SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 19 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 1 de junio -1. junija 2000 MARKO KREMŽAR ZAKLADNICA DRUŽINSKEGA SPOMINA Junijska razmišljanja Junij, mesec spomina na pomorjene domobrance, spomina na junake in na mučence, spomina na vse skrite, tihe, nepoznane žrtve komunistične revolucije v Sloveniji. Ta nepozaben in v svoji strašni resničnosti mogočen spomin je prva desetletja obdajal črni pajčolan žalovanja. Polagoma je črnina dobivala modre odtenke upanja. Ko mineva petinpetdeset let od velike morije pa opazimo, da je postal spomin ves bel, svetal, bleščeč. Minil je veliki petek, minila velika sobota, zgodovinski spomin postaja veličastno jasen v luči, ki jo izžarevata slava zvestobe in vesele Vstajenja. Narodi pred spomeniki svojih junakov ne žalnjejo. Ponosni so nanje. Cerkev ne žaluje ob spominu na mučence. Hvaležna jim je, veseli se z njimi, priporoča se jim. Tudi v našem junijskem spominjanju hvaležnost, ponos in veselje polagoma nadomeščajo naravno žalovanje. Slava junakov traja in blaženost mučencev ne mine, medtem ko je žalovanje za kristjana le časen izraz človeške narave. Nekdanji rablji in njih dediči nam oči-tnjo, da gojimo maščevalnost. Vemo, da to ni res. Niti v letih največje žalosti nad pomorjenimi in preganjanimi žrtvami komunistov nismo klicali po maščevanju. Spomin na junake in na mučence ni bil nikdar onečaščen s strastjo maščevalnosti. Njim, ki so se bojevali za pravico, njim, ki so iz zvestobe Bogu in narodu darovali svoja življenja, nismo nikdar storili krivice s tem, da bi ob spominu nanje gojili maščevalnost. Želimo, da bi se vsi, ki so krivice prizadevali, spokorili. Kesamo se tudi svojih napak. Že več kot pol stoletja sprejemamo kot svoje besede, ki jih je 1. avgusta 1945 zapisal škof dr. Gregorij Rožman v pismu Plju XII, da so se „nekajkrat tudi od strani protikomunstičnih borcev mere ne-zadolženih varnostnih ukrepov in zapovedi krščanske ljubezni prekoračile, kar sami zelo obžalujemo." Res, vse svoje med revolucijo storjene moralne prekrške obžalujemo ter prosimo Boga in bližnje zanje oproščenja, vendar se za pričetke bratomorne revolucije, za množične moritve po Ujej ne moremo opravičevati, ker jih nismo zakrivili. Lahko jih le odpuščamo. Kot kristjani vemo, da moramo odpuščati, kot so odpuščali junaki, ko so iz dna kraških jam Nad. na 2. str. Problemom ni Kot smo pričakovali, se stare sile -,,bivši" komunisti in razni tedanji in sedanji protežiranci na noben nočejo ločiti od oblasti, ki so jo najprej nad petdeset let z diktaturo in nato deset let z ,,demokratičnim" zavajanjem držali trdno v oblasti. Nnjprej se je razvila velika borba za predsednika vlade, ki jo je končno dobil za en glas dr. Andrej Bajuk. Moral je poslušati besede kot ,,tujec", „Argentinec“, dezerter", ,,iz profašistične emigracije" itd. Tednj pa se je pričela nova borba: borba za ministre. Levičarji so vedeli, da brez ministrov predsednik izgubi mandat. In so se potrudili, da so Bajuku odbili ministre. Nnjprej so odklonili ministre na tistih komisijah, kjer so imeli večino, brez prave obrazložitve ali logike. Na skupni seji pa se je razvila spet nova borba, ki je sednj prerasla parlament in sega na sodnljsko področje ter ji še ni videti konca. V prvem krogu glasovanja je predsednik parlamenta Janez Podobnik po mnenju volilne komisije, kjer so polovico članov imeli pomladniki, izjavil, da je za Bajukove ministre volilo 45 poslancev, proti njemu 44, za en glas pa se niso mogli zediniti, kuj hoče, zato so izvedli nove volitve. In v teh voltvah je bil parlament razdeljen spet 45:45 kot pred leti, ko je nato levica kupila Pucka in izvolila Drnovška. In kuj zdaj?. Po pravilniku lahko v desetih dneh Bajuk vloži novo - ali staro -listo in se glasovanje ponovi. GLASOVANJE PROTI PRAVILNIKU A tu je počila bomba. Pomladniki so končno uvideli, da so jih pri glasovanju potegnili za nos. Niso prej dobro pogledali pravilnika glasovanja. V vseh pravnih državah po svetu - in tudi po pravilniku slovenskega parlamenta je namreč za veljavnost glasovnice treba, daje nedvoumno in jasno izpolnjena po veljavnih pravilih in brez dodatkov. Če se kaj takega pripeti, je glasovnica proglašena za neveljavno. In to se je zgodilo pri tem glasovanju. Ne samo ena, pravijo da sta bili dve glasovnici, ki sta nnjprej imeli obkroženo besedico za, nato pa to prečrtano in nato obkroženo besedico proti. Tako sta torej glasovnici neveljavni in rezultat bi se moral glasiti 45 za Bnjuka, 43 proti in dve neveljavni, s čimer bi bili ministri potrjeni. (Lahko je tudi kaka „skrita“ roka na dveh glasovnicah prečrtala obkrožitev za in obkrožila na novo proti?) Ni jasno, kako da se nihče ni zbrihtal in to ugotovil. Brez opazke ali protesta so šli pomladniki v drugi krog in ga izgubili. Ko je sednj to spoznanje prišlo na dan, je takoj dr. Andrej Bajuk in vseh 17 ministrov, ki so bili na ta način oškodovani, prijavilo tožbo na vrhovno sodišče, da proglasi izid prvega glasovanja 45:43 z dvema neveljavnima glasovnicama za legalen in obvezujoč in da drugega razveljavi in prekliče. Tako bi bila Bajukova vlada potrjena. Vrhovno sodišče je sprejelo tožbo in se odločilo, da jo takoj vzame v pretres, kajti videti konca v desetih dneh mora Bajuk vložiti novo listo ministrov v primeru, da mu sodišče ne ugodi. Pomladniki so za podkrepitev