfumerije, drogerije, apoteke. bonboniiere, slaščičarne, žage. mline, rudnike, veleposestva, kopališča, vinograde prodajamo in posredujemo nakup to-no in uspešno Poslovalnica Pavlekovič, Za-greb. Ulca 144.________13475-2 KOT SOPOSEST na polovico naprodaj dvostanovanjska hiša z vrtom, lepa, sončna, mirna lega, levi breg. Posebno prikladno za samostojno damo. Najbolj varna naložba denarja. Ponudbe pod »Soposast« na ogl odd »Večernika«. 12485-2 PARCELA ca. 2000 kv. m. sončna lega, levi breg Maribor naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Veternika«. 12508-2 Kupim SVEŽ KONJSKI GNOJ več vozov kupi vrtnarija Brandhoi, Studenci. 12564-3 FLOBERT kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod «Takol«. 12574-3 t.' v,- Mrico fi M m ! KRUH V PEKO sprejema in speče po Vašem okusit, pomnite, za praznike nič dražje. Pekarna Čebokli, Glavni irg. 12450-1 STANOVANJE s tremi sobami in kuhinjo v prvem nadstropju v cen ru Maribora takoj oddam. Vprašaj e v oglasnem oddelku »Večernika«. 12466-5 Hubertusj MI8I PENIC, volneni od . otročji od . pri d n 239*-* 139*. naprej Maribor. Vetrinjska 0 DVOSOBNO STANOVANJE v Maistrovi ul., II. nadstr.. parket, z uporabo kopalnice, oddam s 1. januarjem 1940. Po:zvedbe Hlebš, Koroščeva ulica 8. 12394-5 HIŠO za 180.000 din kupim v Mariboru. Ponudbe na oel. odd. »Večernika« pod »Domačiia« ___________12492-2 _________ POSESTVA IN HIŠE . v večjem številu po ugodnih cenah naprodaj. Obračajte se brezplačno na Informacijsko pisarno Marinko Udiljak. Ban jaluka. 12515-2 HIŠA Z VRTOM ugodno naprodaj. Pavlovčič Franc. žel. uradnik, Pobrežje, Gajeva ul. 15, blizu šole. 12493-2 6 LEPIH PARCEL ie še naprodaj poleg šole v Studencih in lepo vinogradno posestvo. 3 km od Ptuja. — Vprašati Koražinec, Praprot-nikova 8, Krčevina. 12511-2 STAVBIŠČE 1000—2000 mn 'tik Ptuja, na iepi legi naprodaj. Opozarjam, da stavbišče obstaja iz dobre njive in da je po končani stavbi že pripravljen rodoviten vrt. kj daje velik Pri liranek. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika«. Ptuj. 12588-2 UGODNA NALOŽBA KAPITALA! V Mariboru enonadstropna hi ša s postranskim poslopjem in stavbišiH, tudi za razna pcd;etja zelo prikladna, ugod na lega in nova enonadstropna hiša s stavbiščem, visok najemninski donos, na periferiji mesta ugodno naprodaj. Pojasnila direktnim interesen tom pri dr. Kieserju, odvetniku v Mariboru, Aleksandro va c. 14. 12302-2 HIŠA 4 stanovanja, vrt. Pobrežje 85.000; Krasna enostano- vanjska vila. 5 sob. kopalnica, veranda, vrt, din 220.000: Dobičkanosna hiša, 14 stano vanj din 350.000; Hiša z gostilno in mesarijo, 4 oralia zemlje. 110.000; Enonadstrop na trgovska hiša z gostilno več stanovanj v mestu, din 285.000; Veleposes.vo, 250 oralov, od tega polovica gozda z srradora, 750.000. Posredovalnica »Rapld«, Gosposka 28. 12632-2 \ \ W Pletonine, V 4 n^gav to in'robci' v; mod n »h; bor yahv-’ MARIBOR A.lpkVeSern!k< V M arSboru dne 23. XII. 19^ Stihe za delavske in poslovne knjižice izdeluie r m a a« Gosposka ui. 18/1. t"Ow> jOf v_ BLAGAJNA (a la Wertheim) dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Dober plačnik«. 