GrosuP1 Je (centrala) sP 908 1 NRŠ KRAJ I 2002 » 352(497.4 Dobrepolje) 3 120020104,1 kraj 5 INFORMATIVNO GLASILO ORCINL DORRLPOLJL letnik VIII, št. 1 januar 2002 Osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo v Jakličevem domu na Vidmu v četrtek, 7. februarja 2002, ob 19. uri. Na predvečer Prešernove smrti bodo najzaslužnejšim kulturnim ustvarjalcem iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica podelili Jurčičeva priznanja za izjemne uspehe in dolgoletno uspešno delo na področju gledališke, glasbene, likovne, filmske, folklorne, plesne in literarne dejavnosti ter na področju strokovnih in organizacijskih del. Prijazno vabljeni] JSKD 01 Ivančna Gorica 2. in 9. marca bodo s svojo dejavnostjo spet začeli igralci dramske skupine Scena. Predstavili se bodo z ljudsko igro O ta testament. *"Več na strani 9 Po nedavnem odprtju kina se je v dvorani Jakličevega doma zvrstilo že nekaj drugih prireditev. Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec februarja 2002. Prispevke sprejemamo do 12. februarja. 120020104,1 Moč pozitivnega mišljenja V novo leto smo stopili z mnogimi lepimi željami. Vsak, s katerim smo se srečali, nam je zaželel njihovo uresničitev. Tudi mi smo zaželeli drugim. Največ teh želja se nanaša na zdravje in srečo. Zdravje v največji meri ni odvisno od nas samih, čeprav tudi za zdravje lahko nekaj naredimo sami, vendar še zdaleč ne moremo na to toliko vplivati, kot bi si želeli. Sreča, oh, ta sreča, kje je in kaj je sploh to. Sreča je v človeku samem, je zapisal naš veliki mislec in psiholog dr. Anton Trstenjak, kije napisal celo knjigo o sreči. Sreča pravzaprav ni odvisna ne od zdravja ne od premoženja ne od mladosti ne od starosti. Kako neverjetno optimistično nas je prek radia nagovorila prodajalka kostanja, ki je sama rekla, da že 56 let prodaja kostanj na ljubljanskem Tromostovju, od 45. leta." Zadovoljna sem," je rekla, "navadila sem se na ljudi in rada jih imam, ljudje pa so se navadili na mene in ničesar mi ne manjka." Ko sem slišal to njeno izjavo, se mije storilo prijetno pri srcu. Ta žena, ki mora biti, po vsem sodeč, že precej v letih, ki pravzaprav že 56 let zmrzu-je v mrazu in prepihu, je zadovoljna in srečna in ničesar ji ne manjka, nasprotno, na vso okolico izžareva veselje in srečo, izžareva pozitivno energijo, pozitivno mišljenje. Od takšnega človeka bo vsak rad kupil, ker ne bo prejel samo tistega, kar je kupil, pač pa mnogo več, dobil bo popotnico za ves dan ali za cel teden. Po drugi strani pa vsak dan srečujemo ljudi, ki niso z ničemer zadovoljni, ki vse vidijo v slabi luči, vse je črno vse zanič, vsi so lopovi, vse bo propadlo, skratka, nobene svetle točke. Ob vsem tem pa nimajo samo barake za pečenje kostanja, pač pa lepo hišo, dva ali tri avtomobile, reden dopust na morju in še kaj zraven, toda niti ene lepe misli niti ene pozitivne stvari ne vidijo v življenju, na vso okolico delujejo negativno. Vsak, ki od njih odide, odide s slabimi mislimi, s skrbjo in strahom. Ali vidimo razliko? Pozitivna naravnanost, dobra misel optimizem, ne izhajata iz zunanjega izgleda ali iz družbenega položaja ne od bogastva ne od dobre službe ne od visoke izobrazbe, pač pa iz človeka samega. Od kod in na kakšen način se napaja posameznik, da izžareva pozitivno ali negativno energijo, pa je drugo vprašanje, mnogo tehtnejše in mnogo globlje. Preprost in enostaven odgovor je, vsaj za kristjane, kamor se nas večina prišteva, dobro izhaja od Boga, slabo od hudiča. Na nas, na človeku pa je, kam se obrneš. Toda tudi tukaj se zaplete. Tudi mnogi verniki so polni strahov in negativnih misli in tudi mnogi, ki formalno izjavljajo, da so neverni, so v srcu optimisti. Čudno, ali ne? Bog se javlja po različnih potih. Tele zgornje misli nisem napisal zato, ker ne bi bilo v občini več problemov, s katerimi se dnevno srečujem, od načrtovanja novih investicij do pomanjkanja denarja ali socialnih problemov, pač pa sem jih napisal tudi zato, ker mislim, daje danes bolj od materialnih problemov pomembno dvigati v ljudeh samo-zaupanje in vero v dobro. Pri svojem delu namreč opažam, da se tudi v naši občini vse bolj širi neka črnogleda misel, nezaupanje in občutek nemoči. Neke vrste nekonstruktivno kritizerstvo, ki ne more prinesti nič dobrega, po nepotrebnem obremenjuje ljudi, jih sili v črnogledost in zmanjšuje pripravljenost za skupne akcije in medsebojno sodelovanje in tudi hromi voljo posameznika po napredku. Poleg tega pa je že nekje usidrano v Slovencih, da mislimo, da smo naredili zelo veliko, če smo naveliko kritizirali in, če je le mogoče, še koga oblatili. Res ne vem, zakaj je to potrebno. Nobenega pravega vzroka ne vidim. Morda je eden od vzrokov ta, da smo neprestano bombardirani samo s slabimi novicami v medijih in se to seli med nas ali pa postajamo notranje prazni. Sreča je v človeku samem. Kako naj jo izžarevam, če sem prazen, če v meni ni nič, samo zunanja lupina, če sem brez energije, če mislim, da so za moje slabo počutje ali slabo materialno stanje krivi samo drugi in če si mislim in ustvarjam predsodek, da sam ne morem ničesar več storiti. To vzpodbuja začarani krog občutka brezizhodnosti, otopelosti in nesposobnosti spreminjanja stvari na bolje. Star pregovor pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Prav zato se mi zdi izredno pomembno, da se začnemo zavestno truditi za širjenje pozitivne misli, da širimo vero v dobroto, v pravičnost, pa tudi v lastno sposobnost in zaupamo v sposobnosti drugih, da se tudi zavestno potrudimo, da to prenašamo tudi na naše najbližje, na okolico, v kateri bivamo. Poskušajmo v vsaki stvari najti kaj dobrega in kaj spodbudnega. Pozitivne misli širimo tudi v naš politični prostor in naš poslovni svet, v naše medsebojne odnose. Ne iščimo vseh vzrokov za neko slabo stanje v drugih, ne bodimo drugim nevoščljivi, pač pa sami naredimo več in k temu spodbudimo še druge. Delajmo z optimizmom in veseljem. To bo v nas vzpodbudilo neverjetno ustvarjalno silo in nas naredilo notranje trdne in tudi poslovno uspešne, kar si vsak tudi na tihem želi. Ameriški pisatelj Norman Vincent Peale je napisal na to temo izredno zanimivo knjigo z naslovom Moč pozitivnega mišljenja. V kratkem povzete njegove trditve bi izzvenele nekako takole: Srečni bomo, če to najprej sami hočemo biti, verjemimo v sebe in v druge, če smo verni neomajno zaupajmo Bogu in pri njemu polnimo svoj akumulator, svojo notranjost. Če smo verni in tudi če nismo verni, si vzemimo čas za molitev, meditacijo ali čas za nekakšen obračun s samim sabo, da se duhovno napolnimo, predvsem pa odložimo vse črne misli in "mislimo misli, ki nas bodo vodile k polnejšemu življenju in k uspehu, da bomo zadovoljni." Eden od njegovih mnogih nasvetov se dobesedno glasi takole: "Naslednjih štiriindvajset ur namenoma govorite spodbudno o vsaki stvari, o svoji službi, o svojem zdravju, o svoji prihodnosti. Potrudite se in z optimizmom govorite o vsem. To bo težko, kajti morda ste navajeni govoriti pesimistično. Takšne negativne navade se morate odvaditi, kar pa bo možno samo z močno voljo." Potem nadaljuje: "Ko nam bo to uspelo za štiriindvajset ur, nadaljujmo s tem en teden, en mesec. In naenkrat bomo sposobni opraviti neverjetne stvari." Obrnimo torej predznak minus v plus, širimo pozitivno misel drug na drugega, se pri tem spodbujajmo in videli bomo vsi skupaj, da smo lahko in imamo biti za kaj zadovoljni. Naj bo teh nekaj misli ob letošnjem kulturnem prazniku, saj je vsaka kulturna dejavnost tudi vzpodbuda k oblikovanju pozitivne misli. Ob tem prazniku izrekam vsem našim občankam in občanom iskrene čestitke. Vaš župan Anton Jakopič t- \_Kmetijstvo, gospodarstvo Pred razpisom programa SAPARD Za obdobje od leta 2000 do leta 2006 je namenjeno za financiranje iz tega sklada 156 milijonov evrov. Od tega je prispevek Evropske unije 65% , 35% pa je prispevek naše države.Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala upravičencem za naslednje namene: 1. naložbe v kmetijska gospodarstva; 2. naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov; 3. gospodarsko diverzifikacijo na kmetijah; 4. razvoj in infrastrukturo na kmetijah; 5. tehnično pomoč. 