17°                                            Dr. Fr. Kos :   Črtice o  priimkih.
Črtice o priimkih.
Spisal dr. Fr. Kos.
Pred seboj imam urbar loškega gospodstva z leta 1560., kateremu je torej letos 333 let. V njem nahajam raznovrstna krajevna imena, potem osebna imena in priimke kmetov, kajžarjev in rovtarjev, stanujočih na zemlji loškega gospodstva. Marsikaj tu navedenih osebnih imen in priimkov je še dandanes v navadi. Kakor pred 333 leti, dobivajo še v sedanjem času otroci pri krstu imena Jernej, Jurij, Peter, Janez ali tudi Ivan (»Iban*), Štefan i. t. d. Marsikaterih krstnih imen, ki so dandanes obična, pogrešamo v urbarji; tako n. pr. ne vidimo v njem Ignacijev, Alojzijev, Karolov i. t. d. Zakaj jih ni, tega ni težko ugeniti. Namesto teh so pa v njem zopet druga, katera so v sedanjih dneh ali pozabljena ali pa vsaj jako redka, kakor Križe, Križna, Skolastika i.  t.  d.
Pustimo za sedaj osebna imena in oglejmo si nekoliko priimke, kateri so zapisani v rečenem urbarji. Iz nekega spisa, katerega sem sestavil že pred dvanajstimi leti 1), razvidno je nekoliko, kateri priimki so v sedanjem času sčsebno navadni med Slovenci. Gradivo za dotični spis sem vzel iz takratnega koledarja Mohorjeve družbe. Prav mnogo denašnjih priimkov nahajamo tudi v prej omenjenem urbarji. Iz tega sklepamo, da se je ohranilo do denašnjeg ti CciScl veliko rodovin, katere so živele že pred tremi stoletji. A tudi je v urbarji več priimkov, ki so dandanes pozabljeni ali pa vsaj ne obični tam,   kjer so bili nekdaj.
Kolikokrat smo že čitali po časopisih in knjigah, da je ta ali ona plemenita rodovina izmrla ali pa da je odšla iz kraja, kjer je bivala prej po več stoletij. Jednako se godi neplemenitim rodovinam. Nekatere izmirajo, druge se množe\ Znano je, da je med Nemci sosebno veliko družin, katere se pišejo Majer. Med Slovenci so se jako pomnožili Novaki, Golobi, Kranjci i. t. d. Ali na drugi strani je zopet mnogo priimkov, ki so že tako redki, da je morebiti po vsem   Slovenskem le nekoliko družin,   ki se tako pišejo.
Iz omenjenega urbarja je razvidno, da so živele leta 1560. v Zirčh in bližnjih vasčh rodovine, katere so se zvale Karančič, Peluhan, Selničar, Šenčur, Ultrinčič i. t. d. V hlevnovrški županiji blizu Žirov so bivale rodovine, katerih imena so se glasila Obriven, Popit, RubenČič i. t. d. Po Oslici nahajamo  rodovine,   ki so se klicale Erzenec,   Janslgoj in Pšenica.
*) Leta 1880 sem spisal pod izmišljenim imenom ,,Lepidus" kratek šaljiv sestavek v podlistku ,.Slovenskega Naroda" (XIII., št. 196 in 197.). Imeuoval sem ga ,,Nekaj o imeniku Mohorjeve družbe." Spis je pozneje ponatisnil Brezovaik v svoji knjigi ,,Šaljivi Slovenec", str.  181.-193.'
Dr. Fr  Kos:  Črtice o priimkih.
171
V Leskovici so stanovali Juračiči, v Kopačnici Jerebasi, Konigoji in Razvozde, v Hotavljah pa Golci in Narigoji. V Poljanah in sosednjih vastšh nahajamo Kalce, MednlČarje, Bukovce, Korune in Vikarje. Agnesiči in Belani so  živeli po javorski županiji,  rodovina Ostre pa v Ceteni Ravni
v
blizu Javorjev in v Bitnem. V Brodeh so bivali Serfoltniki, v Sopotnici Mladovani, na Gaberski gori Zabnikarji in pri Sv. Barbari Močeradniki.
V   poljšiški županiji blizu Krope so bivale rodovine, katere so se zvale Kopito in Kropilec. Na Rudnem blizu Selc so bili doma Mrzigoji, v Pod-blici Britvarji, v Kališah Smojki, v Železnikih Modrijani in Pezdeli, v Podlonkom Večeri ter na Crešnjici Prebigoji in To/čaji. V Bezovnici je stanoval Duša. Na Bukovici pri Selcah nahajamo Alojne, Gospodince in Maluzarje. Zavaligoji so živeli v Rovtah blizu Št. Lenarta.
V   Bitnem in bližnjih vasčh nahajamo rodovine po imeni Komatar, Kozomemik, Kožica, Kmhar, Skoda in Vivoda. Rodovina Svetko je bila   doma v Prašah.    V Godeščah    in   sosednih   krajih so   bivali   Drčarji,
v
Goliraji, Podvizaji, Sargoji, Savinci, Skuimki in  Stupnikarji.