svoje pritožbe to dopolnili z dokumenti iz sprejemanja tega poslovnika pred leti, od koder se jasno vidi, kaj je zahtevano za veljavnost glasovnic. Drnovškovi liberalci pa so takoj pripomnili, da če sodišče ugodi Bajuku, se bodo tudi oni priotožili, češ da je bilo glasovanje o Drnovškovem padcu javno, zato proti paragrafom in tako nično. Pa smo spet na začetku. In konca ni videti. Govoriti se začenja, da je premalo časa za predčasne volitve in da če Bajuk ne pride na vlado, bi se morda Drnovšek spet „žrtvoval“ in povedel svojo vlado do novembra do rednih volitev. S tem bi tudi levičarji ne izgubili poslanskih plač, in bi čez pol leta volili spet po starem sistemu in morda oni spet dobijo volitve, s podkupovanjem ali zavajanjem ali kako drugače. V MODI SO PREROKOVANJA Kaj se lahko zgodi na sodišču? Več je možnih odgovorov, precedenta pa ni. Zato je nemogoče odgovoriti. Nekaj poskusov: 1. Sodišče se izreče za nepristojno, češ da je edini sodnik dejanj parlamenta sam parlament. (Tako je v Argentini) 2. Sodišče lahko ugotovi, da so pomladniki s tem, ko niso protestirali takoj po prvem krogu in so mimo šli v drugega, sami priznali veljavnost volitev. 3. Potrdi veljavnost osporavanih glasovnic in prizna veljavnost prvega in drugega kroga. 4 Prizna neveljavnost glasovnic, tako prizna izvolitev Bajukovih ministrov, in razveljavi drugi krog. 5. Morda pa se spomnijo še česa dragega. ŠKOFOVSKO POSVEČENJE V cerkvi Marije Pomočnice kristjanov na Rakovniku je bil 24. maja v škofa posvečen Stanislav Hočevar, ki gaje papež 25. marca letos imenoval za novega beograjskega nadškofa koadjutorja. Glavni posvečevalec je bil apostolski nuncij v Sloveniji Edmond Farhat, soposvečevalca pa ljubljanski nadškof Franc Rode ter beograjski nadškof Franc Perko. Na slovesnosti je bilo navzočih tudi več hrvaških škofov - med r\jimi zagrebški nadškof Josip Bozanič -, pa školje iz ZR Jugoslavije, številni redovni predstojniki ter predstavnik Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji, paroh Peran Boškovič. Cerkev so dodobra napolnili tudi verniki, tako da so mnogi dogajanje spremljali prek velikega zaslona pri lurški votlini nad cerkvijo. Hočevar je za svoje škofovsko geslo izbral misel „Služite Gospodu z veseljem". f!r Papeževa kapela Mati Odrešenika, mozaiki delo patra Marka Rupnika NEDELJA, 4. JUNIJA, OB 1G. URI V SLOVENSKI HIŠI DOMOBRANSKA PROSLAVA aWWWMK>WWMI!illi>IHT DWIJi Nasa skupnost živi Ui Iz življenja v Argentini V četrtek 18. maja je bil redni sestanek sanmartinske zveze Žena mati, vodila gaje ga. Ančka Podržaj. V soboto 20. maja, je v Slovenski hiši Slovenska kulturna akcija priredila kulturni večer, na katerem so predvajali dokumentarni film iz Slovenije z naslovom „Življenje in delo Bare Remec“. Isti večer je mladina Slomškovega doma priredila ples, sodelovali so skupina Max, disk jokey ter „Štirje fantje špila-jo“- 21. maja je bila v San Martinu celodnevna prireditev praznovanja 40-oblet-nice Slovenskega doma San Martin. Dopoldne je bila sv. maša v zavodu Srca Jezusovega. Daroval jo je delegat prelat Jože Škerbec. Po skupnem kosilu je bila v dvorani akademija s prikazom „Sloveni-ja, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj“. Slavnostni govor je imel Anton Paulič. Sledila je prosta zabava ob veselih melodijah. Zakladnica... Nad. s 1. str. vzdihovali: „Gospod, odpusti jim...“. Za isto milost prosi Boga že desetletja tudi skupnost preživelih. Vemo, da bo nekoč resnica o dogajanju v Sloveniji v času vojne in komunistične revolucije ter v desetletjih, ki so ji sledila, poznana vsem in da bo žrtvam priznana čast, ki jo zahteva pravica. Upamo, da bodo to storili rojaki. Trdno pa verujemo, da je Bog, naš skupni Oče, v svojem neskončnem usmiijei\ju končni porok pravičnosti. Varg zaupamo. Ne smemo živeti zaverovani v preteklost. Gledati moramo naprej in se soočati z izzivi novih časov. Vendar pogled naprej je tem jasnejši, čim bolj ga bistri spomin. Ko stopamo po novih stezah sedanjosti in tipamo v skrivnostno prihodnost, si svetimo z lučjo spomina. Zato Ijuc^je od nekdaj postavljajo spomenike, se poglabljajo v zgodovino in Cerkev se vedno znova spominja. Zgledi velikih ljudi, poznanje pomembnih dogodkov, olajšajo človeku in družbi iskanje novih, dobrih smeri. Pri nas žrtve komunistične revolucije še nimajo spomenikov, komaj imena na črnih pokopališčnih ploščah. Pri nas spomin na pomorjene junake in mučence ni ohranjen v šolskih knjigah in v uradni zgodovini je še vedno pomešan z lažjo. V družbi, kjer ni spomenikov iz marmorja in brona, je spomin ohranjam predvsem v srcih ljudi. Kjer pravega spomina na preteklost ne gojijo v šolah in ustanovah, je ta zaupan pripovedi mater in očetov. Zgodovina se ne hrani le iz znanosti strokovnjakov. Živi in raste iz družinske tradicije, o kateri šepetajo matere še ne rojenim otročičem in o katerih pravijo očetje svojim hčeram in sinovom. Zgodovinski spomin na dobo revolucije in na čas po i\jej je še vedno zaupan slovenskim družinam. Že nad pol stoletja ga hranijo v svoji sredi dnižine beguncev in zdomcev, pa tudi družine v domovini, ki so ga obvarovale v časih preganjanja. Za dragoceno dediščino, ki jo predstavlja spomin na ljudi in na dogodke, o katerih uradna zgodovina molči ali laže, so družine odgovorne pred svojimi rajnimi pa tudi pred tistimi, ki še niso rojeni. Ne le zase, zai\je in za vse narodno občestvo