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva S tem ukrepom se dodelijo sredstva za naložbe v kmetijstva gospodarstva, v opremo gospodarskih poslopij in za nakup kmetijske mehanizacije na področju prireje mleka in mesa iz proste reje.Upravičenci za dodelitev sredstev so kmetijska gospodarstva in druge fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in živilsko dejavnost v skladu z načeli dobre kmetijske prakse na ozemlju republike Slovenije in izpolnjujejo sledeče pogoje: -* Vpisani morajo biti v evidenco kmetijskih gospodarstev, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; ^ Več kot 50% delovnega časa morajo prebiti na svojem gospodarstvu, kar mora biti razvidno iz poslovnega programa; V uporabi morajo imeti najmanj 8 ha primerljivih površin od tega 50% v lasti, ostalo v najemu z overovljeno notarsko pogodbo; Biti morajo mlajši od 40 let; Imeti morajo status kmeta; Končano morajo imeti vsaj srednjo poklicno kmetijsko šolo oziroma glede na proizvodnjo usmeritev drugo srednjo poklicno šolo; ~> Višina dodeljenih sredstev za naložbe na kmetijska gospodarstva znaša 50% investicije na področju z omejenimi dejavniki za kmetijstvo in 40% za ostala območja; ^ V primeru gradnje mora imeti prosilec veljavno gradbeno ali priglasitve-no dovoljenje; ■+ Izdelan mora biti poslovni načrt v skladu z metodologijo Kmetijsko svetovalne službe; ■+ Investicija mora biti ekonomsko upravičena in donosnost mora biti večja kot 8%, kar mora biti razvidno iz poslovnega načrta; Predložena morajo biti dokazila o finančnem stanju upravičenca; Predloženo mora biti soglasje pristojne veterinarske službe o skladnosti s predpisanimi zahtevami s področja veterinarsko- sanitarnih pogojev; ^ Predložiti je potrebno potrdilo ministrstva, pristojnega za okolje in prostor oziroma drugega ustreznega organa o skladnosti investicije z zahtevami, predpisanimi s predpisi o varstvu okolja; Zagotoviti je potrebno kmetijsko površino za porabo gnoja in gnojevke za rejo prašičev 2GVZ na ha in za govedo in drobnico 2,5 GVZ na ha; ■> Obseg proizvodnje ne sme presegati 250GVŽ; *♦ Vsaj še 5 let po prejemu sredstev morajo na kmetiji voditi knjigovodstvo. 2. Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov Sredstva so namenjena naložbam živilsko predelovalne industrije za prilagajanje zahtevam EU na področju veterinar-sko-sanitetnih predpisov in predpisov o varovanju okolja in zaščite živali ter izboljšanje konkurenčnosti na domačem in tujih trgih. Upravičenci za dodelitev sredstev so pravne in fizične osebe ali njihove registrirane skupine in združenja, ki so registrirani za opravljanje proizvodnje, predelavo in konzerviranje mesa in proizvodnjo mesnih izdelkov, predelavo in konzerviranje rib, proizvodnjo ribjih izdelkov, predelavo mleka in mlečnih izdelkov. Sredstva v naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov se upravičencu dodelijo za sofinanciranje stroškov investicije v višini 35% priznane investicijske vrednosti na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij. 3. Naložbe za gospodarsko diverzifikacijo na kmetiji Sredstva so namenjena za izgradnjo in izboljšanje turistične ponudbe na podeželju, ki se bo opravljala kot dopolnilna dejavnost na kmetijah in naložbam v tradicionalno domačo obrt na kmeti-jah.Upravičenci do sredstev so kmetije z območij regionalnega projekta "Vinske turistične ceste Slovenije" ali drugi razvojno regionalni razvoj podeželja, ki ga odobri ministrstvo.Višina dodeljenih sredstev znaša 50% priznane investicijske vrednosti na podlagi plačanih računov ali potrjenih in plačanih gradbenih situacij. 4. Razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju Sredstva so namenjena za ureditev cestne infrastrukture, cestne povezave, dostopne poti, poti do kmetijskih površin, ureditev tematskih poti in ureditev vodne oskrbe, kot je preskrba s pitno vodo po vaseh in kmetijah. Upravičenci za dodelitev sredstev so občine, ki so vključene v regionalne in razvojne programe podeželja, kijih odobri ministrstvo, razen občine, ki so vključene v projekt "Vinske turistične ceste Slovenije" oziroma projekte CRPOV za posamezne dele obči-ne.Višina dodeljenih sredstev znaša 75% priznane investicijske vrednosti. Sredstva se dodelijo na podlagi potrjenih in plačanih gradbenih situacij. Črpanje sredstev je na način "prvi pošlje, prvo dobi" do porabe sredstev. Obrazci bodo na voljo na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in na območnih zavodih Kmetijsko-goz-darske zbornice. Uredba o ukrepih kmetijske strukturne politike programa razvoja podeželja 2000 - 2006 (SAPARD) je izšla v Ur. list. št.l07,dne 22.12.2001. Javni razpis pričakujemo v prihodnjih dneh. Dodatne informacije v prispevku na str. 5. Kmetijski svetovalec Jože Andolšek Kmetijstvo, gospodarstvo Najava razpisov Ministrstva za gospodarstvo Za letošnje leto bo značilna novost v razpisih s časovnega vidika. Celoten paket razpisov za spodbujanje razvoja gospodarstva bo po napovedih Ministrstva za gospodarstvo že v obdobju februar-marec. Kar pomeni, da morajo vsa podjetja, ki v letošnjem letu načrtujejo svoj razvoj, čim hitreje začeti z zbiranjem ustrezne dokumentacije za prijavo projektov. V skladu z dvoletno najavo programov in ukrepov Ministrstva za gospodarstvo bodo razpisi prednostno naravnani na naslednja področja: 1. Internacionalizacija podjetij in nove investicije Spodbujanje internacionalizacije podjetij Razvojne spodbude so namenjen podjetjem, ki izvajajo strateške projekte na področju internacionalizacije poslovanja, ki so usmerjeni v: pridobivanje strateških partnerstev, razvoj novih trgov ali izboljšanje položaja na obstoječih trgih ... Spodbude za nove, domače in tuje investicije Ministrstvo bo v okviru programa, preko TIPO, Urada za gospodarstvo in tuje investicije, zagotavljalo neposredne spodbude domačim in tujim investitorjem za odpiranje novih delovnih mest in prenos znanja ter tehnologij ... Izboljšanje ponudbe stavnih zemljišč Namen spodbud je podpora podjetjem, občinam in drugim lokalnim partnerjem pri pridobivanju ter urejanju novih industrijskih lokacij. Nosilci lahko pridobijo sofinanciranje projektov urejanja industrijskih lokacij za: pripravo projektne in investicijske dokumentacije, nakup zemljišč ali objektov za zaokrožitev lokacij ... 2. Povezovanje podjetij in razvoj grozdov v Sloveniji Javni razpis: Spodbujanje povezovanja podjetij Namen ukrepa je sofinanciranje skupnih projektov najmanj treh podjetij, ki so usmerjeni na: izvajanje skupnih nastopov na mednarodnih trgih, razvoj skupnih izdelkov ali programov, skupne projekte za izboljšave v tehnoloških procesih, povezovanje in specializacijo v proizvodnih verigah.... 3. Uvajanje strategij za povečevanje produktivnosti - Spodbujanje uvajanje sistemov stalnih izboljšav po metodi 20 ključev - javni razpis za sofinanciranje uvajanja metode v podjetja - Izvajanje strateških projektov podjetij za povečevanje produktivnosti - javni razpis za spodbujanje uvajanja različnih orodij in pristopov za izboljšanje organizacijskih znanj, povečevanje usposobljenosti in inovativnosti zaposlenih ter modernizacijo dela - Izvajanje projektov in aktivnosti za promocijo vlaganj v razvoj človeških virov, stalnega izobraževanja in usposabljanja zaposlenih. 4. Promocija podjetništva in razvoj podpornega okolja Program je namenjen izvajanju promocijskih aktivnosti v smeri dviga ravni podjetniške kulture. Tako bomo: - Sofinancirali stroške obrtnikom z namenom spodbujanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja mladih v okviru kombiniranega izobraževanja prek dualnega sistema - Nudili finančno pomoč študentom dodi-plomskega študija podjetnosti; - Nudili informacije in pomoč pri mednarodnem vključevanju slovenskih podjetnikov na trge EU. Ukrepi za razvoj podpornega okolja pa so usmerjeni v: - Antibirokratski program - poenostavitev administrativnih postopkov in ustvarjanje stimulativnega okolja za nastajanje in razvoj malih podjetij. Izvajanje programa zajema zlasti prilagoditev sistemskih okvirov za ustanavljanje podjetij in poenostavitev postopkov za registracijo podjetij, poenostavitev in skrajšanje postopkov za pridobivanje lokacij in prostorov za razvoj dejavnosti ter zagotovitev potrebne strokovne pomoči in informacij podjetnikom pri vodenju postopkov, - Omogočanje podjetnikom, da vse aktivnosti za ustanovitev in poslovanje podjetja opravijo na enem mestu - Sofinanciranje kvalitetnih svetovalnih storitev podjetnikom s pomočjo napotnic -Vavčer (do 300.000 SIT), Program poteka tudi v Vaši občini - vabljeni vsi, ki potrebujete pomoč pri razvoju dejavnosti ali s podjetništvom pričenjate na novo. - Zagotavljanje ustreznih informacij in storitev podjetnikom v podjetniških centrih. - Povezovanje in sodelovanje podjetnikov, ki se ukvarjajo z domačo in umetnostno obrtjo, delom na domu in delom na daljavo. 