12626-3 Kadar poSIfete denar po požti, ni sledu o bojazni— zakai bi se torei bail naročiti blago po pošti? Ako blago, kt ga Vam bomo poslali, ne bi ustrezalo, Vam ga zamenjamo ali vrnemo denar. Zahtevajte naš brezplačni, bogato ilustrirani katalog nairazllčneišega blaga pri zelo nizkih cenah. Veleblagovnica Zagreb, Iliča 4 in i Ostiii lasni IL coStni etrta 10 SEŽNJEV SUHIH DRV proda franco Maribor Matija Obran, Maribor. Loška ulica 215 12620-4 lokal LOKAL na prometnem mestu v okolici Maribora, primeren za bife, trafiko, branjarijo i. t. d. oddam poceni v najem. Pragersko št 60. Verlak. ___________ 12479-14 SKLADIŠČE veliko, suho, v bližini kolodvora oddam s 1. januarjem 1940. Pojasnila Cvetlična ulica 18-1. 12514-14 TRGOVSKI LOKAL velik, se odda s 15 februarjem v Krčevini, Aleksandrova c. 7. Vprašati stavbena pisarna .Vrtna ulica 12. 12624-14 Stanovanje STANOVANJE dvosobno, komfor.no, oddam Gosposvetska 17. 12557-5 DVOSOBNO STANOVANJE takoj oddam. Beograjska ul. 18- 12558-5 STANOVANJE enosobno, z verando oddam s 1. januarjem. Jelačičeva 12 Maribor. 12565-5 Prodam BUKOVA DRVA I cepana. popolnoma suha. več klafter naprodaj. Celofiga, bresernica.______12455-4 HARMONIKA I 5-vrstna, poceni naprodaj. — nojnik. Aleksandrova c, 12. 12460-4 TRISOBNA STANOVANJA z vsem komfortom in garaže oddam v novi hiši v Dvorakovi ulici. Dr. Sedaj. Gosposka 2, Tel. 21-60. 12572-5 KANARČKI vrviva naprodaj. Meljska 4/111. desno. 12520-4 SPALNICA IN KUHINJA sperana, moderna, naprodaj pri Mizarsivu Drnovšek. Kre KOVa _________________12598-4 TRGOVINO z meš. blagom ugodno prodam, center Maribora, brez konkurence. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12615-4 NOVA SPALNICA šperana, kavkaški oreh. pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Cankarjeva 25, Pobrež-ie-Maribor. Oglod tudi ob praznikih. 12575-4 VEČJA OOSTILNA 15 minut od Mariboft, ugod* no naprodaj. Ponudbe na ozL odd. »Večernika« pod »Qo- stilna. 500«. 12580-4 TRGOVINO IN GOSTILNO Prodam ali dam v najem (skupaj ali posamezno). Naslov v ogl. odd. »Večernika«. __________12585-4 ... . MAJHEN avto štirisedeien, voden 20.000 km, kot nov, rabi 8 litrov ben-cina, ui dve novj snežni pneumatiki, 4.50x17. prodam za gotovino. Sustič, Ptuj, Na lratal1 7.____________12977-4 SENO lepo, naprodaj. Pragersko št 60 Verlak.____________12478-4 DVOVPREŽNI VOZ 4-tonski, na gume naprodaj. Balohova 2, Studenci __________12507-4___________ MOTORNO KOLO -lep športni stroj, nemške znamke-UT, 4-taktni za 4500 din naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12513-4 RvUeMSivG ŠOPER JULIJANA se priporoča fhatiiot Glavni trg 9 STANOVANJE dvosobno, oddam. Studenci, Slomškova 9. ' 12602-5 DVOJE SANI naprodaj in lepa delavnica se odda v najem. Vprašati Cvetlična 8. 12605-5 SOBE S ŠTEDILNIKOM oddam. Tržaška cesta 54. 12617-5 STANOVANJE lepo, vse na novo renovlra- no, 4 sobe. soba za služkinio se odda takoj. Najemnina din 1000. Cvetlična ulica 29. 12618-5 DVOSOBNO STANOVANJE sončno. Ob železnic) 4. se od da takoj. Vprašati tam ali stavbena pisarna. Vrtna ul. 12. 12623-5 STANOVANJA enosobno s kuhinjo, dvosobno, trisobno s kopalnico in verando takoj oddam. Maribor, Smetanova 54, v gostilni _________12582-5________ STANOVANJE soba, kabinet, kuhinja, in pritikline. takoj oddam. Betnav-ska 39. , 12480-5 ona kupuje plašče, obleke, pletenine, perilo in nogavice samo v specialni modni in konfekcijski trgovini konfekcija t greta m a r i b o r grajski trg STANOVANJE 2 sobi in kuhinja, oddam s 1. februarjem. Taborska uL 16. 12484-5 PRAZNA SOBA strogo separirana. s posebno kuhinjo se odda do 1. januarja. Vprašati Glavni trg 18, I., Pirnat. 