hranijo eno najdragocenejših izkustev, ki jih je doživel in preživel slovenski rod. Zanje čuvtgo v svoji sredi spomin na plemenite odločitve, na izredna junaštva, na neuklonljivo vero prednikov, pa tudi na strahotne V soboto, 27. maja, je bil dan duhovnosti za dijake srednješolskega tečaja ravn. Marko Bajuk. Isti dan je SDS -Argentina (Janševa stranka) imela v Slovenski hiši redni 3. občni zbor stranke. Na programu je bil sprejem novih članov, sledilo je poročilo izvršnega odbora, nato pa so bile volitve novega izvršnega in nadzornega odbora. V nedeljo, 28. mtga je bilo žegnanje v cerkvi Marije Pomagaj. Pri slovesni sv. maši za žive in rajne dobrotnike cerkve Marije Pomagaj in ob somaševanju dušnih pastirjev je pel mladinski pevski zbor iz Slomškovega doma. Po slavnostnem kosilu so bile pete litanije Matere božje. Kakor vsako leto, se je tudi letos udeležilo prireditve veliko naših rojakov. Isto nedeljo je bilo po vseh naših verskih središčih pri nedeljski maši darovanje za cerkev Marije Pomagaj. Tisk. ref. Zedinjene Slovenije posledice zmote. Vsaka naša družina ima svojo dragoceno zgodbo. Osvežiti si jo mora, v kolikor bi v teku let obledela; če treba, ntg jo izkoplje izpod kupa naplavin, ki so jih nakopičila leta, da bo vreden dar rodu, ki prihaja. Otroci, vnuki in pravnuki ntg bi zgodbo svojega rodu spoznavali s srcem in z razumom iz pripovedi staršev. Dolžnost starejših je, da zapišejo in posredujejo novemu rodu svoja in svojih dragih izkustva. Življenje nam je bilo ohranjeno in podarjeno, ne le v naše dobro, marveč tudi da zapišemo, kar smo slišali in doživeli. Poklicani smo, da smo priče. Odgovorni smo za delček spomina, ki nam je bil zaupan, da ne utone v morju pozabe. Zgodovinski spomin je podoben mozaiku. Ni razpoznaven, če preživeli ne vložijo var\j vsak svojega drobnega kamenčka, zapisane pripovedi, ki je del celotne resničnosti. Tudi drugi in tretji rod nimata pravice, da bi pričevanje svojih prednikov zanemarila. Le zapisano bo našlo slej ali prej mesto v zgodovini Slovencev. V skupnosti, v tisku in na junijskih proslavah se spomin utrjuje, se krepi zavest, se izrekajo hvaležnost, priznai\je in občudovanje, vendar ta potrebni, a splošni spomin dobiva konkretnost le v družinah. V družinah dobijo junaki ime in priimek. V družini postane mlademu rodu junaštvo osebna lastnost in mučeništvo dosegljiva krepost. V družini raste iz živega spomina upravičen, zdrav - ponos. Študija Martina Breclja Pri založbi Mladika je izšla študija Martina Breclja o filozofski misli Dušana Pirjevca Avtor, rojen v Argentini in kije svoje otroštvo preživel med nami, je študijo z naslovom Revolucija in katarza s podnaslovom Filozofska misel Dušana Pirjevca (Rivoluzione e catarsi - II pensiero filosofico di Dušan Pirjevec) uokviril v sodobne filozofske težnje. Knjiga na 350 straneh s številno biografijo temelji na dizertaclji, ki jo je avtor zagovarjal na tržaški univerzi pred dvema letoma. Dušan Pirjevec je svojo misel, predvsem kot literarni teoretik, vodil do postmetafizi-čnega sveta z izvirnimi pogledi na ontologijo, etiko, estetiko in teologijo, zlasti v svojem pojmovanju bistvenih značilnosti romana, ki so zanj tipičen primer ustvarjalnosti ..metafizične dobe". Gospodarstvo je pravladalo ta teden nad politiko in sociologijo. Seveda so vsi trije pogledi trenutno tako pomešani, da jih ni mogoče jasno ločiti. A to kaj malo briga državne uslužbence, ki bodo prizadeti in nemočni gledali, kako jim neusmiljeno manjšajo plače. POD PRITISKOM Trdijo, daje te dni predsednik De la Rua zaupal ožjemu sodelavcu, da „to ni vladanje, o katerem sem sanjal". V nedeljskem jutranjiku pa je v posebnem intrevjnju izrazil namen, naj bo „to zadnji napor", ki ga vlada nalaga družbi. Očividno je politična teorija prepustila mesto gospodarskemu pragmatizmu. Ne moremo drugače razložiti zadnjih ukrepov vlade, ki je prišla na oblast pod oznako (in po obljubah) socialne pravičnosti. Kaj je vzrok te spremembe? Pristisk stvarnosti, osredotočen v mednarodnih finančnih forumih (predvsem FMI - Mednarodni denarni sklad) in domačih številkah, ki kažejo da je državni proračun tako deficiten, da resno ogroža gospodarsko stabilnost države. Če je s prejšnjo davčno reformo vlada prizadela privatno dejavnost, so bili zadrgi ukrepi bistveno namejeni navznoter državne strukture. Prizadeti so bili državni uslužbenci, katerih plače presegajo 1.000 pesov (dolarjev) mesečno. Znižali jim bodo plače med 8 in 10 odstotkov. Pravzaprav bo to indirektno znižanje. V tem sorazmerju jim bodo povišali plačevanje pokojninskega sklada, katerega bo rešena država To ni prvi tovrstni poizkus. Nekaj podobnega je ukrenil že bivši preedsednik Menem, a je moral ukrep preklicati na odločbo sodišča, ker je prepovedano znižati plače. De la Rua je stvar legalno zastavil drugače in si predhodno zagotovil, da bo sodna oblast ukrepe potrdila. Vendar se vrhovno sodišče do sedaj še ni izreklo. S temi ukrepi bodo prizadeti uslužbenci ministrstev vseh uradov, raznih avtonomnih državnih ustanov, pravosodne oblasti, sodnih ustanov in vojaških organizmov. Izvzeti so le sodniki. Vse skupaj je prizadetih 135.810 oseb. Ne bo pa ukrep prizadel drugih 122.804 državnih uslužbencev, ker so njihove plače margše od 1.000 pesov. Seveda bo država uvedla prihranke tudi drugje: tako bo zmanjšala podporo univerzam med 7 in 15 milijonov, ne bo