5. Program spodbujanja nastajanja in razvoja mikro in malih podjetij - krediti Javni razpisi v letu 2001 so bili (v letu 2002 podobno): - odobravanje garancij s subvencioniranjem za dolgoročne investicijske kredite za mlade podjetnike v letu 2001; - odobravanje brezobrestnih dolgoročnih investicijskih kreditov za mlade podjetnike v letu 2001; - odobravanje garancij za dolgoročne in- vesticijske kredite za uspešne podjetnike v letu 2001; - ugodnejša posojila malim in srednje velikim podjetjem in ostali. Obrestna mera za dolgoročna posojila bo cea TOM + 2%. 6. Program spodbujanja razvoja turizma Spodbujanje razvoja integralnih turističnih produktov Ukrep je namenjen lokalnim skupnostim, lokalnim turističnim organizacijam ali združenjem, društvom in zvezam, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu in so neprofitne organizacije. Predmet spodbud je sofinanciranje dela stroškov za: * pripravo strategij in razvoj projektov turističnih območij, lokalnih in regionalnih turističnih organizacij ali drugih turističnih združenj in skupnosti, * pripravo izvedbenih projektov za razvoj turističnih proizvodov in programov, * izvedbo projektov razvoja turističnih proizvodov, programov in turistične infrastrukture. Natančne naslove in vsebine letošnjih razpisov za nepovratna sredstva bomo morali počakati, okvirno pa so letos prioritete na: tehnološkem razvoju, internacionalizaciji, povezovanju podjetij in povečevanju produktivnosti. Razpise povratnih sredstev (kreditov) pa lahko tudi letos pričakujemo z naslovov: Javni sklad za razvoj malega gospodarstva, Javni sklad za regionalni razvoj, Ekološko razvojni sklad in drugi..., Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in druga ministrstva. Plasma kreditov poteka preko poslovnih bank, kjer so Vam podjetniška posojila tudi stalno na razpolago. Poseben iziv postaja tudi črpanje sredstev iz virov Evropske unije, kjer je vse premalo slovenskih podjetij, ki kandidirajo za ta sredstva. Za dodatne informacije smo vam na razpolago na sedežu Podoročnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40, tel. 8369-331 in GSM 041-436-233. Obveščamo vas tudi, da nas v primeru investicije za različna področja (proizvodnja, storitve, turizem, kmetijstvo ...), lahko pokličete in v tem primeru vam bomo informacije o razpisih pošiljali na vaš naslov. OBVESTILO Spremenjene telefonske številke RS UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE, Kolodvorska cesta 2, ki veljajo od 18.1.2002 dalje: CENTRALA (01) 781-09-00 TELEFAX: (01) 781-09-19 SLUŽBA NAČELNICE (01) 781-09-04 Kmetijstvo, gospodarstvo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja. Uradni list 2/2002, 11.01.2002 Javni razpis za zbiranje vlog za dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD Dodatne informacije: vsak delovni dan od 10. do 12. ure ter vsako sredo med 14. in 16. uro: za ukrep št. I. Sonja Gornik, Tel: 01/478 92 25; za ukrep št. II. Janez Lipec, Tel: 47892 26; za ukrep št. III. Ariana Libertin, Tel: 01/478 92 22; za ukrep št. IV. Vida Kokalj, Tel: 478 92 23; Vloge na ta javni razpis se lahko pošiljajo do preklica javnega razpisa. UKREP ŠT. I: Naložbe v kmetijska gospodarstva PREDMET RAZPISA: Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za investicije (v gospodarska poslopja, v opremo gospodarskih poslopij in nakup kmetijske mehanizacije na področju prireje in predelave mleka ter mesa, iz proste reje) v kmetijska gospodarstva, ki prispevajo k izboljšanju konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev in izpolnjevanju predpisanih zahtev na področju higiensko-veterinarske ureditve, varovanja okolja in zaščite živali. Nepovratna sredstva: cca: 731 mio SIT UKREP ŠT. II: Naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in ribiških proizvodov PREDMET RAZPISA: Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev iz programa SAPARD za sofinanciranje investicij (nove tehnološke opreme, vključno z računalniško opremo in programi, za adaptacijo proizvodnih objektov), za prilagajanje sektorjev predelave mesa, rib in mleka na predpisane zahteve, na področju: veterinarsko - sanitarnih predpisov, zaščite živali, varstva okolja ter za izboljšanje trženja, konkurenčnosti na trgu in delovnih pogojev zaposlenih. Nepovratna sredstva: cca 1.671 mio SIT. UKREP ŠT. III: Gospodarska diver-zifikacija na kmetiji PREDMET RAZPISA: so naslednje investicije: - izgradnja ali obnova prostorov in nakup opreme za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah za nastavitvijo (sobe in apartmaji za goste ter spremljajoči prostori za goste); urejanje prostora za rekreacijo in prosti čas na turističnih kmetijah, ureditev prostorov za piknike in ostalih dejavnosti na prostem, postavitev otroškega igrišča oz. drugih igrišč, ostale investicije, ki služijo podaljšanju sezone in popestritvi ponudbe na kmetiji (npr. savna, bazen, ureditev smučišč itd.); - izgradnja ali obnova prostorov za potrebe gostov s posebnimi zahtevami (npr. invalidi, otroci); izgradnja ali obnova prostorov in nabava opreme za opravljanje domače obrti na kmetijah (ureditev oz. preureditev delavnice v obstoječih ali novih objektih, nakup opreme, ureditev razstavnega, prodajnega in skladiščnih prostorov). Nepovratna sredstva: cca: 292 mio SIT UKREP ŠT. IV: Razvoj in izboljšanje infrastrukture na podeželju PREDMET PODPORE so investicije: - v izgradnjo in ureditev tematskih poti za izboljšanje turistične infrastrukture, kot so pohodne, učne, gozdne, jahalne in kolesarske poti. - v ureditev vodne infrastrukture na podeželju za preskrbo s pitno vodo: iskanje dodatnih vodnih virov za zagotavljanje zadostnih vodnih količin za preskrbo s pitno vodo; posodobitev obstoječih vodovodnih sistemov za vodooskrbo; novogradnjo vodovodnih sistemov. Nepovratna sredstva: cca 209 mio SIT. Označevanje in registracija govedi v Sloveniji V letošnjem letu smo v Sloveniji začeli uvajati nov sistem označevanja in registracije govedi. Sistem je enoten za vso Slovenijo in omogoča sledenje govedi od rojstva do zakola. Označevanje živali lahko opravi pooblaščeni veterinar (s koncesijo) ali področni kontrolor iz območnega kmetijskega zavoda. Ob rojstvu teleta imetnik govedi poskrbi, daje tele od starosti 20 dni označeno z rumenimi ušesnimi številkami. Ob označitvi izpolni potrdilo o označitvi ter novorojeno tele vpiše v knjigo Register govedi na gospodarstvu. Kmalu po registraciji teleta imetnik po pošti prejme potni list. Ob odhodu goveda z gospodarstva ob prodaji, zakolu ali poginu, imetnik goveda odhod registrira. To stori tako, da odtrga kupon iz potnega lista, ga izpolni in pošlje ali odda pooblaščenemu veterinarju, kateri mu izda zdravstveno spričevalo. Odhod živali vpiše v knjigo Register govedi na gospodarstvu. Ob prihodu na gospodarstvo, ob nakupu ali prejemu v rejo, imetnik goveda prihod registrira. To stori tako, da odtrga kupon iz potnega lista, ki gaje prejel skupaj z živaljo, ga izpolni in ga pošlje pooblaščenemu veterinarju. Novo žival tudi vpiše v knjigo Register živali na kmetijskem gospodarstvu. VSI REJCI GOVEDA STE PREJELI BROŠURO O OZNAČEVANJU IN REGISTRACIJI GOVEDA. SVETUJEM VAM, DAJO PAZUIVO PREBERETE IN SE PO NJEJ RAVNATE. V NJEJ BOSTE NAŠLI ODGOVORE NA MOREBITNE NEJASNOSTI. Kmetijski svetovalec: Jože Andolšek Poročilo Nadzornega odbora Na osnovi sklepa Nadzornega odbora občine Dobrepolje, da bodo odslej svoja poročila javno objavljali, je tokrat na vrsti poročilo o zaključnem računu občine za leto 2000. Nadzorni odbor v sestavi: Stane Škulj, predsednik, Marija Cačnik, član. Cvetka Kraševec, član, je pregledal del