12625-5 STANOVANJE 5-sobno, komfortno, blizu Glavnega tega se odda, primerno za zdravnika ali pisarno. Ponudbe je poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Komfort 40«. 12627-5 STANOVANJE 2 .sohh kabinet, kuhinja, pri-tiKline, oddam. Ljubljanska 14. 12629-5 STANOVANJE lepo sončno, 6sobno, z vsem komfor'om. takoj oddam, isto tam tudi lepo 2-sobno stanovanje. Vprašati Tyrševa ul. 24-1. Klavir-salon. 12418-5 Sobo odda V SOBO s posebnim vhodom sprejmem tri gospode. Splavarska 6._________________ 12559-7 NA STANOVANJE - IN HRANO sprejmem gospoda. Mlinska 21/1. 12561-7 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam s 1. jauarjem. Dr. Vavpotič, Koroščeva ulica 7. 12562-7 Prodaja za MARIBOR ISCHHEIDERI Z AGP E B. NIKOUCEVA10 SOBO s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, pri parku oddam. Vrazova 9. pritličje 12524-7 Sobo išče SOBO s posebnim vhodom in z vso oskrbo iščeta dva gospoda. Ponudbe s ceno na ogl. odd. »Večernika« pod »1. januar«. 12594-8 Službo crobi IZVEŽBAN SOLICIT ATOR(-KA) stenogra,(inja) ev. z znanjem nemščine se sprejme za Ljub Ijano. Ponudbe na Sl. Šeme, Ljubljana 1. poštni pred. 219 12521-9 GOSPODINJSKO POMOČNICO veščo vseh opravil in kuhe. z znanjem nemščine, išče boljša družina dveh oseb. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Takoj potrebna«. 12613-9 KUHARICO za vse, čisto, redoljubno, sprejme majhna družina. Ponudbe Pod »Vestna 300« na Ogl. odd. »Večermka«. 12609-9 SLUŽKNJO vestno, zdravo in čisto sprei mem. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Zaneslji-12610-9 va«. ALI JE VAS RADIO V REDU Radio Starkel Maribor STROKOVNA POPRAVILA POSTREŽNICO pridno in pošteno sprejmem s 1. januarjem. Naslov v o-gl. odd. »Večernika«. 12583-9 PEKOVSKEGA VAJENCA" pridnega in poštenega, sprejmem. Naslov ogl. odd. »Večernika«. 12488-9 Kartoldnesvetllke od din 10'- do din 25--stalno na zalogi, tgovci popust, obiščite nas! PINTGR & LEN/. UD MARIBOR MR.BAHOVEC nrnmj ZDRAVILNI ČAJ Reg. br. 12451/32 Službo ISte KNJIGOVODJA bilancist vseh panog in ko-respondent v pe.ih iezikih. starejša moč. išče namešče-nje, tudi začasno. Gobec Dra gotin, Maribor, Kacijanerie-va 2. 12579-10 KUHARICA ki opravlja vsa hišna dela, išče službo v Mariboru s 1. ali 15. januarjem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12499-10 Zgublieno ZGUBILO SE JE rezervno kolo od avtomobila znamke »Tatra« na cesti Sv. Jakob, Slov. gor., proti Mariboru. Poš en najditelj naj ga proti nagradi odda pri tvrdki Pinter & Lenart, Maribor. 12519-11 Dopisi AKVIZITERJA išče ugledna domača zavarovalna družba za sialno službo ali za postranski zaslužek. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Dober zaslužek«. 12498-9 NATAKARICO ali dekle z majhno kavcijo ta koj sprejmem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12503-9 Perc Oto Gosposka 34 DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico, komfortno, se odda. Vprašati Klavniška ul. 5, pri hišnici 12616-5 SOBO, KUHINJO in shrambo, vse pod enim ključem oddam 1 ali 15. januarja. Koseskega 22. 12619-5 KUHINJA IN SOBA se takoj odda. Koroška cesta ,2:__________________12622-5 1 . STANOVANJE ^■sobno. sončno, pod enim ključem, z vrtom oddam. Gre gorčičeva 12. 12576-5 Božični okraski Bo/ Sne In novot«tre dopisnice, albumi m k»«t. » d.nl» v n.ivečjl Knjigarn«, veletrgovina , p.ptri«m UbT! - Velll«« »toga prvovrstrih _ ■ • vnem nalivnih paru znamk* Pa- Franc Loskoviek Lkan, 0»mt>,Hardtmulh, Monlolanc » umi td«- Knjig« — »Ukanite - Itd. CELJE - GLAVNI TRG te NA STANOVANJE sprejmem starejšega gospoda penzionista. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Skupno gospodinjstvo«. 12563-7 KABINET čiat, opremljen, oddam. Je-rovškova 42. 12608-7 SOBO lepo opremljeno, z dvema posteljama in eventualno souporabo kuhinje oddam s I. januarjem. Koroška cesta 95, vrata 4._____________ 12467-7 SOBICO lepo opremljeno, oddam. — Strma 15. 12486-7 LEPO SOBO s štedilnikom in kopalnico oddam. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 12489-7; KABINET oddam gospodu. Palača pokojninskega zavoda, 4/1, desno. , ^ *i 12495-7, GRADBENEGA TEHNIKA sprejmemo. Vprašati v pisarni Peklar, Tomšičeva 34. 12505-9 NATAKARICA ki je čedne, močne postave in poštena, ki bi tudi pomagala gospodinji pri hišnem delu, ali če je šivilja, dobi služ bo na Gorenjskem blizu mesta. — Poterbna malenkostna kavcila. — Starost do 25 let Nastop po novem letu. Pismene ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Večernika« pod »Gorenjsko, natakarica 1940«. 12517-9 POSTREŽNICO inteligentno, mlajšo, iščeta zakonca Murmayr, Gregorčičeva 20. 12631-9 GOSPODIČNA inteligentna, 29-letna, visoke postave, z gotovino 26.000 din želi resnega poznanstva z značajnim državnim ali Pri vatnim nastavljencem. Samo resne ponudbe na ogl. odd. .»Večernika« pod »Visok«. 12560-12 DRAGICA! * Vesel Božič in mnogo V n0Vem SAMOSTOJNA i 35-letna, iSCe P^.%, (0-gospodom. Gre tu odi spodinja. Naslov j2388-»Večernika«. NOVO «5° naJeC visokopritlično. dam, vl> tik pri Postan O*. Dve parketirani sobi. ^ shramba in verandA^* BUFET vP- ali meščansko j na,J*, me takoj v najem ^anW čun zakonski papa n» °/„ ru ali okolici. ^ ,jU odd. »Večernika« ^ i7SSh-V oddam v naJ .. 2 kleL0' kuhinji, 2 ver ^ Na a 21. GOSPODINJO išče samostojen obrtnik, ločenec srednjih let za skupno gospodinjstvo z manišim kapitalom, za kar nudi protivrednost. Resne ponudbe na upravo »Večernika« v Celju pod »Skromno-stalna«. _____12473-12_____ Continental na ugodne mesečne obroke IVAN LEGAT Maribor. Vetrinjska ul. 34 Lrubl'ana. Prešerne«« «!• 40 ŽENITVE IN MOŽITVE boljših krogov posredujemo. Odlična izbira prvovrstnih partij. Odlične meščanske zveze. Rešujemo in poravua-vamo vsa druž. nesoglasja in spore diskretno in uspešno. Informativne prospekte pošiljamo diskretno proti odškodnini din 10.— v znamkah. »Rezor«, prvi konccslonirani ženitveni zavod. Zagreb, pošta a 12474-12 Mak« I*1®! v »elikil1 ir laatne PleU izbirah » •W> ' tudi po “ ..LUKI*,* . .... Glav® Maribor, *** STANOVANJ^^ ' enodružinska, “...gj tom in vsemi JJ. S KS lična 33. __— troovino tr#jto z mešanim blagom » dam zelo ugodne* v# eventualno ^ 0 isico oS Pripravno za ^ .VeČfftf Naslov v ogl. j230^' r? s".011. pa se hočete peg. posestvo in pi*8.« »irigiav . posredov“ltro Božična darila IVAN KRAVOS MARIBOR Aleksandrova c. 13, AlSBfc JtW im i Pri 12° mraza Vas ščiti pulover ali volnen telovnik, rokavice ali tople nogavice lahko vsak potrebuje. Pletena ruta ali kapuca bo vsakemu v veselje. Da osrečite vsakogar, darujte naše pletenine! C. Budefeldt Maribor, Gosposka ulfca 4—6 POSOJILO 60—100.000 din iščem na obrtno hišo v Mariboru, plačam dobre obresti. Ponudbe ha ogl. odd. »Večernika« pod ;Sigurno«. 12581-16 KDOR MI POSODI večjo vsoto denarja, mu dam Po dogovoru prazno sobo. — Vprašati Beograiska 29-1. 12509-16 ako rabite posojilo ne čakajte zadnjega trenutka-temveč javite se takoj pri Hratrlni posojilnici »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova ni. 8. 