podpore filmski dejavnosti in drugim sličnim ustanovam. Skupno vlada upa prihraniti letno kakih 800 milijonov dolarjev. ŠIROK POSEG Te in podobne ukrepe bo spremljalo slično postopanje v notranjosti države. Na posebnem sestanku med vlado in guvernerji so ti pristali na ta megakirurški poseg. A obenem so zahtevali, da naj se ne zmanjša, marveč še ojači socialna podpora, ki jo vlada nudi opustošeni notranjosti. To pa je neke vrste protislovje. Izid iz te zagate naj bi predstavlja preureditev smeri državnih fondov. Sedanja vlada je našla državo pogreznjeno v velik kaos. Zato je pripravila zakonske osnutke za preureditev državne strukture in tudi davčne uprave. Obe zakonski besedili še čakata v parlamentu na zadevno obravnavo. In kljub temu, da ima vsaj v poslanski zbornici večino, vlada ne more prodreti, ker je v lastnih vrstah nezadovoljstvo s takim postopanjem. Pač nasprotje med teorijo in pragmatizmom, ki smo ga prej omenili. Ena kočljivih, a tudi žgočih točk so poslanske plače v nekaterih provincah. To je pa resnično pravi festival nestvarnosti. Nekateri provincgski poslanci imajo trikrat višje plače kot njihovi državni kolegi. Zato je vlada predložila idejo zakona, ki nnj omeji te Tone Mizerit dohodke na tak način, da provincijski parlamentarci v nobene primeru ne bi prejemali višjih plaš kot pa državni poslanci in senatorji. Ideja je, da bi provincgske plače poslancev predstavljale 70% plače državnega poslanca. Seveda bo vse skupni težko nadzirati, ker imnjo poslanci poleg redne plače še dodatke, doklade, voznino, nagrade itd, kar vse nudi možnost zakrivanja realnih dohodkov. Treba bi bilo vse „pobeliti“ in v tem kaosu narediti red. Stvarno gledano so vsi ti ukrepi le krpe na ponošeni obleki. A vlada vstg kaže voljo vzpostaviti nekoliko reda, kar je prvi korak k stvarni ureditvi. Da to razumejo tudi finančni domači in ttgi krogi, je razvidno iz dejstva, da od same napovedi ukrepov vrednost raznih državnih bonov na borzi nenehno raste. Prav tako so pozitivni odmevi iz Mednarodnega denarnega sklada, katerega misya bo prav te dni prihitela v Buenos Aires, da bo nadzirala izvajarge dosedanjih obljub. AKCIJA IN REAKCIJA Jasno je, da vsa ta revolucija ni naletela na prijazen odmev med uslužbenci, še marg pa med sindikalisti. Uradna (umirjena) CGT razpravlja o izvedbi splošne stavke, opozi-cionalni del sindikalizma pa je že napovedal protestno manifestacijo za to sredo, ko nas obišče misija Mednarodnega denarnega sklada. Namen je izraziti nejevoljo in odklon zadrgih ukrepov in zlasti plačevanja težkega zunanjega dolga. Tu pa smo bili lahko priča zanimivemu pojavu. Cordobski nadškof stari kardinal Pri-matesta, ki je predsednik škofijske komisije za socialno past.oralko, je javno izrazil solidarnost s tem položajem in z manifestacijo. Nasprotno pa je menil drug član te komisije in ki je bil do nedavno predsednik argentinske Caritas, škof iz Zarate mons. Rafael Rey. Rekel je da ta izjava pomeni le podporo sindikalistom, ki „so zadnjih deset let molčali spričo vseh pritiskov FMI". Menil je, da „že dolga leta prestajamo revščino in zapostavljanje" in da ni prav metati krivdo na sedanjo vlado, v jasnem namigu, da so peronistični sindikati mirovali pod Menemom, sedaj pa nasprotujejo radikalnemu predsedniku. Trdil je tudi, da sindikalistom dejansko „ni mar ne za delavce ne za brezposelne". IN POLITIČNO OZADJE? Vlada ima ob vsem težavnem položaju le neko zadoščenje. Večina guvernerjev, tudi peronističnih, ji frontalno ne osporavajo. Še več, pretekli teden je bivši predsednik Menem končno sklical Svet peronistične stranke, kateremu predsedjuje. Doživel je več porazov. Prvi: manjkali so glavni veljaki, guvernerji provinc Buenos Aires, Cordobe in Santa Fe. Sploh je bilo od štirinajst peronističnih guvernerjev prisotnih le šest. Druga spotika: tudi prisotni guvemeiji niso soglašali s kritično izjavo na sedaigo vlado, ki jo je predlagal Menem. Razlog temu je, da so po eni strani precej odvisni od državnih fondov, po drugi pa sami jasno vidijo, da v tem položaju ni drugega izhoda Zato je pa Menem osebno bolj ostro napadel Povezavo in v neke vrste amenzgi izjavil, da so „z davčnim udarcem poteptali deželo". A verjetno je bil zanj najhuši poraz to, da prisotni niso potrdili rgegovega načrta sklica volitev za novo vodstvo stranke. Njegov mandat zapade leta 2002. Boji se, da takrat morda ne bi imel več istega vpliva (ta nenehno upada). Če bi pa danes sklical nove volitve za ,,potrditev" vodstva, bi mandat trajal štiri leta in mu dal močno besedo tudi glede predsedniške kandidature leta 2003. Njegov povratek na oblast, o katerem sanja, odkar je zapustil predsedniški prestol, se na ta način vedno bolj zapleta. mmKKKKKKttKKmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmm Slovenci v Argentini POLETNI ODMEVI Počitniški dnevi v San Justu Občni zbor Zedinjene Slovenije Nadaljujemo z objavo poročila šolskega referenta Šolski referat ali odsek povezuje vse naše osnovne šole, ima mesečne seje, ki se jih redno „100%“ udeležujejo voditeljice ali Ujih namestnice in prelat Jože Škerbec, po potrebi tudi izredne. Za koordinacijo obiskov gospe Logarjeve in ge. Dragice Motik se je udeležil sej, na katerih smo to razpravljali, predsednik ZS Tone Mizerit, ravnateljica Srednješolskega tečaja prof. Neda Vesel Dolenc in prof. Metka Mizerit. S šolama v Bariločah in v Mendozi smo v