poslovanja finančnih postavk, ki so navedene v Odloku zaključnega računa proračuna občine Dobrepolje za leto 2000. Pregled je bil opravljen na naključno izbranih postavkah prihodkov in odhodkov kot sledi: PRIHODKI: Poz. 1.3.4. Odškodnina od izkopanin rudnin. Prišlo je do prekvalificiranja glej poz. 2.4.10. NO ugotavlja, da se na strani odhodkov naroča material prek naročilnic. NO predlaga, da se izdelajo letne pogodbe, saj bi s tem prišli do boljših pogojev, ko je kupec občina. Poz.2.4.7. Prispevek občanov za ceste NO ugotavlja, da znesek ni enak znesku objavljenem v Ur. L RS št. 123 str. 13664. Nadalje ugotavljamo, da objava ni v skladu s stanjem na terenu, zato predlagamo, da se ponovno pregledajo vsi plačniki. Poz.2.1.1. Prihodki od obresti na depozite in a vista obresti. Sredstva so bila vložena v NLB, SKB, LON in Krekovo banko. Pogodbe so v mejah normalnega obrestovanja glede na različne dobe vezave. NO predlaga, da se poskuša na SKB banki doseči večjo obrestno mero pri vezavi sredstev za rezervacije oz. da se sredstva prenesejo na druge banke. ODHODKI Poz. 2.2.3. Prevozni stroški in storitve so v skladu s prikazanim stanjem. Poz. 3.2.1. Plače (dodatni program OŠ) Potreben bo ponovni pregled pri porabniku. Poz.4.3.2. Sredstva namenjena za plače so v skladu s prikazanim stanjem. Poz.5.1.2. Letovanje otrok iz vrtca je v skladu s prikazanim stanjem. Poz.5.2.1. Investicijsko vzdrževanje vrtcev. Potreben bo pregled pri porabniku. Poz.6.4.1. Vzdrževanje kulturnih spomenikov Sredstva so bila nakazana na Župnijski urad Dobrepolje. Poz.6.4.2. Spominska soba Frana Jakliča -selitev Sredstva so bila nakazana na Mladinsko društvo Dobrepolje. Poz.7.1.3. in poz.7.1.4. Šport v vrtcih in šolah in šport v društvih Iz prikazanega ni razvidna namenska poraba, zato bo potreben dodatni pregled pri porabnikih. Poz.l 1.1.3. Sofinanciranje zatiranja masti-tisa Sredstva so nakazana pavšalno na KZ Videm. Poz. 11.1.7. Sofinanciranje pašnikov Sredstva so nakazana pavšalno s sklepom župana na KZ Videm. Poz. 14. Cestno gospodarstvo NO je mnenja, da se preveč denarja nameni za ta namen, glede na slabo kvaliteto izvedenih del. Nadzor ne opravlja svoje funkcije. NO predlaga, da občina s KPL in izvajalci del v občini sklene pogodbo, v kateri bo člen, da vsi izvajalci del kupujejo material v KPL Kamnolom Predstruge, saj so tako cene lahko nadzorovane, pridobi se dodatno znižanje cen glede na letni odvzem, KPL pa plača na izkop v m3 več odškodnine občini. Poz. 14.2.2.20. Modernizacija JP 311 in razširitev JP 320 Podpeč Postavke v realizaciji in prenosu niso v skladu z rebalansom 2. Poz.15.1.4.1. Varovalna ograja ob platoju Hočevje Sredstva so bila nakazana v pavšalni višini. Poz. 15.2.4.2.1. Mrliška vežica Videm - oprema Poraba je v skladu s priloženo dokumen- ALI BO SLOVENIJA PO VKUUČITVI V EU RES LAHKO UVELJAVILA SVOJE INTERESE? Slovenija bo kot polnopravna članica Unije imela enake pravice in dolžnosti kot druge države članice. Polnopravno članstvo torej pomeni, da Slovenija lahko uveljavlja svoje interese. Glede na velikost in število prebivalcev je vsaki polnopravni članici določeno število glasov v telesih EU: Evropski komisiji, Evropskem parlamentu, Sveta EU... Natančno delitev glasov po vstopu novih članic v EU bo znana šele, ko bo izpeljana potrebna institucionalna reforma. Slovenija bo kot polnopravna članica EU imela: - predstavnika v COREPER (odbor stalnih predstavnikov) v Bruslju; - predstavnike v drugih telesih EU - pravico in dolžnost polletnega predsedovanja EU, ko pride na vrsto (po krožnem sistemu); - pravico veta pri vseh tistih določitvah, ki se še vedno sprejemajo s soglasjem; to so običajno pomembne odločitve, ki zadevajo življenjsko pomembne tacijo. PREGLED BLAGAJNE Stanje je v skladu z dokumentacijo. NO predlaga večjo ažurnost pri izplačilu potnih nalogov. MNENJE NADZORNEGA ODBORA 1. Predlagane pozicije, ki niso usklajene, je potrebno uskladiti in predložiti dokazila. 2. Nekateri porabniki niso podali poročil o porabi sredstev. 3. Občinski svet je konec leta sprejel drugi rebalans proračuna za leto 2000, zato smo mnenja, da tam, kjer ni prenosov zaradi investicij, bi lahko bila realizacija 100 odstotna glede na sprejete in predvidene odhodke. V večini primerov pa indeks (5/4) odstopa in je s tem vprašanje sprejemanja rebalansov nesmiselno. 4. Mnenja smo, da občinski svet ne sme biti samo opazovalec pripravljenih proračunov s strani občinske uprave in potrjevalec le-teh, temveč nosilec in oblikovalec razporejanja davkoplačevalskega denarja. 5. Nadzorni odbor ne odgovarja za skrite napake porabnikov proračunskih sredstev. Predsednik NO: Stane Škulj Članici: Marija Cačnik, Cvetka Kraševec interese države. KAKŠNI BODO STROŠKI VKLJUČEVANJA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO? Vključitev v Evropsko unijo razumemo kot povezan splet obveznosti (stroškov) in priložnosti (potencialnih koristi). Številne domače in tuje kompleksne analize so pokazale, da so ekonomske koristi vključitve Slovenije v EU večje od stroškov. Pri izračunavanju stroškov je treba privzeti vrsto delovnih hipotez in nekatere še posebej tvegane predpostavke, kot naprimer dolžino predpristopnega obdobja (leto vključitve 2002), dolžino in vsebino prehodnih obdobij po vključitvi in podobno. V grobem pa lahko te stroške ločimo na posredne in neposredne stroške vključevanja. Med neposredne stroške vključitve lahko štejemo: ~¥ Stroške prilagajanja strukturi EU, ki jih je mogoče imenovati tudi predv-ključitvene stroške in se nanašajo na stroške prilagoditvecelotne slovenske Vse, kar vas zanima o Evropski uniji Urad vlade za informiranje je v letu 1999 pripravil širok program obveščanja o vsem, kar zadeva Evropsko unijo. V ta namen so občani lahko postavljali vprašanja po evrofonu. Najpomembnejša vprašanja in odgovore so zbrali in objavili v posebni brošuri, z namenom, da se prebivalstvo s to aktualno temo čim bolj seznani. Nekaj vprašanj in odgovorov objavljamo v nadaljevanjih tudi v našem glasilu. zakonodaje pravnemu redu EU, stroške preoblikovanja državne uprave, da bo sposobna delovati v okviru novih zahtev, in stroške izpolnjevanja konvergenčnih meril za vstop v ekonomsko in denarno unijo. Velik del teh stroškov bo pokrila EU prek tehnične pomoči, medtem ko bo druge stroške, predvsem stroiške izpolnjevanja konvergenčnih meril, morala pkriti slovenska država. Stroške delovanja EU, pri čemer gre za prispevke članic v skupni proračun EU. Slovenija bo v ta namen morala odvajati del svojih proračunskih prihodkov od davka na dodano vrednost, vse prihodke iz naslova carin in kmetijskih prelevmanov ter še nekaj dodatnih prispevkov, ki bodo odvisni od naše gospodarske moči. Vendar pa vse študije kažejo, da bi bila Slovenija, če bi bila čalnica EU, neto prejemnica proračunskih sredstev, predvsem iz naslova strukturne, regionalne in kmetijske politike. Najpomembnejši sta dve skupini posrednih stroškov: *♦ oportunitetni stroški oziroma stroški izgubljenih priložnosti Slovenije zaradi vključitve v EU - gre za prenos dela nacionalne suverenosti na organe EU na področju prava, notranjih zadev, zunanje politike, gospodarskih politik in tako naprej na skupne organe EU; stroške, ki bi jih morala Slovenija pokriti, tudi če se ne bi vključila v EU - gre za stroške, ki bi jih Slovenija imela v vsakem primeru, če želi postati sodobna in gospodarsko močna država; to so stroški tranzicije v razvito socialnotržno gospodarstvo, stroški stabilizacije gospodarstva in njegove transformacije za dosego večje konkurenčne sposobnosti, stroški liberalizacije zunanje trgovine in podobno. ZAKLJUČNA TURISTIČNA PRIREDITEV V VIŠNJI GORI Prvo mesto za Hočevje Posebna ocenjevalna komisija, sestavljena iz predstavnikov občin Grosuplje, Dobrepolje (Mojca Lovšin) in Ivančna Gorica, je v letu 2001 ocenjevala urejenost gručastih in strnjenih vasi v omenjenih treh občinah. Prvo mesto je dodelila Hočevju (občina Dobrepolje), drugo mesto Račni (občina Grosuplje) in tretje mesto Znojilam pri Krki (občina Ivančna Gorica). Obrazložitev predsednika komisije Pavla Groznika je bila objavljena že v prejšnji številki Našega kraja, tokrat pa objavljamo poročilo s prireditve v Višnji Gori; bila je 