Versko življeaje med Srbi. »Svetosavlje«, glasilo beogradskih srbskih bogoslovcev, poudarja, da je srbsko cetfkven. časopisje preslabotno, da je javnost o cerkvenih in verskih zadevah slabo obveščena ter da je vsled tega srbska cerkev doživela že dolgo vrsto neuspehov. Svetni časopisi ovirajo delovanje cerkve ter jo izpodrivajo iz javno&ti. V svoji številki s februarja 1934 poro.a navedeni list, da so se o tem posvetovali pravoslavni srbski duhovniki na raznih dekanijskih konferencah. Na fc.nferenci duho vnikov gračaniške dekanije so se, tkak.r po »Svetosavlju« por__a glasilo Apostolstva sv. Cirila in Metoda »Kraljestvo božje«, poudarjale naslednje misli: Višji izobraženci so večinoma mlačni v verskih vprašanjih, nižji izo-braženci pa so po večini brezversfci. Kmečko ljudstvo je verno, a njegova vera večkrat prehaja y j^pvršnofit in praznoverje. Versko življenje Je zadftja leta zelo padlo, čeprav se vera zbuja z raznimi verskimi društvi in gifoanji. Raizen slabih vplivov protiverske svetne izobrazbe je nekoliko kriva tudi duhovščina, ki ni zados-ti izobražena in ki včasi daje slab zgled. Cerkev ni zadosti organizirana na polju dobrodelnosti. Cenkev bi morala skrbneje paziti na vse, kar ovira njeno delovanje. Vatikan proti naroduemu socializmu. Iz Nemčije se dnevno fporoča o novih nasilstvih. zoper krš.anske organizacije, osobito ssoper katoliska mladinska društva. Tako je pred nekaj dnevi državna policija v okraju Konigsberg prepovedala ikonfesionelnim (verskim) organizacijam vs-aik skupen nastop v javnosti, nošenje uniform, zastav ter znakov. Prepovedan je verskim organizacijam vsaik šport in športno udejstvovanje, prepovedano tudi javno pošiljanje, prodajanje in razdeljevanje ikrščanskih časnikov in spisov. Dnevno se množeča nasilstva so nagnila Vatikan (zunanjepolitični urad ikatoliške čefkve Y Rimu), da bo izvršil svojo namero, ki jo je napovedal pred .etrt letom, ter izdal o tej zadevi taikozvano »Belo iknjigo«. V tej knjigi bodo navedeni samo slučaji, l.i so se dogodili: vsi slučaji kršitve ikonkordata, vsa nasilstva itd. Naštetih bo ikakiK 400 slučajev, ki jih je treba smatrati kot ikršitve konkoMata. Poleg nasilstev zoper ikatoli&ko mladino in nicno organizacije bo- do zavzemali važno mesto tudi deji nasilnosti zoper katoliško duhovščino, zoper kaplanc, župnike, šikofe in zoper miinchensfcega nadškofa ikardinala dr. Faulhaberja. Nemški vladi izdanje te knjige nikakor ni po godu, ker bo pred svetom v luči največje stvarnosti pokazala pravo lice nemškega narodnega socializma. Sam.staF.ski vraiar — svetiilk. Na biiik.štno nedeljo jo papež Pij XI. proglasil za svetnika brata Konrada iz kapucinskega reda. K.nrad je bil rodom Nemec, in sicer iz Bavarske. Njegov rojstni kraj je vas Parcham, zato se imenuje Konrad iz Parchama. Zibelka mu je tekla v hiši dosti premožnega kmeta Birndorferja. Med 9 otroki se je rodil kot poslednji v noči od 22. do 23. decembra 1818. V tej no.i je v vasi, samo nekoliko oddaljeni od Parchama, nastala ona prelepa božična pesem »Tiha noč, sveta noč«, ikomponirana od preprostega vaškega učitelja po besedah, sestavljenih od tamošnjega kaplana. Star 31 let je Konrad vstopil v kapucinski red ter je več ko 40 let vršil službo vratarja v ikapucinskem jsamostanu v Altottingu na Bavarskem. Preprosto Življenje, da ne more biti preprostcjše, toda polno dobrih del v s-lužbi Bogu in bližnjemu. Tisoči in stotisoči so zvonili ob samostanskih vratih, in Konrad je vse sprejemal z ljubeznijo, prijaznostjo, dobrodelnostjo, prizanesljivostjo in potrpežljivostjo. Ko je ta preprosti in sveti samostanski vratar 21. aprila 1894 sam pot.kal na nebeška vrata, so se mu takoj odprla in Konrad je smel taikoj vstopiti med nebeščane. L. 1930 je bil prištet blaže* nim, na letošnjo binkoštno nedeljo pa svetnikom. Ob tej priliki je bilo v Rim. veliko romarjev, med njimi 4 tisoč Bavarcev z munchenskiir. kardinalom dr. Faulhaberjem na čelu, in čez 1000 ljudi iz drugih nemških pokrajin. Med romarji sta tudi bili dve ženi, ki se je na njdh po priprošnji Konrada izvršil čudež: Marija Zech in Avgusta Scheidle. Nemške romarje je sv. Oče sprejel v avdienci na predve.er btokoštnega pra_nika. Na bimkoštno nedeljo se je v cerkvi sv. Petra izvršila z največjo slovesnostjo proglasitev Konrada za svetnika. Sv. oče je pri tej priliki poudaril to-le: »Konrad se je v najnižji službi, fei mu je bila poverjena od njegovih poglavarjev in ;ki zahteva mnogo potrpežljivosti, o&troumnosti in prisotnosti duha, povzdignil do višine svetosti. Nič ni v njegovem življenju presegalo navadno izpolnjevanje dojžnosti, on pa je svojo doižnost Izpolnjeval tako, da veljajo o njem evangeljske besede: Vse je prav storil.«