stiku in jima posredujemo učne pripomočke. Delo in življenje naših šol je tesno povezano z dušnim pastirstvom. Prisotnost delegata in kateheta Jožeta Škerbca na naših sejah je nam v oporo. Ta povezanost se izraža na vseh naših srečanjih, romanjih, prvem sv. obhajilu in koloniji. Poleg verouka, ki ga posredujejo kateheti, darujejo vsak mesec zadnjo soboto v mesecu sv. mašo s pripravo na spoved in sv. obhajilo. Šola škofa B. Jegliča — Slovenska hiša, Buenos Aires “A-B-C PO SLOVENSKO11 Tečaj za špansko govoreče otroke Voditeljica šole: Marjana Batagelj, učiteljice: Ingrid Ahlin, Cecilija Grbec, Pavla Grbec, Nevenka Jelenc, Cecilija Jelenc, Lučka Mehle, Karla Skvarča, Marjeta Stariha. Za odrasle: Marjeta Hostnik. Za odbor staršev: Metka Trpin Zafra. Šola župnika Jakoba Aljaža — Bariloche „A-B-C PO SLOVENSKO11 Tečaj za špansko govoreče otroke Voditeljica šole: Marija Eiletz, učiteljice: Terezka Mam Žužek, Astrid Mežnar Rezelj, Marija Osojnik Lopez, Mihaela Jerman. Šola sv. Cirila in Metoda — Mendoza Tečaj za špansko govoreče otroke Voditeljica šole: Nežka Bajda Bellandi. HVALEŽEN SPOMIN V preteklem letu so zapustili zemeljsko življenje trije sodelavci naših šol. Maks Borštnik, učitelj, ki je vse življenje poučeval materni jezik z režiranjem iger, zlasti v Rožmanovi šoli. France Pemišek, od vsega začetka javni delavec v naši skupnosti in sodelavec počitniške kolonije, kjer je navduševal šolarje k zvestobi slovenskemu jeziku in jim prikazoval in razlagal zgodovino in lepote Slovenije. Doraščajočemu rodu skoraj nepoznani nas zapuščajo tihi delavci, ki so pol stoletja z delom polnim ljubezni gradili slovenski čudež v Argentini. Aprila je Bog poklical k sebi Zdenko Gornik. Gospodična Zdenka smo ji rekli. Vse življenje je delala za našo skupnost. Slovenskim šolam je posvetila veliko časa in pozornosti. Bog nuj jim bo pravičen sodnik! SREČANJA V SLOVENSKI HIŠI 4. julija: Alojzijeva proslava. Po sveti maši smo se z molitvijo, besedo in pesmijo poklonili žrtvam vojne in revolucije posebno po vojni pobitim domobrancem. Odrsko predstavo „Pet pepelk" Žarka Petana je pripravila Baragova šola. Med nami smo pozdravili veleposlanika RS dr. Janeza Žgujnarja in gospo. 21. avgusta: srečanje s kardinalom dr. Alojzijem Ambrožičem Po sprejemu na dvorišču je kardinal daroval sv. mašo z duhovno mislijo. V dvorani pa je na častnem mestu med predsednikom Tonetom Mizeritom in delegatom Jožetom Škerbcem prisostvoval akademiji. Nastopili so otroci vseh šol z deklamacijami in petjem. Povezavo programa je pripravila Nadica Kopač Groharjeva in ga tudi vodila. 1.marca: prireditev ob začetku šolskega leta: S MS Po sveti maši, ki jo je daroval prelat Jože Škerbec, smo v dvorani prisostvovali igri Mirka Kunčiča „Cmokec Poskokec“ v izvedbi šolske skupnosti Slomškove šole. Igro je režiral dr. Štefan Godec. V preddverju in v dvorani so navzoči lahko ogledali razstavo ročnih del in fotografij iz letošnje kolonije. Priprava in izvedba odrskih nastopov so sad dela učiteljev, staršev in učencev. Številna udeležba staršev je znak njihove povezanosti s sobotnimi šolami. DR. PETER URBANC, TORONTO (D BERMAN0V DOSJE Prof. A. Bajt, Ljubljana 1999 Ta Bajtova knjiga je doma zbudila ogromno zanimanje. Kljub visoki ceni 14.000 SIT, 1200 strani! je bila takoj razprodana. Vsebina pokriva revolucijo, državljansko vojno, konfrontacijo med četniki in partizani, KPJ, KRS in našo opozicijo. Vsebuje obširni opis Bajtovih doživljujev med revolucijo in po njej. Bajtova ocena partije: „S tem, da je izkoristila osvobodilni boj za revolucijo, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin...za vse kruje in čase“ (str. 11). Bajt je lu premalo precizen, revolucija sama na sebi ni zločin, pod gotovimi pogoji je celo opravičena Revolucija 1941-45 je bila zločin, ker socialni pogoji niso bili neznosni, ker je cena žrtve bila previsoka, ker ni prinesla izboljšauja, ampak ravno nasprotno! „Partlja je organizirala obsežen protio-kupatorski boj, s tisoči sodelavcev, s tem nas nuj bi uvrstila med demokratične sile sveta" (str. 11). Ni povsem točno: NOB je bil v glavnem v deklamacijah in propagandi. Nekuj akcij, ki so imeli videz NOB, so dejansko primarno služile revoluciji z namenom ustvariti v Sloveniji politični administrativni vakuum. Drži piščeva trditev (str. 11), da smo se z vojno od 6. aprila 1941. postavili na stran zaveznikov. Noben dodaten upor proti okupatorju ni bil imperativen! Povsem dezin-formiran je pisec, ko pravi da je Simovičev puč povzročil 4 tedensko zamudo nemškega napada na Sovjetyo. Nemški dokumenti, Vauhnikovi memoarji poudarjajo: a) napad na SZ je bil načrtovan za 31. maja 1941 in b) 22 dnevna zamuda je bila povzročena, ker nemška letališča blizu fronte niso bila pripravljena! Nemci so pregrupira-li potrebne motorizirane divizije letalstva z Balkana že sredi maja 1941. Poznano dejstvo sodelovanja Italijanov s KPS potrjuje Bajtovo pričevanje: „Oče (višji železniški uradnik o.p.) mi je pripovedoval, kako je vozil iz Novega mesta v Stražo polne vagone orodja, ki so ga prevzemali partizani". (1) str. 281 Nujbolj porazno dejstvo fikcije NOB je Kardeljevo pismo Titu od 2.VIII. 1941 „Za krepitev partizanskih odredov služijo okupatorska požiganja vasi in maščevanja nad civilisti. Pred terorjem bežijo v hribe. Represalije je treba preprosto izzvati11, str. 404 In še: „V vojni se ne smemo bati uničevanja celih vasi. Teror bo brezpogojno privedel do oborožene akcije. Nesmiselno bi bilo čakati na milost zavojevalca, da požge kakšno vas. Če hočemo pomnožiti partizanske vrste, jih moramo požgati kar sami.