Med naštetimi priimki je precej takih, ki se končujejo na »goj«, kakor Mrzigoj, Prebigoj, Jansigoj. Nekaterih priimkov, kakor Mladovan, Svetko i   t.  d. je skoro škoda,   da so izginili   po loškem okraji.
Dandanes so priimki Petrič, Janežič, Blažič, Tomažič i. t. d. jako navadni. V urbarji z leta 1560. je le malo takih imen. Prav pogostoma pa čitamo, da je ta ali dni podložnik imenovan po svojem osebnem imeni in po osebnem imeni svojega očeta (časih tudi svoje matere), kakor n. pr. Jurij, sin Tomažev; Mihael, sin Pavlov;   Gregor,  sin Jurijev  i. t. d.
Iz prej omenjenega urbarja bi lahko posneli, kako je mogoče nekatere priimke pravilneje pisati. Dotični urbar pozna Raznožnike, ne pa Erznožnike, kakor pišejo dandanes, potem Kalčiče, ne pa Kavčiče, Prelce, ne pa Prevce i. t.  d.
Nekateri priimki slujejo sedaj nekoliko drugače, kakor so omenjeni v rečenem urbarji. V Stari Loki žive" dandanes Logondri, v urbarji se zovejo »Lang Andre*, v Bitnem Vifani (v urbarji Wulfnng), v Sorici Kemperli (v urbarji Gamperl), Jenšterli (v urbarji Gansterl) in Pegami (v urbarji Pehaimb) ter v Selcih Bonceljni (v  urbarji Wantzl)   in Brtonceljni  (v urbarji Martantzl).
Okolo Bitnega in po Sorici so bili Nemci prvotno naseljeni. Se dandanes nahajamo po rečenih krajih mnogo nemških priimkov, pred tremi stoletji jih je bilo še več. Kolikor mi je znano, ne žive" več po Bitnem in sosednih vasčh Harzerji, Rosenkranzi, Leutgebi, Niderjungi, Herzogi, Raingh-hlerji, Huebmani, Schweifstriki, Triesterji in Frolichaufi. Tudi' po drugih krajih nahajamo razne nemške priimke, kateri so pa menda dandanes izginili.  V Poljanah so živeli Schaldermani, na Kolku pri Poljanah Godweissi,
172                             L. P. in M. Valjavec:  Tržačan,  tržaški, Tržaščan.
v Lučnah Schalmaistri, v Javorjah Golibajsi, v Sorici Margraffi, v Železnikih pl. Sternseeji, v Stari Loki Zaichni, v Selcih Holzknechti i. t. d. Imeni Pierin in Gampa nahajamo v Železnikih. Bržkone sta bili dotični rodovini laškega pokolenja. Blizu Žirov so bivale rodovine po imeni Vervveser in Verweserček. Mogoče je, da ni bilo v resnici toliko nemških priimkov razširjenih med ljudstvom in da so uradniki loškega gospodstva na svojo roko nemčili domača imena.
Tržačan, tržaški, Tržaščan.
i.
Ko sem v zadnji številki lanskega »Zvona* čital črtico »Tržaščan, Tržačan, tržaški*, domislil sem se, da govore" pri nas v poljanski dolini sicer tudi » Tržačan^ in celo » Trstinar€ (Triestiner), da pa so imenovali v prejšnjih časih (ali še sedaj, ne vem) uprav <5ne najdence, iz tržaškega naj-deniškega zavoda prevzete v rejo, sploh le „tržane in tržanke". Takih tržanov in tržank z laškimi priimki pomnim več; marsikatera kmetska mati in mlekovita dojka si je namreč vzela iz Trsta v dojitev in rejo naj-deniško dete, bodisi, ker ji je umrlo svoje dete v dojni dobi, bodisi zaradi plačila, ki ga je potem dobivala za rejo dojenčevo, in med našimi ljudmi so bili ti rejenci vedno le »tržani*. — Prav to me je bilo napotilo, da sem že v Bartelnovem slovarji (pag. 838.) v oklepaji poleg Tržačan pripisal tudi obliko Tržan; mislil sem in še mislim, da ne po krivici, ker se trdno zavedam, da si te oblike nisem izmislil, ampak jo pobral med narodom. Toda čemu vlačim to na dan ? — Ker se mi dozdeva, da z ozirom na obliko » Tržan* ni tajiti, da je moral Trst nekdaj našim ljudem biti »trg(< x.5ct' sEojr/iv, in da nam bi morda pri razlagi »TržaČana^ bolje kazalo začeti s slovanskim trgom, negoli z ilirskim  Tergeste.
»TrzaČan, tržaški^ bi se dalo morda staviti vzpored z »GradaČan, gradaski^. — Poljanci imenujejo namreč prebivalce Polhovega Gradca Gra-dačane in ves okraj od Sv. Jošta doli do Dčbrove Gradasko. Iz gradaških hribov prihaja Gradaščica (po ljubljanskem, i. e. gorenjskem izgovoru Gra-daiica), ki se pri Trnovem izliva v Ljubljanico. — Potemtakem bi se izvajal »Tržačan11  iz  Tržeč.
(Grad: gradeč = trg: tržeč == breg: brežec i. t. d.) — Kakč pa sedaj Tržan? Gotovo, da iz »trg*, dasi pravim kraju  Tržeč. Zopet poseže m