11778-16 Pouk NEMŠČINO tovoriti in pisati se vsak hitro nauči po moji me odi. Šota Kovač Maribor. Tyrševa 14. 11789-13 SEDMOŠOLEC 'hstruira za prve tri razrede vseh gimnazij, tudi čez počitnice. Ponudbe na ogl. odd. •Večernika« Pod »Izvežban« 12633-13 Kam, kje?________________ PRI PLAUCU igra dnevno damska kapela. 12377-17 NAJBOLJŠE DALMATINSKO VINO dobite v gostilni »Split-. Koroška ces a 39. 12423-17 za praznike dobite v poljubni izbiri in po znižani ceni pri Senici, Ulica kneza Koclja. 12457-17__________ REST*vE*ajAuuT0mR_ Renovirani lokali, točimo pristna ljutomerska sortirana vina; čez ulico ceneje — za praznike koncert. Abonenti se sprejemajo. — štibler. 12621-17 I ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN SILVESTROVO Vas vabi gostilna »Novi svet« pri Studenškem gozdu. 12584-17________ KAM ZA PRAZNIKE! V gostilno Obal, Krčevina, Popoldanski koncert. Vsakovrstna jedila, divjačina, fini muškatelec. Pivo Bock. Za obilen obisk se priporoča go stiiničar.______ 12596-1< SILVESTROVANJE prostovoljne gasilske čete v Radvanju bo letos v novem gasilskem domu s pestrim programom. Vabljeni so vsi dobrotniki ga silske čete Obenem želi četa vsem »Veselo novo leto«, 12497-17 Kupujemo po najvišiih dnevnih cenah in plačamo sledeče: za staro železo težko, din 1.— in tudi več, za litino (strojno) do din 1.40, za medenino din 6, za baker din 8.—, za cink din 3.—, za svinec din 3.—4.—, za cunje din 0.59—1.—, za krojaške odpadke do din 5.— za kg. Dalje kupimo po dnevnih cenah vsakovrstne tekstilne odpadke itd. Na zalogi vedno cunje za čiščenje, čistilna volna v vsaki množinL Tovorni prevozi, selitve z modernimi avtomobili ali konjsko vprego se vrše točno m poceni. Državni nastavljenci imajo popust. Dva elegantna nova taksl-avtomoblla vedno na razpolago! Kličite telefon št. 2272! VELETRGOVINA S SUROVINAMI, PREVOZ TOVORA IN AVTOTAKSA IVAN SLUGA MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA 22. TELEFON 2272. Zavitke do 5 kg za Nemčijo in druge države odpravlja najceneje, kuiantno in hitro BRAČIČ HUBERT, medn. car špedicija MARIBOR, KOPITARJEVA 14, TEL. 2024 Strokovna odprema vseh drugih transportov za inozemstvo! Preproge zavese, odeje vati ta ne in volnene najceneje pn .OBNOVA" P. NOVAK, Jurččeva 6 Glavni trg 1 TELEFUNKEN KKH neprekosljivi v vseh cenah Najmoderneje urejena popravlialnica vseh znamk radijskih aparatov. Hitro, poceni • RADIO » STARKEL ® MARIBOR, TRG SVOBODE 6 Teleion 26-85 Teieion 26-85 C I T A J T E M! CENE PREHRANE IN PIJAČE Vsak dan in. ob vsakem času: mleko, kava, čaj, guljaž, vampi, jetrca, hrenovke, klobase itd. din !.—, 2.—, 3.—, 5,— Ocvrte in pečene plške, porcija . . din 6.50 KOSILO — od 12. do 15. ure — se kuha dvakrat; zakuhana juha, 2 prikuhi, goveje meso din 6.— do 8,— ■ pečenko . , . , din 10.—« Srečne in vesele praznike m 8 p< VECEI icčenko in močnato RJA v mnogovrstni, • . . . din 12.— dnevno različni izbiri din 4.— do 8.— » . din 3.— do 5.— Brezmesna hrana . . Vsak petek: kuhani sirovi Štruklji morske ribe, porcija idrijski žlikrofi............... V sobotah in nedeljah: domače krvavice s kislim zeljem’ . din 5.— SPREJEMAMO ABONENTE na okusno, • , , din 3.— din 3.—, 5.—, 10,— .... din 4.— Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 24 vogal Bleiwetaove etate 2 domače pečenice s kislim zeljem . divjačina s cmoki .................. Sama ob nedeljah: krofi z nadevom .