“ (2) str. 405 Str. 453: Bajt potrjuje dejstvo prisotnosti britanske topniške enote, 3000 vojakov, oktobra 1944 v Bileči v Dalmaciji. Tito je zahteval umik te enote v Italijo. Dodajmo dejstvo, da so 23. septembra 1944 onemogočili delo zavezniških komandosov, vojaških misij. (3) V knjigi so podane podrobnosti o pogajanju (Djilas, Velebit!) z Nemci na str. 496. Glavni namen pogajanj je bilo premirje, da bi partizani mogli v miru obračunati z četniki. Pisec ne podaja podrobnosti množičnih partizanskih dogovorov z Italijani za Ljubljansko pokrajino, desetine lokalnih dogovorov na Gorenjskem in najpomembnejšega dogovora, ki je veljal za celotno Primorsko od 11. julija 1944 do samega konca vojne! Kako so varali zaveznike: po Macleano-vi (4) oceni je imel Tito 26 divizij z 220.000 borci, od tega v Sloveniji kar 60.000 (dejansko nikdar več kot 6000! o.p.) Nemci so bili vezani v Jugoslaviji s 23 divizijami, Stalin je to znižal na 8 divizij. Dejansko so Nemci po maju 1941 imeli 7 manjvrednih divizij, to je toliko kot Danska brez partizanov! Str. 558 Protiokupatorski boj v NOB pisec podrobno popiše in komentira: “To je bil en sam beg pred eno nemško italijansko ofenzivo do druge" str. 562. V celi knjigi ni navedena ena sama akcija partizanov, ki bi se lahko smatrala kot čista NOB, to je ob zmernih izgubah primemo oslabiti sovražno vojno silo. Važno je citiranje Kardelja na četrtem partijskem tečaju pozimi 1944: „Mi priznavamo in celo poudarjamo, da smo pričeli z oboroženo akcijo šele ob napadu Nemčije na SZ, prej ni bilo ukaza, temveč le, ker so bili podani objektivni pogoji za oboroženi upor" (str. 809). Ni lepšega dokaza, da ni bilo upora ali vstnje in da je šlo v bistvu za pomoč SZ!. Nadaljevanje prihodnjič Opombe: (1)To dejstvo dokazuje dvoje: a) kolaboracijo z Italijani; b) zanika NOB proti Italijanom. Predaja orožja je nedvomno obsegala jamstva, da ne bo uporabljeno proti Italiji. (2) V Sloveniji so to taktiko KPS, NOB, partizani uporabili masovno. Primeri Dražgoše, Hinje, Žvirče, Preserje, itd. (3) Neizpodbitni dokaz, da osvoboditev ob prisotnosti zaveznikov ni bila zaželena, ker bi mogla ovirati triumf revolucije, primarni cilj KP. (4)Po vojni je za „usluge" dobil od SFRJ vilo v Dalmaciji. Kakor vsako leto v poletnem počitniškem času, so se tudi letos zbirali otroci šole Franceta Balantiča v Našem domu pod vodstvom Danice Malovrh. Namen teh dni je, da počitek ne bi bil samo brezdelje, ampak le sprememba, kjer bi si vzeli čas za ustvarjanje; z mislijo, s srcem in rokami. Za vsem tem pa stoji tudi vzgojna misel, ki mlade spodbuja pri vztrajanju, urejenosti, potrpežljivostjo, odprtosti do bližnjega, ljubezni do Boga... Seveda je zastavljen tudi cilj, da bi slovenski jezik bil tisti, ki bi bogatil medsebojni pogovor. V takem vzdušju so se otroci, ki jih je bilo kar 90, zbirali ob sredah in občasno tudi ob sobotah dopoldne za ročna dela. Ob sredah popoldan, če je vreme dopustilo, so se skupaj vozili na Našo domačijo, Kjer so se igrali in uživali v bazenu, ki jim je bil na razpolago. Delo se je izvedlo v šestih skupinah, ki so jih vodile različne mamice, učiteljice in tudi druge gospe. Od teh so bile nekatere stalne, druge pa so hodile na pomoč in to posebno še pri skupinah najmlajših. Skupaj je delalo kar 25 oseb. Tako so nastala ročna dela, ki so bila razstavljena od 2. do 9. aprila, med katerimi so bile: lične škatlice s sladolednimi paličicami, podstavki za toplo hrano, lončki za svinčnike, lične papirnate šatulje, božična drevesa, angelčki v okvirjih, barvane in zrezane jaslice iz lesa in postavljene v hlevčkih, vezeni prtički s križci. Z barvanjem na blago so bile narejene spalne srajce, rjuhe, slike, prti. Na les pobarvane cvetlične škatle, skriuje v obliki velikih knjig, šahovnice na mizah, omarice-hišice za zgoščenke, steklene vazice, božični okraski, itd. Vse to delo je bilo mogoče storiti s pomočjo skritih in javnih sodelavcev, ki pridejo na pomoč, da se taka dela z mladimi ljudmi dovršijo. Važno je poudariti sodelavce, ki so darovali veliko svojega časa pri izdelavi lesa in ti so France Bidovec in Marjan Grilj, Tone Oblak pa je podaril les in pripravil prostor za razstavo. Ko smo starši ogledovali tako razstavo, smo si kar težko predstavljali, da iz otroških rok nastane toliko lepega. V glavnem pa moramo poudariti, da Kjer je ljubezen do naših otrok, kjer je odprto srce in solidarnost, pa poštenost in dobrotne roke, da nudijo zavetje in pomoč, tam je tudi božji blagoslov. Franci Draksler BNNMMMM9H Buenos Aires, 1. junija 2000 ■MMMMMMMHMNNMMMMMMMMMMMXMHMMMMaNHMHMM Gospodarski Slovenske-latinskoameriške trgovske zbornice Kdaj bomo začeli rasti? Že dolgo časa ekonomisti zaskrbljeno gledajo na razvoj argentinskega gospodarstva. Občasni ukrepi, kot zadnji koraki, ki jih je vlada podvzela te dni (glej članek „Iz življenja v Argentini") le nekoliko pomirijo duhove, a ne vzbu,jajo optimizma. Če obrnemo pogled nekoliko nazaj, lahko ugotovimo, da se je razumevai\je stvarnosti v zadnjem desetletju popolnoma spremenilo. Nekdaj je imela krivdo za vse težave inflacija. To pa so povzročala defi-citna državna poletja. Zato si je bivši predsednik Menem