15. decembra 2001. Turistično društvo Višnja Gora, katere predsednik je Pavel Groznik, je pripravila lepo zaključno prireditev s kulturnim programom in svečano podelitvijo nagrad. Prireditve seje udeležil tudi predsednik TD Slovenije dr.Mar-jan Rožič, župan občine Dobrepolje Anton Jakopič (župana ostalih dveh občin sta bila zadržana), predsedniki turističnih zvez in društev in drugi gostje. Povabljeni so bili tudi vaščani nagrajenih vasi, ki so se vabilu množično odzvali, zato je bila dvorana v gasilskem domu v Višnji Gori nabito polna. Tudi izvajalci kulturnega programa so bili iz vseh treh občin. Iz Do-brepolja sta nastopila Jože Zaje in njegova vnukinja Veronika z igranjem na violinske citre. V prvem delu prireditve so podelili nagrade Turističnega društva Višnja Gora za najbolj urejeno kmetijo, ulico, vas itd na področju Višnje Podelitev priznanja vasi Hočevje. Na fotografiji: predstavnik Hočevja Marko Perhaj in predsednik ocenjevalne komisije Pavel Groznik Gore. Med vasmi je dobila prvo nagrado Kriška vas. Predsednik TD Višnja Gora Pavel Groznik je med predstavitvijo poudaril pozitivni sprejem in učinek akcije njihovega turističnega društva, saj je med tamkajšnimi prebivalci vzbudila pravo navdušenje in tekmovalnost, predvsem pa Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. večjo urejenost okolja. Diapozitivi, ki so prikazali pr-vouvrščene, so potrjevali pravilen izbor ocenjevalne komisije TD Višnja Gora. Z diapozitivi so bile predstavljene tudi vasi Hočevje, Račna in Znojile, ki jim je posebna medobčinska komisija dodelila prva tri mesta v treh občinah. Kljub razvrstitvi od prvega do tretjega mesta so vse tri vasi dobile enako denarno nagrado v višini 50.000 tolarjev. Organizatorji pa so se izkazali še z eno potezo, vsaki hiši v nagrajenih vaseh so podarili božično zvezdo. Na koncu pa niso pozabili čestitati Podgori za dosego prvega mesta, ki gaje dobila za najbolj urejeno vas na državni turistični prireditvi v Zrcčah. Vaščanom Podgore, njeni predstavniki so bili tu- Nastopajoča: Ivan Zaje in Veronika Zaje di na prireditvi, je čestital tudi dr. Marjan Rožič in izrazil željo, da bi v letu 2002 to vas obiskal. Po tolikšnem uspehu kar dveh dobrepoljskih vasi v lanskih turističnih akcijah, je bilo razumljivo, da so organizacijo zaključne prireditve za leto 2002 zaupali Dobrc-poljcem. Vsekakor je to svojevrsten izziv za Turistično društvo Dobre-polje. M. Steklasa Foto: Marjan Travnik I I ■ I ■ i I I I I 1 Foto - video - studio TRAVNIK MARJAN Nudimo vam: EKSPRES IZDELAVA FOTOGRAFU PRODAJA FOTOMATERIALA FOTOGRAFIRANJE V STUDIU IN NA TERENU BARVNO IN ČRNOBELO FOTOKOPIRANJE VIŠNJA GORA Grintovec 41 Tel: 01/7884 1 16 ADAMIČ CENTER Taborsko 4c, Grosuplje GSM: 041/784-116 GROSUPUE Kolodvorska 2 W.: 01/7864-358 ■ fl I I I I I I I I 1 Slovenci po svetu - pobuda g. županu V zadnjem času je slovenska cerkev nekako plaho in potihem začela slovensko javnost opozarjati na problem tistih Slovencev po svetu, ki so v veliki stiski. Zlasti so v tem trenutku misli usmerjene k našim rojakom v Argentini, ki žive v zares težkih razmerah. O tem je nekaj napisal tudi naš župnik g. Franc Škulj v župnijskem listu "Oznanila". Na tem mestu ne mislim pisati o problemu samem, saj se s tem lahko seznanite v drugih informativnih virih in literaturi. Rad pa bi javno podprl "akcijo", v kateri se slovenska cerkev zavzema za to, da bi tem našim rojakom, članom skupne slovenske družine, pomagali, da bi se vrnili v svojo domovino, iz katere niso šli povsem po svoji volji, pač pa v glavnem kot begunci (velikokrat kot politični; velikokrat pa zgolj kot ljudje, ki so reševali svojo kožo pred prenapetimi politiki in njihovimi aparat-čiki). Za vse nas bi morala biti odiseja-da teh naših rojakov tudi poučna zgodba o tem, da se nihče nikoli ne sme toliko predati ideji nekega politika, da bi zanjo (in za tega hudobneža moril ali počenjal še hujše grdobije). Politiko je potrebno jemati zgolj kot posel, kot obrt, s katero nekateri dobro in razmeroma na lahko zaslužijo s tem, da pogosto izkoriščajo naivnost soljudi. In nič več! V ne tako daljni preteklosti smo Slovenci velikodušno priskočili na pomoč ljudem, s katerimi smo nekaj desetletij živeli v isti državni tvorbi, pa so zašli zaradi vodenja neumne politike svojih voditeljev v težave. Sprejeli smo jih, jim ponudili takšne in drugačne domove, bolj ali manj prehodne, in mnogi od njih so si tukaj ustvarili družine, našli svoje delo, se kolikor toliko vživeli v našo družbo in mnogi prejeli naše državljanstvo. Zaradi tega bi bilo še mnogo bolj prav, da vsaj s takšno vnemo priskočimo na pomoč tudi tem, svojim ljudem, tem udom svojega telesa. Tako cerkev kot država bi morali dati v tem primeru na razpolago vse svoje zmogljivosti (stanovanjske, predvsem pa delovne in druge) in izpeljati to akcijo. Gre namreč tudi za to (pa četudi zveni že nekoliko obrabljeno), da nas je Slovencev zares premalo. Da čez nekaj let ne bo imel kdo delati za pokojnine oziroma da bomo zato k nam prisiljeni vabiti prebivalce iz tistih delov sveta, kjer jih je relativno preveč (Indija, Kitajska, Afrika ...). To pa so ljudje, ki prihajajo iz povsem drugačnega kulturnega okolja, iz okolja, v katerem živijo, delajo, govorijo, se oblačijo, jedo itd, čisto drugače kot mi. To bodo ljudje, ki bodo povsem drugačni od zdajšnjih naših "južnakov", kijih nekateri zelo težko sprejemate, pa so nam kulturno, jezikovno in miselno zelo blizu. Če bi radi videli, kako to izgleda, si oglejte katero od evropskih prestolnic. Pa ne mislim prav nič slabega, saj smo vsi božji otroci. Prav zato je prav in najbolje, da živimo tam, kjer nam je Bog namenil svoj osnovni prostor, saj se tam vsakdo najbolje počuti. S tem pisanjem dajem pobudo g. županu Tonetu Jakopiču, da skuša po politični poti narediti, kolikor se da za rešitev tega vprašanja po uradni, administrativni poti, g. župnika (posredno pa slovensko Cerkev) pa seveda povsem podpiram pri nadaljevanju začete akcije, ki je za Slovenijo pomembnejša, kot si človek na prvi pogled Lahko predstav lja. Igor Ahačevčič Založba Družina vabi na predstavitev knjige IVAN LAVRIH: V PRIMEŽU REVOLUCIJE Predstavitev bo 17. 2. 2002 ob 11. uri (po maši) v dvorani Jakličevega doma. Sodelovala bosta: direktor in glavni urednik Družine dr. Janez Gril ter novinar in publicist Ivo Žajdela VABLJENI! januar 2002 Ljudsko izročilo; kultura Podgora skozi čas Piše: Tone Novak UUDSKO ZDRAVLJENJE Gospa Francka Tiselj, po domače Primoževa, je v času pred prvo svetovno vojno ljudem puščala kri. K njej so hodili Dobrepoljci, Stružan-ci, Laščani in celo Krčani. Neka čez 70 let stara ženica je po izgubi dveh meric krvi izjavila, da se čuti pomlajeno, mladostno, kot bi imela 20 let. K njej so na puščanje krvi hodili tudi moški, da bi v zrelejših letih postali bolj mladostni in zagnani. Tudi ti so izjavili, da jih je puščanje krvi osvežilo in pomladilo, da so kot prerojeni. Ljudje so poznali tudi posebne čarobne besede za odstranitev ječmena na očeh. Za odstranjevanje bradavic so uporabljali polževo mast. DRUŽABNO ŽIVLJENJE OB NEKATERIH KMEČKIH OPRAVILIH Najbolj veselo in družabno je bilo, ko so meli proso. Ko je bilo proso dovolj zrelo, so ga žanjice požele. Moški so snope zvezali, naložili na vozove in pripeljali domov. Proso so meli v lesenih podih. To je bil prostor pri hlevu, kjer je v večini primerov stala tudi slamoreznica za rezanje mrve, slame in koruze v tako imenovano rezanico. To so dajali kravam za krmo. Na stenah v podu je bila v višini pasu pritrjena lepo obeljena in zglajena sušica. Taje služila kot ročaj, saj so snope prosa postavili ob steni, daje bilo klasje in zrnje obrnjeno navzdol, da se je proso ločilo od slamnatega dela. Od časa do časa so semena prosa pospravili v kot, da se ne bi proso drobilo in bilo v napoto. Med delom so pili mošt (ja-bolčnik) in jedli štrukeljčke. Pri tem delu so si pripovedovali vice in svoje dogodivščine, igraU na harmoniko in peli. To je bila tudi priložnost za izkazovanje simpatij in ljubezni. Včasih seje zgodilo, da so katero od deklet fantje vrgli na kopico (to je kup, na katerega so prej zložili snope prosa), in to tako, da bi se moglo videti, ali ima dekle spodnjice ali ne. Zgodilo