«»,*• Palačinke z marmelado, komad . . Orehova potica in razno dom. pecivo ter mnogovrstna druga jedila. Prvovrstna pristna vina: Renski rizling v buteljkah Mozlovec, liter .... Traminec ...... Pingač, orig. .... Ljutomerski rizling . , , Cviček 1.................„ , Dalmatinsko, belo . , . Dalmatinsko, črno .... Pivo v steki. Union in Laško Ekspresna kava VAŽNO 11! 6.50 8.— din din . din . din din 1.—, 2.~ 1.50 2.-- din din din din din din din din din din domačo Jirano 10—15 din ter isti niso obvezni Jemati pijač. 15.— 14.— 14.— 14.— 12.— 12.— 10.— 10,— 6— 1250 SIRITE .VEČERNIH. I Uradništvo in mojstri tovarne „JUGOTEKSTIL“ se zahvaljujejo svojima šefoma za bogato božičnico ter želijo njima iti njunima spoštovanima obiteljima mnogo zdravja in zadovoljstva v Novem letu! ■■ . v. ' ■■ ■■■ 1 : ■” •' j v•' ' Zahvala. Za mnoga topla sožalja, ki $o mi bila izražena ob priliki smrti mojega ljubljenega očeta, gospoda Lovra Veraniia m izrekam vsem svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujem častiti duhovščini, zdravniku g. dr. Herzmannu, pevskemu društvu »Oljki« za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so blagopokojnoga v tako obilnem številu spremili na zadnji poti. Vsem Bog plačaj! Celje, 23. decembra 1939. ŽALUJOČA ROZA ZAMPARUTTI in sorodstvo. .DRAVA’ f zavarovalnica za malega človeka MARIBOR - Aleksandrova cesta št. 14/1. Zavaruje za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije) - Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi Glavna podružnica: Subotica, palači) želite oglaševati, pokličite telefon: 25-67 Kolesa, šivalni stroji, otroški vozički ter njih nadomestni deli. — Bencin, olje za avto. Nakup in prodaja vsakovrstnih rabljenih železnih in kovinastih predmetov, strojev, cevi, tračnic Itd. — Razprodaja patentnih lestev. Mehanična delavnica ta trgovina strojev, orodja ter vseh železnih predmetov Justin Gustinčič, Maribor ULICA KNEZA KOCLJA (poprej Tattenbachova ni.), PODRUŽNICA NA OGLU PTUJSKE IN TRŽAŠKE CESTE. »KorfJtas« v mesecu decembru 1939 do 19. so bik priznane posmrtnine: Koprivnikar Emil, Litija 83 (nezgoda —. dvojna zav. vsota) Fuks Ana, Partinje 41 Murko Tomaž, Pobrežje 14 pri Ptuju Schmidt Lvana, Slemen, Selnica ob Dravi Kunčič Cecilija, Mojstrana Šaull Franc, Kranj, Cojzova 20 Halužen Julijana, Središče 110 Hinteregger Amalija, Žikarce 41, p. Sv. Barbara v Sov. gor Korošec Franc, Velesovo 50, p. Cerklje pri Kranju Kralj Franc, Jesenice, Savsko nabrežje 15 Lastnak Alojz, Nova vas 22, p. Celje Lemežar Mihael, Radeče 109 pri Zid. mostu Novak Andrej, Sostro, Sp. Hrušica pri Ljubljani Potočnik Frančiška, Cerovec 8, p. Rog. Slatina Cuderman Katarina, Bašclj 12, p. Preddvor pri Kranju Podnebšek Cecilija, Breg pri Litiji 13 Knšelj Helena, Luže 32, Šenčur Skočir Antonija, Črnomelj 21 Cvilak Matija, Rošpoh 195 Legat Terezija, Kropa 64 Ilovar Srečko, Dev. Mar. v Polju 21 Trobiš Alojz, Novake 22, p Nova cerkev Škof Jože, Razborje 20, p. Vel. Loka na Dol. Ivančič Anton, Apače 18, p. Sv. Lovrenc na Dr. p. Traven Ana, Ljubljana, Romska c. 2 Hribar Franc, Polhov Gradec 65 Steblaj Anton, Jablanca 8, p. Boštanj (nezgoda — dvojna zav. vsota) Vrhunc Franc, Železniki 60 Omers Marija, Cerklje 22 pri Kranju Dobravec Ivana, Češnjica 32, p. Boh. Srednja vas Novak Janko, Ljubljana, Bohoričeva 14 Maček Ivan, Trčova 3, p. Maribor Zelcer Andrej, Skale 50, p. Velenje Ažnoh Franjo, Farna