politično zagotovil dolga leta mirne in neomajne oblasti, ker je zbil inflacijo, z zakonom konvertibilnosti postavil peso 1 : 1 proti dolarju in privatiziral državna poletja. Seveda s tem niso popolnoma soglašali ekonomisti, ki so trdili, da je inflacija kot vročina pri bolniku le simptom, znak bolezni, a ne bolezen sama. Vročino je treba zbiti, a s tem se bolniku še ne bo vrnilo zdravje. Pokazalo se je, da so imeli prav. Dolgoletna stabilizacija ni prinesla rešitve gospodarstvu in državi. Kje pa je krivda, je vprašanje, katerega odgovor je predolg. Danes je pogled drugačen. Vedno močnejši postajajo glasovi, ki trdijo, da imajo posamezne socialne in gospodarske težave kot so revščina, brezposelnost, zastoj podjetij ir* tudi davčna nabirka skupni imenovalec: država gospodarsko ne raste. Ni investicij, n* razvoja, ni zaslužka, ni delovnih mest in zato tudi ni davčne nabirke. Seveda je vse to povedano v grobih potezah. Za popolno razumevanje položaja je potrebno, da poudarimo še nekatere druge važne činite(je, predvsem zunanji dolg, ki je rakova rana na telesu argentinskega gospodarstva, saj gre letno le v plačevanje obresti kar 15 milijard dolarjev. Glavno vprašanje, ki si ga trenutno stavijo ekonomisti, je ta, kolikšna bo letos in odslej naprej gospodarska rast. Tudi kar Srečanje slovenskih znanstvnikov in raziskovalcev se rasti tiče, niso vsa področja enaka. Poljedelstvo in živinoreja prestajajo ugoden trenutek, kar se tiče pridelka. Čeprav je ,,poije“ v kritičnem finančnem položaju, za letos napovedujejo rekordno žetev in sevedan rekorden izvoz, istočasno ko rastejo mednarodne cene tem pridelkom. Glede živinoreje so prav te dni v Parizu uradno razglasili Argentino kot državo brez aftose, kar predstavlja nove možnosti v višini deset tisoč ton za izvoz mesa. Mednarodne cene jeklu krepko rastejo. Za rast je seveda tudi važno, da so državni računi v redu. To skuša storiti vlada z zadi\jimi ukrepi. A ti ukrepi so vsaj v določeni meri recezivni. Državni uslužbenci bodo imeli mar\j denarja in bodo manj potrošili, podjetja manj prodala, se mai\j razvila ter investirala, država prejela mai\j za davke na dodano vrednost (IVA)... To pomeni, da bosta rast in razvoj bistveno odvisna od izvoza, ki pa je omejen zaradi visoke domače valute. Vendar bo izvoz rasel in istočasno rasla država. Na začetku leta so razne ustanove in organizacije napovedovale krepko rast. Sedaj so se te napovedi nekoliko poslabšale. A vseeno se sučejo med naj nižjo 2,5% (Fundacion Mediterranea, povezana z bivšim ministrom Cavallom) in 4% (Investicijska banka MBA). Nekje vmes, z napovedjo 3% rasti najdemo znanega ekonomista Roberta Ale-mana. Vendar tudi v tem ni položaj enak na vseh področjih, snj na primer napovedujejo 30% rasti v avtomobilski industriji in padec 28% v gradnji. In ker je prav gradnja tista, ki zaposluje največ delovne sile, problema brezposelnosti letos še ne bomo rešili. Kuj lahko torej povzamemo kot zaključek? Letos bomo vendar začeli rasti. Res je, da zelo malo. A vsuj mujhna lučka upanja je zažarela v tem temnem rovu argentinskega gospodarstva. -e. -t. Slovenci imamo v tujini in zamejstvu izjemen umski potencial znanstvenikov, univerzitetnih profesorjev in akademikov. Povezati jih med sabo in z ustanovami v Sloveniji in po svetu je izjemnega pomena. Ta cilj si je zastavil Svetovni slovenski kongres, ki zanje pripravlja prvo srečanje in sicer na Bledu od 28. do 30. septembra. Organizacija načrtovanega dogodka je nadaljevale podobnih srečanj, ki jih je v zadnjih dveh letih priredil Svetovni slovenski kongres: dve srečanji zdravnikov-rojakov in srečanja gospodarstvenikov-ro-jakov. Letošnje srečanje znanstvenikov-ro-jakov bo priložnost za vzpostavitev trajnega sodelovanja med znanstveniki iz domovine in znanstveniki iz diaspore. Cilji kongresa so: vzpostavljanje stikov in ugotovitev, kdo je kdo med rojaki na področju znanosti in akademskega delovanja v tujini; pokazati na odlike in izjemne uspehe naših rojakov v svetu in doma; kongresi naj bi postali vsakoletni in tradicionalni. Srečanja naj bi postala forum, kjer bi znanstveniki in raziskovalci vseh zvrsti in področij raziskovalnega dela odmevno in z vso svojo avtoriteto razpravljali o razvoju Slovenije v širšem smislu (poleg znanstveno-tehnološkega razvoja in razvoja posameznih ved tudi o povezavi znanosti z gospodarstvom in družbo, o razvoju države, o vrednotah družbe, o vzgoji in izobraževanju, okolju in kakovosti bivanja). Kongres bo priložnost za razmislek, kako omogočiti rojakom, da se bodo kot znanstveniki sistematično vključevali v raziskovalno delo in visokošolsko pedagoško dejavnost, pa tudi, kako pospešiti medsebojne izmenjave raziskovalcev, asistentov, profesorjev in študentov. Vodstvo Svetovnega slovenskega kongresa naproša vse, da po svojih močeh nagovorite svoje znance, prijatelje, rojake — znanstvenike, raziskovalce in univerzitetne profesorje, da se udeleže našega srečanja in da aktivno sodelujejo s prispevki v obliki tematskih predavanj, krajših diskusij in s predstavitvami s posterji. Kongres bo potekal v petih tematskih sklopih. Vsak sklop se bo pričel z dvema uvodnima predavanjema (30 min), sledila pa bo diskusija ob okrogli mizi, Kjer bodo prijavljeni avtorji lahko predstavili svoje misli s krajšimi prispevki (10 min). Nekaj predlogov za tematske sklope: kako pospešiti nadaljnje sodelovanje