se je, da šivilje zaradi prezaposlenosti niso utegnile vsem sešiti tega dela oblačila. Tako se je vedelo, da vse tega ne nosijo. Šivilje so pričele z izdelavo takih spodnjic, ki so imele elastiko v pasu in pri kolenih. Poleti so dekleta elastiko spodaj potegnile nad kolena, v zimskem času pa so jo spustile pod kolena, da so bila na toplem. Najbolj poznane šivilje v tistem času so bile Kukovčeva, Zlogajčkova in Kržetova. se nadaljuje Kateri koli smisel sem našel, se je izkazalo, da je veljal predvsem za določeno obdobje mojega življenja. Zdaj sem pred novim obdobjem in že iščem nov smisel. Mogoče bom dokončnega našel ob koncu obdobij. Zvone Modrej Scena ponovno na sceni Po dolgem času zopet pozdravljeni vsi ljubitelji dobre zabave in odrskih desk. Spet je prišel čas, ko smo združili ideje in znanje, navdušenje in sanje. Rezultate dela dramske skupine Scena vam bomo z veseljem predstavili v ljudski igri našega rojaka Frana Jakliča z naslovom O ta testament. Igro, napisano po povesti, vam bomo prikazali preobleki sodobne scenografije in z nekoliko drugačno tematiko kot zadnja leta. Ne gre zgolj za komedijo, ampak za dramo, ki vas, upamo, ne bo pustila ravnodušne. Naša želja je, da nas nimate v spominu samo na večer predstave, ampak tudi nasploh razmišljate o predstavljeni temi. S tem izborom smo želeli počastiti našega krajana in s prvo igro tudi nekako otvoriti igrane predstave v Jakličevem domu. Zato smo se letos še posebej potrudili in združili moči, tako v mlajši kot v starejši dramski skupini. Predstavo pa smo obogatili z zvočnimi in svetlobnimi efekti, ki nam jih omogoča nova dvorana. Ker pa ima dvorana manjše število sedežev, mi pa ne želimo, da bi kdo ne mogel priti oz. sedeti, bomo igro glede na zanimanje večkrat ponovili. Datume nadaljnjih ponovitev bodo objavljeni v naslednji številki Našega kraja. Premiera in takoj za tem prva ponovitev bosta v soboto, 2. marca in naslednjo soboto, 9. marca ob 19. uri, v Jakličevem domu. Letos boste za ogled potrebovali karte, ki jih bodo predstavljali gledališki listi, na katerih bo napisana številka vrste, v kateri si boste predstavo ogledali. Tako se boste izognili tveganju, da ne bi mogli dobiti svojega sedeža. Karte bodo v prodaji štirinajst dni pred predstavama, in sicer v krajevni knjižnici Do-brepolje in trgovini Trgojan, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Karte za predvideni predstavi, ki ne bodo prodane v predprodaji, bodo na voljo eno uro pred začetkom obeh predstav. Cena karte bo za odrasle 700 SIT in za otroke 500 SIT. V upanju, da se nam boste letos ponovno pridružili in z nami delili odrske užitke, vas vabim 2. in 9. marca na večer prijetnega druženja z ekipo Scena. Vesna H rova t, Kulturno društvo Dobrepolje -dramska skupina Scena Oba božično-novoletna koncerta Godbe Dobrepolje dobro obiskana Božično-novoletni koncert Godbe Dobrepolje doda praznikom še slovesnejše vzdušje in radostno razpoloženje. Da bi se izognili preveliki gneči, ki spremlja njihove koncerte, in omogočili udeležbo vsem, so organizatorji letos pripravili dva koncerta. Prvi je bil 22. drugi pa 26. decembra v novi dvorani Jakličevega doma na Vidmu. j *** A Dirigent in solist v eni od skladb Roman Gačnik Godbeniki so pripravili 14 skladb. V prvem delu so zaigrali sedem pretežno božičnih skladb. Eno od pesmi "My heart will go on" iz filma Titanik pa je ob spremljavi godbe predstavila njihova gostja Tina Gačnik, mlada in odlična vokalna solistka, ki uspešno nadaljuje svojo glasbeno izobraževanje. Povezovalec programa Igor Ahačevčič je med posameznimi skladbami predstavil življenje rojaka Franceta Drobnica, po domače Mohorjevega z Vidma (1902 - 1963), ki je večino življenja kot misijonar deloval v Indiji. Prebral je nekaj zanimivih odlomkov iz njegovih spominov o advent-nem pričakovanju in o praznovanju božičnih praznikov v daljni Indiji. Ob tem je gledalce spomnil tudi na rojaka Toneta Grma, ki trenutno misijonari v Braziliji. Drugi del koncerta je bil sestavljen iz različnih, večinoma vedrejših in popularnih skladb, ki so ob sproščenem povezovanju poslušalce popeljale v veselo novoletno razpoloženje. Eno od lepih •v Vili W 3 starih Privškovih melodij "Suštarski most" je zapela Tina Gačnik. Nekaj skladb pa je na klavirju spremljala Ana Erčulj. Rezultat celoletnega trdega dela godbenikov se je odrazil tako v velikem številu izvajanih skladb kot tudi v kvalitetni izvedbi. Medtem koje bil program, ki ga je izvajala godba, na obeh koncertih isti, pa so bili gostje vsakokrat drugi. Na prvem koncertu so nastopili pevci mešanega pevskega zbora Skrjanček, ki so zapeli štiri pesmi, na drugem pa je bil gost večera mešani pevski Igor Ahačevčič. Tisti, ki so obiskali oba koncerta, so slišali dva precej različna govora. Zupanov je izzvenel v zadovoljstvu ob uspehih, kijih dosega občina, hkrati pa spodbudno in optimistično, kar zadeva celotno državo. Trkal je na domovinska čustva in dejal, da moramo v ljubezni do domovine preseči lastni egoizem in politične opcije. Tudi Igor Ahačevčič je poudaril, da moramo biti ponosni na svojo državo, vendar je bilo razpoloženje, ki gaje bilo čutiti iz njegovih besed, manj optimistično in bolj skeptično glede prihodnosti. Spomnil je na velika pričakovanja pred osamosvojitvijo in na dejansko stanje, ki vlada v državi. Pogreša se resnična svoboda izražanja in pisanja, pojavljajo se monopoli in korupcija. Tisti, ki so na oblasti, želijo prevzeti vse funkcije, zaposlitev je mogoče do- Povezovalec Igor Ahačevčič se je med programom preoblekel v Božička Nekaj skladb je na klavirju spremljala Ana Erčulj zbor KD Vokal iz Grosuplja, kije zapel tri pesmi. Oba zbora sta popestrila in obogatila celotni program. Oba koncerta sta bila hkrati tudi v počastitev dneva samostojnosti, čemur je bil posvečen tudi govorni del programa. Na prvem koncertu je prisotne nagovoril župan Anton Jakopič, na drugem pa je temu prazniku namenil nekaj besed voditelj biti le po sorodstvenem ali strankarskem ključ itd. Ljudje si po njegovem zatiskamo oči in tiho podpiramo norosti. Opozicijaje onemogočena ali pa je skorajda ni, za stanje, kakršno je, so po njegovem krivi vsi, ki so bili in so na oblasti v tem desetletju na vseh ravneh. Na koncu seje še vprašal, ali nas bodo ti ljudje, ki so na oblasti na vseh ravneh, sposobni pripeljati v januar 2002 Dnevnik s potovanja Evropsko unijo in pri tem ohraniti jezik in identiteto. Vsem optimističnim in pesimističnim pogledom nakljub je božično-novolet-ni koncert izzvenel praznično in v veselem razpoloženju. Ko smo odhajali po drugem koncertu iz prijetnega vzdušja 22.11.2001, Četrtek Bilje lep sončen dan, ko smo se predstavnice Vokalne skupine Mavrica, člani Vokalnega kvarteta Stična in vsi ostali spremljevalci pričeli zbirati pred občinsko stavbo na Vidmu v Dobrepolju po pol eni uri popoldan. Potovalni avtobus turistične agencije Kompas nas je že čakal z vodičko Martino na čelu. Dobre volje s priokusom vznemirjenja smo spravljali potovalne torbe v trebuh avtobusa in ob prijetnem klepetu čakali uro odhoda. Ob trinajsti uri so se vrata avtobusa zaprla, pomahali smo našim dragim, v Grosupljem sta se nam pridružila še Tanja in Dejan in potovanje seje pričelo. Do državne meje nas je spremljalo sonce, potem pa se je dan pričel prevešati v noč. V Avstriji smo se pričeli zavedati, da gre zares. Bližina Dunaja ali pa vznemirjenje potovanja nas je pripravila do petja. Naprej smo se opogumile Mavrice pritegnili pa so tudi Stiski. Dunaj nas je sprejel deževno in v trdi temi. Nekaj več kot sedem ur vožnje nas je opozorilo na naše prazne trebuhe, kljub temu, da smo se med vožnjo okrepčali z domačo salamo, sirom in domačimi kumaricami. Večerja seje prav prilegla, seveda kaj drugega kot dobri znani dunajski zrezek. Ob prihodu v hotel Ananas smo bili prijetno presenečeni. Hotel je bil lep in vsa naša družba je bila nastanjena v istem nadstropju. Ni bilo dolgo, ko smo se zopet zbrali na kupu in ob ločitvi je bila ura že pozna. 