vas 119, p. Prevalje (nezgoda — dvojna zav. vsota), Karitas, Cjubljana, palača Vzajemne zavarovalnice Karitas, Maribor, Orožnova ulica S Praktična in lepa darila v veliki Izbiri Parfumerija SUČEVIČ BRANKO. Maribor. Slovenska ulita Javna zahval0. Vse uradništvo, kakor tudi ostalo natneščenstvo^ delavstvo se tem potom zahvaljuje za dano ^ Božiču 1940 pri novem šefu g. Pollak in sin E. Zelenka & Co., meh. tkalnica, Maribor. JC/iid?sSc« samopomoč zavarov. zadruga z o. j. V Mldriboril v lastni pala zavaruje osebe obeh spolov od 1.000 do 20.000 d* 1. Za dosmrtno zavarovaoje v starosti od 16. do 80. let * do'/T*cD‘m vsota se uptača v slučaju smrti po dovršeni karenčm 85. letom. ^ 20 » 2. Za dosmrtno zavarovanje s okrajšanim plačevanjem 04 . ^ ob 510 25 let v starosti od 16 do 85 iet. Zavarovalna vsota se ^ lavarovanca au z dovršenim 75. letom. 25, 3®' 3. Za doživetje in smrt v starosti od 16. do 60. let na 10» ojiro01* in 40 let. Zavarovala vsota se izplača oo smrti »varovan®* potrka dogovorjenih let . 4. Za doto od 1. do 16. leta in se zavarovalna vsota izplača z A>vrfen® ... . .... . .^Uiulfltlll ngjerVU* Do sedaj izplačali na zavarovalninah nad 40 milijonov ♦ , j,re** fond znaša nad 7 milijonov dm ♦ Zahtevajte brezplač°° “ j^jj obvezno prospektel ♦ Poverjenike sprejmemo za v$a^ Restavracija „Slavija“ (Ritter) se priporoča za božični obisk. Prvovrstna vina. . Izvrstna kuhinja. Specialitete v jedači in pijači vedno ua zalogi (naspi oti gl. kolodvoru) Posteljno perje 5= kem čiš£ct»o že po kg 8 - din naprej tudi po brezkonkurenčni ceni pri ,,£una“ Maribor samo Glavni trs 24 Špecerijska in kolonialna en gros trgovina. Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave. Maribor, Glavni trg št Poštni čekovni ražu^ torok* Telefon 21*73 Ogromna Izbira radio aparatov na male mesečne o Minerva KOrting Monde Orion iacfiser!werJi Philip* x dvoletnim strokovnim jamstvom RADIO NEMEC MURSKA SOBOTA - Polnjenj« aKu««'®18"*' EUNIG, MINERVA radlo-aparatl, PADIOVAL poananl kot kvaliteta ~ Odličen sprejem — Elegantni Ljubljana, Dalmatinova ulica 15 poleg holeSa Štrukelj jopice. puloveijl m zimsko perilo v n a j v e & j* izbiri samo v »Konfekciji Brela" Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem danes prodala trgovino z mešanim blagom in tobačno trafiko v Ulici kneza Koclja 18 (poprej Tattenbachova) trgovcu, gospodu Justinu Gustinčiču Zahvaljujem se Vam za častno zaupanje, ki ste mi ga izkazovali v tako obilni meri in prosim, da ga ohranite neizpremenjenega tudi mojemu nasledniku. Z odličnim spoštovanjem JULIJANA LEPEJ. Dovoljujem si cenjenemu občinstvu naznaniti, da sem kupil trgovino z mešanim blagom in trafiko od gospe Julijane Lepej v Ulici kneza Koclja 18 (poprej Tattenbachova ulica). Prosim, da mi ohranite svoje zaupanje vnaprej ter se bom potrudil, cenjenim odjemalcem čim bolje postreči. JUSTIN GUSTINČIČ, MARIBOR, Ulica kneza Koclja 18. KRZnflR MARIBOR.: Da bi zopet mogli slišati — je bil pred dvema ' "vvali tremi leti čudež. Sedaj lahko to dosežete z najmanjšim aparatom na svetu — s srebrnim ) VIBRAPHONOM, aparatom velikim kot les-^ nik. Brez žice, brez baterije, brez toka, praK-tičen _ NEVIDEN. Zahtevajte še danes brez-plačne in neobvezne prospekte, zdravmsKa potrdila ter pogoje za 30-dnevno poskulnjo. z Kupon odrežite in ga pošljite še danes, na V J APARATI VIBRAPHON —/ (Dep. 36. B.) Zagreb, Tomislavov trg 17. tadJv? ~Poiijite mi brezpte^J" neobvezne pro-_ i mesec! spekte ter pogoje za 30-dnevno poizkuš j . 