vseh slovenskih znanstvenikov; kako vključiti slovenski znanstveni potencial iz tujine kot zalogo znanja za Slovenijo; stanje in trendi znanosti v svetu in domovini v luči globalizacije; etika v znanosti doma in v tujini; kakšna nuj bo vloga Slovenske akademije znanosti in umetnosti v odnosu do slovenskih znanstvenikov v tujini; kako povečati število štipendij za študij v tujini in kako izboljšati pogoje za vrnitev diplomantov. Pri okroglih mizah pa se bodo lahko razpravljale razne snovi, kot na primer problematika vključevanja znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo v domovini ter prispevek umskega potenciala iz diaspore; prioritetne smeri razvoja slovenske znanosti in raziskovalnega dela (bazične in aplikativne raziskave) glede na strategijo gospodarskega in obrambnega koncepta Slovenije; ali znamo ceniti svojo intelektualno lastnino (ustvarjauje potencialov, inovacije); trendi razvoja in razmerje med osnovnimi in aplikativnimi raziskavami, prenos znanja v industrijo, povezave univerze z industrijo; organizacija znans-tveno-raziskovalnega dela v Sloveniji; študentska problematika; primerjava univerzitetnega študija doma in v tujini. Za podrobnejše informacije in prijave se interesenti lahko obrnejo na sedež Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija; tel: +386 61 125-24-40; e-mail: ssk.up@eunet.si ali na domačo stran kongresa: http://www.ssk-kr8.8i MAJOR JOŽE FRANC NOVAK V MIROVNEM POSLANSTVU * Bataljone niso premikali kot nas. Ti so bili nastavljeni v enem kruju leto dni in še več. Z ozirom na vprašanje se je nekaj takega že zgodilo, predno sem jaz prišel leta 1992. Kot je bilo objavljeno v časopisih, je bilo to v bližini Banje Luke v Bosni, mesto Jujce, kjer je bil nastavjen bataljon iz Kenije. Kot sem preje omenil, so ljudje imeli v začetku zelo dobre stike z mirovniki Mi „plavci“, kot sojih tam klicali, ker so od njih dobivali pomoč, hrano, zdravila itd. Lepega dne pa se je neka mati zatekla k poveljniku Bosanske Armlje (BiHA) in potožila, da je njena hčerka rodila „zamorčka“. V teku enega tedna je prišlo povelje iz Zagreba, kjer se je nahujal višji poveljnik UNPROFORja, nuj se ves bataljon, 650 vojakov, vrne nazaj v Kenijo. V pravilih je jasno napisano, daje prepovedan stik z ljudmi, ki so na poslu v okviru OZN, še posebej pa z lokalnimi ljudmi, če ni bilo izrecno ukazano. To je držalo tudi za vsako prepeljevarye civilistov ali vojakov različnih strani v avtomobilih OZN, ali druge vrste prevozov, če jih humanitarne komisije niso odobrile. Kdor se tega ni držal, je bil strogo kaznovan in poslan nazaj domov (repatriado). Kjer sem bil jaz nastavljen, so pa prihujali domačini in nam ponujali velike vsote denarja, da bi prepeljali sorodnike s srbske na hrvaško stran, ker so se bali za njihova življenja. Ker pa je to bilo proti vsem pravilom, smo jih pošiljali h komisarju za humanitarne zadeve, ki je deloval v Medžugorju, nuj on razreši situacijo, suj je bil za to postavljen (bil je po narodnosti Jud). Lju g £3 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacidn Civil Eslovenia Unida Redaceion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@elsitio.net e-mail: debe|jak@pinos.coin Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države. C Čeke na ime “Eslovenia Libre** ~^) Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4307-1044 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar Obvestita SOBOTA, 3. junija: Srednješolski tečaj ima ob 15. v Slovenski hiši redni pouk. Ob 18.30 pa je sestanek staršev na razredni ravni. NEDELJA, 4. junija: Domobranska proslava ob 16. v Slovenski hiši. SREDA, 7 junija: Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena. On pol petih bo predaval Stane Snoj. V Trstu so predstavili knjigi dnevniških zapisov: Iz dnevnika avtorja Vinka Ošlaka, ki je izšla pri založbi Mladika v Trstu in vsebuje dnevniške zapise 1979-1980, ter dnevnik Alojza Rebule z naslovom Ko proti jutru gre, ki je izšel pri Mohorjevi družbi v Celovcu in prinaša avtorjeve dnevniške zapise iz let 1982-1985. Rebulov dnevnik zajema slovensko kulturno in politično življenje na Tržaškem, v Sloveniji in drugod, kjer živijo Slovenci, Ošlakov dnevnik pa doživetja v zadi\jent letu Titovega vladanja Jugoslaviji. PROŠNJA ZEDINJENA SLOVENIJA med drugimi dejavnostmi vsako leto pripravi našo skupno domobransko proslavo. To je povezano z raznimi znatnimi stroški. Društvo nima izrednih dohodkov in ne prejema nikakršne podpore. Zato prosimo vse rojake, da se pri prostovoljnih prispevkih velikodušno odzovejo. PODJETNIK IZ SLOVENIJE IŠČE PARTNERJA za proizvodnjo in prodajo produktov za grafično industrijo. Ponudbe na fax: 0049-6127-79559 SOCIALNE PODPORE SLOGE Sloga daje svojim članom s Karto Sloga sedem socialnih podpor: za rojstvo, ob poroki, ob končani uradni sredr\ji šoli (po $1.000.-). Prav tako ob končani višji šoli za ekonomske ali druge gospodarske stroke. Podpora ob uradno priznani nesposobnosti za delo znaša $ 2.000.-; prav tako ob smrti. Starostna podpora pripada članom, ki so izpolnili 75 let (nato vsakih pet let). Pravico do posmrtnine in invalidnine ima samo član, ki si je pridobil Karto Sloga pred izpoli\jenim 65. letom. Za izplačilo podpor je potrebno, da se predloži uradno potrdilo v roku 6. mesecev. IZPOLNIMO POGOJE PRAVOČASNO! Vse informacije na tel.: 4656-6565 SLOGA DA V EC! V SLOGI JE MOC!