23.11.2001, petek Ob pol osmih se je iz vsake sobe slišalo jutranje bujenje. Počasi smo se zbrali v hotelski jedilnici na zajtrku, ki je bil obilen in nihče ni odšel od mize lačen. Ob pol desetih smo se zbrali v avtobusu z vso potrebno opremo, saj je po ogledu mesta Dunaj sledil naš prvi nastop v novi dvorani v mrzlo in sneženo zimsko noč, nas je vendarle spremljal prijeten občutek, da smo dobili prostor, kjer se bomo občani lahko zbirali in zadostili potrebam po družabnem in kulturnem udejstvovanju. M. Steklasa v enem izmed domov za upokojence na Dunaju. Prvi del ogleda mesta je potekal z avtobusom po znamenitem Ringu mimo Praterja do Hundertvvasser Haus, drugi del okoli Hofburga, pa smo opravili peš. Marsikdo izmed nas je ugotovil, daje premalo upošteval opozorila o dunajskem mrazu in vetru. Kljub vsej lepoti mesta, njegovih znamenitosti in posebnosti, smo bili veseli odmora za kosilo, predvsem zato, da smo stopili na toplo. Ob tej priliki smo tudi preskusili naše glasove. Pevci Stiškega kvarteta so navdušili z dalmatinskimi Gostovanje Vokalne skupine Mavrice na Dunaju je bilo za vsako posameznico posebno doživetje. Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti vsem, ki so nam priskočili na pomoč, bodisi z dobrimi željami, dejanji ali finančno podporo. skladbami in nekateri hrvaški obiskovalci restavracije so bili prepričani, da so njihovi rojaki. Stavili so iz katerega dalmatinskega otoka prihajajo. Niso se mogli načuditi, da so tako ubrano prepevali Slovenci. Priprava na nastop je bila zelo kratko časovno odmerjena in časa za umiritev na nastop ni bilo. Nastop v domu za upokojence je lepo uspel in veselilo nas je, da smo bili časovno pravilno opredeljeni. Poslušalce smo navdušili, priznati pa moram, da nastop ni bil najlažji saj okolje ni bilo vzpodbudno. Po nastopu smo nekaj minut posedeli, se okrepčali s kavo ali čajem, vendar nas je čas preganjal in zopet smo sedeli v avtobusu ter se peljali nazaj v naš hotel. Dneva pa še ni bilo konec. Ob prihodu v hotel smo imeli ravno toliko časa za pripravo na večerjo v vinskem lokalu Bruckberger vGumpold-skirehnu. Pridružila sta se nam zakonca iz Amerike in večer je minil v prijetnem vzdušju. Hrana je bila izvrstna od svinjske pečenke, pečenega piščanca, pečenice pa do korenčkove, krompirjeve in zelene solate. Tudi vina se nismo branili, katerega smo z veseljem srkali. Kako tudi ne, svet je postal še bolj rožnat kot je že bil. Verjetno ni potrebno posebej omenjati, da smo bili zadnji odhajajoči gostje in gostilniška vrata so se za nami zaklenila. Vida je v dneh našega bivanja dopolnila osemnajst let in ker to ni kar tako, smo bučno praznovali najprej v predverju hotela in nato praznovanje s prepevanjem preselili v naše nadstropje. 24.11.2001, sobota Sobota je bil dan brez nastopov in izkoristili smo ga za izlete. Po zajtrku smo okupirali hotelsko kavarno in spravili v zadrego strežno osebje, ki ni imelo dovolj pribora za nas dvajset prosilcev dobre kave pred odhodom v Schoenbrunn. Po ogledu palače smo imeli še ravno dovolj časa za punč, ki nas je ogrel in soglasno smo sklenili, da bomo naslednji dan pred nastopom ponovno poskusili punč. Peti na snegu, vetru in mrazu ni kar tako, še posebno, ker smo želeli peti dobro. Sledilo je kosilo na povabilo s strani mesta Dunaja v restavraciji Rat-hauskeller v mestni hiši z vsemi ostalimi gostujočimi zbori (iz Italije in Ho-landije). Žal ni bilo priložnosti, da bi navezali stike. Najprej smo pojedli kosilo, potem smo nekaj malega zapeli in nato smo ostali sami ...Čas je pač bil, da zapustimo jedilnico. Po programu je bilo to popoldne prosto. Nekateri smo se odločili, da odidemo v grobnico Has-buržanov, drugi pa na popoldanski počitek v hotel. Tisti, ki smo se potepali po središču mesta Dunaja, smo preskusili naše pevske sposobnosti kar na ulici in ne boste verjeli! V nastavljeno polhovko smo dobili kar nekaj šilingov. Če nas ne bi tako zeblo, bi morda še nekaj časa prepevali, žal pa nas je preganjal tudi čas. Ob petih smo imeli vaje, kajti čakala nas je naporna nedelja - dva nastopa. Po uspešnih pevskih vajah Mavrice smo si privoščili kavo. Nekaj jih je odšlo v mesto na krajši sprehod in vož- iki gostovanja Vokalne skupine Mavrica in Vokalnega kvarteta Stična na Dunaju UV Dnevnik s potovanja njo z mestno železnico, ostali pa smo se odločili za partijo kart. Čas je zelo hitro minil in potepuhi so se kmalu vrnili s polnimi usti doživetij. Ker smo se zavedali resnosti naloge naslednjega dne, so luči kmalu pogasnile in mi smo potonili v spanec. 25.11.2001, nedelja Tega dne smo bili kmalu vsi pokonci, čeprav je bil odhod iz hotele šele ob 12.15. Pripraviti seje bilo potrebno za dva koncerta, opraviti krajše pevske vaje in se umiriti. Čas je neznansko hitro mineval. Zelo kmalu smo zopet sedeli v avtobusu in se peljali proti dvorcu Scho-nebrunn na božično novoletni sejem, ker smo bili prva nastopajoča skupina, takoj za nami, pa Stiski kvartet. Ta dan je bil sicer vetroven, vendar je sijalo sonce, mraz pa tudi tega dne ni popustil. Na odru nas je dodobra prepihalo, vendar mi se nismo dali in odpeli vse skladbe zelo dobro. Naša pesem je pritegnila marsikaterega mimoidočega in našli so nas tudi Slovenci, ki so bili na izletu in tisti, ki so našli dom na Dunaju, pa vendar so se jim orosile oči ob slovenski pesmi in besedi. Rož, Podjuna, Žila je bila povod za marsikatero solzo. Kako tudi ne. Peli smo jo sicer ne tako daleč od doma. Pa vendar. Peli smo jo mi, Slovenci, pred letno rezidenco Habzurža-nov in Dunajčani in vsi ostali obiskovalci z vsega sveta so nas z zanimanjem poslušali. Zal se nismo utegnili dolgo sončiti v uspehu po nastopu, kajti čakal nas je nastop v samostanu Melk, do tja pa je bilo še eno uro vožnje. Ob prihodu smo občudovali samostanske vrtove, se hitro fotografirali in že smo bili tik pred nastopom. Lepoto samostanske cerkve smo lahko občudovali kar med nastopom. Kako zelo akustična je, pa smo dojeli ob koncu. Bili smo zadnji nastopajoči in lahko smo izrabili priložnost za fotografiranje pred oltarjem. Pred odhodom na Dunaj smo opravili še direktno radijsko javljanje na Zeleni val. Sledil je slavnostni sprejem v Mestni hiši, kjer je bila podelitev priznanj in skupna pesem Oda radosti. Tokrat smo se potrudili in navezali stike z zborom iz Italije in zborom iz Holandije. V spomin smo jim podarili panjske končnice in prospekte naše Slovenije in jim razložili od kod prihajamo ter kakšna je naša dežela. Zapeli smo nekaj pesmi in se poslovili. Bilo nam je žal, daje srečanje tako hitro minilo in da naše gosto- vanje prehaja v zaključni del. Zadnji večer smo si privoščili večerjo v pivnici. Tudi tukaj smo peli in tudi tukaj so za nami zaklenili vrata pivnice. Tokrat smo se odločili, da odkorakamo proti hotelu peš. Mraz je bil manjši, ali pa se nam je samo zdelo, vsekakor pa ni več pihalo. Verjetno smo bili pijani od napornega dneva in uspeha. Lahko smo bili upravičeno ponosni nase. Uspelo nam je, čeprav nismo bili v to prepričani, ko smo odhajali na to pot. 26.11.2001, ponedeljek Zadnje jutro na Dunaju seje odvrtelo ravno tako hitro kot vsa ostala pred njim. Ob jutranjem klepetu na avtobusu smo se še zadnjič ustavili v nakupovalnem centru za nakup daril. Počasi smo misli usmerjali na dom in domače. Tokrat nismo peli. Mar zato, ker nismo več mogli? Ne. Vsak je bil zatopljen v svoje misli o vtisih preteklih dni in na povratek domov. Tokrat nismo potre- bovali pesem za opogumljanje pred neznanim. Vračali smo se zadovoljni in utrujeni. Uspeh pač nikoli ne pride brez trdega dela. Po vstopu v našo državo so se pričeli oglašati telefoni, pa tudi mi smo tipkali domače številke. Prvi nas je zapustil Slobodan v Domžalah, v Grosupljem Tanja, Dejan in Jože, ostali smo izstopili na Vidmu, od koder smo se pred petimi dnevi v sončnem popoldnevu odpeljali. Tokrat smo se vrnili v trdni temi. Poslovili smo se z dobrimi željami in ugotovitvami, daje bilo lepo. Naslednji danje nekatere še čakal počitek, druge šola ali služba. Življenje pač teče dalje, spomini ostajajo. Potovanje so finančno omogočili: Igor Ahačevčič, Endovital Anton Fabjan s.p., Cankarjeva založba d.d., Nova Ljubljanska Banka d.d., Kovinostrugarstvo Kline Janez, Občina Dobrepolje, Zveza kulturnih organizaciji Grosuplje Dnevnik zapisala, Vesna Fabjan ?2 bmtjcćjd tiika Zakaj ne znamo materinščine? Objavljamo del ankete iz časopisa Delničar, ki je bila objavljena v oktobru 2001 DUŠICA