5Q-fC0 do- I”16........................... slu^as-dai NaslOV .................................. ?(xfoo, re- APARATI VIBRAPHON “jiV1^' (Dep. 36. B.) Zagreb, Tomislavov trg 17. glavna zaloga v Celju, priporoča svoje izborne izdelke, svetlo in črno Union-pivo v sodčkih in steklenicah, pekovski kvas in špirit vseh vrst SIRITE »VECtRNIK«! Zahvala Ob smrti našega dragega moža, očeta, sina, svaka itd., gospoda Ivana Freitaga bri jante, zastavljale listke išče nu oo za nakup strojevodje drž. žel. smo dobili toliko izrazov sožalja, kar nas je ob tej bridki uri globoko ganilo. Za vse izraze sožalja se zato iskreno zahvaljujemo, zlasti pa se zahvaljujemo za poklonjeno cvetje in za obilno udeležbo pri pogrebu, predvsem g. šefu kurilnice in ostalim pokojnikovim predstojnikom ter vsem tovarišem, prijateljem in znancem. Posebno zahvalo dolgujemo g. zdravniku dr. Ivanu Zorjanu za Skrb in trud, kar je pokojniku veliko olajšalo trpljenje v njegovi težki bolezni. RODBINA FREITAG. Mariboi, Gosposka ulica 15 Vesel Božii In srečno Nov o lefo želi vsem liabim gostom M- i- Golob pivovarniška restavracija Tschelligh Glavni frg Najlepše božično darilo tablete Pr. spo n s'abosti lahko oo^kusite tab ete za moške 100 komadov din 220’— prot. povzetju Zastopnik Lekarna Mr. Rožman Miroslav Beograd — Terezije 5 0,1. rej S. 5846 3b MEDIATOB-RAGIO lOfiENZ-H ADIO in popravila vseh vrst apara'ov pri Karel GrSn tz Maribor, Gosposka 7 Velika izb:ia Dajnove;sib krznenih p I a S £ e v in jopic aparati svetovnih znamk: Miner va, Eti mi g, Saba in drugi pisalni stroji veliki in mali KAPPEL Rum, konjak, slivovka, brinjevec, droženka in kiekovača. Specialiteta: Grenčak in vermut, NA DEBELOI NA DROBNO! Izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov ter žganjarna MA RIBOR Telefon 25-80 Gosposka ulita 9 v nedeljo dne 24. t. m. irsoulna we* < DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA Kraljevine J Ustanovljena L 1862 Banko upravlja samostalen upravni odbor Centrala v iJ . ' Glavne filiale: Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Niš, Skoplje, Banja Luka in Zemun. Filiale: Kragujevac, Valjevo, Petrovgrad. Agencije: Bitolj, Cačak, Pančevo in Prijepolje 4 ^ ' Emitira obveznice in zadolžnice. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4% letno. Dovoljuje posojila v tekočem računu na nepremičnine, ki leže v mestih in trgih ter v zdraviliščih, priznanih od države. Obrestna mera 6% letno, odplačilna doba 10 let. Dovoljuje menično-hipotekarna podojila na 10 let po 6% letni obrestni meri na nepremičnine v mestih in trgih ter v zdraviliščih, priznanih od države, proti 3-mesečnemu eskontu žiriranih menic. Dovoljuje mestnim in trškim občinam komunalna posojila na davke in doklade. Eskomptira blagajniške zapise ministrstva financ in menice denarnih zavodov. Eskomptira kupone svojih založnic dolarske emisije (Seligman), ki so nostrificirane v kraljevini. Lombardira državne papirje, akcije Narodne in Privilegirane agrarne banke in blagajniške zapise ministrstva financ. Za vse bančne obveze jamči država Vsa pojasnila daje: Državna hipotekarna banka Beograd in njene podružnice Izd la In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Maribora. — Oglasi po ceniku - R°k°P ^ ue rračajo. — Uredništvo in uprava« Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 2S-67. — Poštni tokovni račun štev