KUNAVER, profesorica jezikov in pisateljica: "Slabega znanja slovenščine pri maturantih ne smemo omejevati na slabo poznavanje slovničnih pravil; problem je mnogo večji in globlji. Ne gre za slovenščino, ampak slovenstvo. Prizadevanje za pravilnost in lepoto domačega jezika lahko izhaja le iz spoštovanja in ljubezni do domače zemlje. Tega naši mladini danes ne dajeta ne šola ne dom. Ko smo po tisoč letih tuje oblasti prvič dobili samostojno državo, smo najprej odstranili lipov list, tisočletni simbol slovenskega življenja pod vaško lipo. Mladini ne dajemo skoraj ničesar, kar je zraslo pod njo. Naša mladina danes izraža čustva v angleščini. Mladenič bo rekel dekletu: I love you, v jezi bo vulgarno preklinjal - tudi v angleščini. Za izboljšanje stanja bi morali iz srednješolskih programov pometati nepotrebne jezikovne podrobnosti, ki sodijo na fakultetno raven. Srednješolci med tisoč drevesi ne vidijo gozda!. Čeprav smo na poti v Evropo, nehajmo vzgajati nerazpoznavne Evropejce, saj nas vendar Evropa sama svari, da ne mara naše razpoznavnosti! Z ničemer ne krivimo mladine, ampak sebe! Mladina ima to, kar ji daš, in nima, česar ji ne daš." Dr. FRANC RODE, nadškof in metropolit: " Vzrok za slabo znanje slovenščine vidim najprej v pomanjkanju bivanjske radosti med mladimi Slovenci. Če bivaš močno in veselo, boš dar in milost svojega obstoja nad breznom niča izražal s čisto in jasno besedo, besedo svojega plemena. Poznanje te besede ti bo postala nuja. Če bivaš z megleno zavestjo, če nisi premeril svojega bivanjskega prostora in se nisi ovedel svoje slovenske enkrat-nosti, se v tebi ne bo prebudila sla po pravilnem imenovanju stvari. Izraz bo malomaren in slaboten. Tu je prvi vzrok našega pomanjkljivega znanja slovenščine, našega pohabljenega izražanja in naše nepismenosti." MAJA ŠUGMAN, gledališka igralka: "Osnova znanja materinščine je pogovor in branje. .Mi pa se med seboj premalo pogovarjamo in premalo beremo. To dvoje sta zamenjala televizija in računalnik. Zato ni pravega vrednotenja materne-ga jezika. Postavlja se vprašanje, koliko staršev še bere pravljice otrokom. Zamenjale so jih videokasete, otrok pa se sam zabava pred ekranom. Po vsebini so mnoge krute, nevzgojne, s pomanjkljivim besedilom, slabo prevedene. Med branjem pravljice pa te lahko otrok prekine, kaj povpraša, se pogovori o vsebini. Prepričana sem, da otrok nenasilno pridobiva ljubezen do maternega jezika že v najnež-nejši otroški dobi." januar 2002 Iz zgodovine šolstva Šola v Dobrepolju Piše: Ivan Crandovec (nadaljevanje iz prejšnje številke) V šolskem letu 1900/01 se je ponav-Ijalna šola začela šele 8. novembra, končala pa seje 28. marca 1901. Z vstopom v dvajseto stoletje se je v Dobrepolju začel pouk v štirih prvih oddelkih. Že ob koncu prejšnjega šolskega leta je bilo s pomočjo večkratnih obiskov okrajnih šolskih nadzornikov ugotovljeno, daje na šoli malo učencev, ki bi prišli v četrti razred, temveč morajo zaradi starosti prestopiti v ponavljalno šolo. Po mnenju šolskega nadzornika je bilo potrebno zmanjšati številčnost v prvem razredu, ker naj bi bilo le na tak način možno s stalnim obiskovanjem šole, marljivim delom in učenjem priti v tretji in četrti razred, kjer se je poučeval nemški jezik. Ta predmet je bil tedaj zelo pomemben za enotnost Avstro-Ogr-ske, kjer so šivi počasi popuščali. Pri povečanju števila oddelkov so naleteli na pomanjkanje učilnic. Kočevski okrajni glavar Thoman je prepričal nadučitelja, daje odstopil shrambo. Dela za pridobivanje nove učilnice so tekla počasi, zato je bilo možno s poukom začeti šele 2. januarja, koje prišel za učitelja Ivan Pir-nat, ki je do tedaj učil v vasi Fara v Po-kolpju. Po dveh letih je odšel za nadučitelja v Banjo Loko, od tu pa na Krko. Vsi prvi razredi so imeli zaradi pomanjkanja prostora pouk poldneven ( nekateri dopoldne, drugi popoldne), medtem ko je bila učiteljeva obveznost celodneven pouk - to je vsaj trideset ur tedensko. Zanimivo je tudi, da so bili čisti oddelki po spolu. Tretji in četrti razred sta imela celodnevni pouk. V marcu so bile ponovne volitve v šolski svet. Predsednik je postal župnik Andrej Ramoveš, podpredsednik Janez Stupnik iz Zdenske vasi, člani pa so bili nadučitelj Kristij Engelman, Franc Žni-daršič iz Podgorice in Franc Mustar iz Kompolj. Po prvem obhajilu, ki ga je prejelo 108 otrok na god svetega Petra in Pavla, je sledila sveta birma, ki jo je podelil knezoškof Anton Bonuventura Jeglič 5. julija. Učenci so ob zaključku šolskega leta pri maši prepevali pod vodstvom nadučitelja dvoglasno, kar je bil velik napredek v razvoju dobre-poljskc glasbeno pevske tradicije. Ob koncu šolskega leta je šolo obiskovalo naslednje število otrok: Razred Dečki Deklice Skupa 1.a 86 0 86 1.b 71 0 71 1.a 0 50 50 1.b 0 65 65 2.a 35 40 75 2.b 52 47 99 3. 36 25 61 4. 30 20 50 Oddaljeni 0 0 0 Ponavljalni 52 53 105 Skupaj 362 300 662 Šolsko leto 1901/02 ni doživelo kadrovskih sprememb. Omeniti velja, da se je ponovno uvedel oddelek za oddaljene učence, ki so imeli do šole več kot uro hoda. Učencev iz teh vasi je bilo 42.V februarju je prispela k nadučitelju zahteva za prenehanje pogodbe o najemu župnijske njive za sadjarstvo. Pogodba je bila dvajsetletna in je bila podpisana 24. februarja 1885 leta.' VZdenski vasi je pustošil velik požar 26. aprila 1902. leta. Naslednje šolsko se je po novi deželni odredbi začelo 1. septembra za redno šolo in ponavljalna šola s prvim četrtkom v septembru. Trajala je do konca marca. Zadnji teden januarja je bil zelo slab obisk zaradi mraza in burje. Učiteljica Frančiška Zebre je v začetku aprila zbolela za pljučnico. Po večkratnih tedenskih dopustih je dobilabolniško do začetka novega šolskega leta. Član šolskega sveta Franc Žnidaršič, ki je bil blaga duša, je umrl 29. aprila. Namesto njega je postal član sveta Jože Zevnik iz Male vasi. Novo šolsko leto 1903/04 je bilo leto mnogih nadomeščanj. Ker je bila Frančiška Zebre še vedno na bolniški, jo je 1. septembra zamenjal kot pomožni učitelj Ivan Krečič iz Loškega Potoka. Na šoli je poučeval do 12. novembra, nato je odšel nazaj v Loški Potok. Ker je učiteljica Ivanka Jaklič zaprosila 10. septembra za dopust, jo je prišla nadomeščat 14. septembra Pavla Jaklič. Tu je ostala do 1. decembra, ko je odšla poučevat v Mokronog. Ivanajaklič je pričela s poukom naslednji dan. Fran Jaklič je bil v tem času poslanec deželnega zbora, zato seje moral udeleževati njegovih zasedanj (npr. od 23. septembra do 11. novembra). Tedaj so ga nadomeščali drugi učitelji, tako da je bil pouk poldneven. Šolo je 28. septembra zapustil Ivan Pirnat, ki je odšel za nadučitelja v dvorazrednico v Banja Loki. Šele 20. oktobra je na prosto mesto prišel pomožni učitelj Frančišek Levstek. Po dolgotrajnem dopustu je pričela ponovno poučevati Frančiška Zebre 11. novembra, vendar le za 11 dni, ko je zopet nastopila bolniško do konca aprila 1904. Z novim letom je prišla nadomeščat obolelo učiteljico Ana Grebene iz Ljubljane. Ko seje 2. maja vrnila Frančiška Zebre iz bolniškega dopusta, je dobila Ana Grebene sporočilo, da gre lahko nadomeščat v Ribnico, vendar se je odločila, da bo ostala rajši pri starših v Ljubljani. Pouk se je zaključil 15. julija s šolsko mašo in slovesno podelitvijo spričeval - šolskih naznanil. Med počitnicami je bil 24. julija hud požar v Pod-peči. Šolsko leto 1904/05 se je začelo s pold-nevnim poukom, saj je imel Fran Jaklič do 4. novembra zasedanje deželnega zbora. Od 10. oktobra je Jakliča nadomeščal učiteljski kandidat Jožef Odla-sek, ki je sem prišel iz Mokronoga, nato pa je že konec oktobra istega leta odšel za vodjo šole v Polšenik. Franc Ber-davs, posestnik in poštar na Vidmu, ki je bil krajevni šolski nadzornik od pomladi 1902, je umrl 15. decembra. Nadučitelj Kristij Engelman je dobil 8. februarja dekret deželnega šolskega sveta, da je prestavljen za nadučitelja v Domžale. Tja je odšel 18. avgusta 1905. Minka Pogačnik je prišla 10. marca nadomeščat učiteljico Ivanko Jaklič - Ar-ko2, ki je bila na dopustu do konca aprila. Minka Pogačnik je po vrnitvi učiteljice Ivanke Jaklič - Arko odšla učit v Loški Potok. Od 6. do 12. julija je bila zelo huda vročina, zaradi katere je bil po sklepu deželnega šolskega sveta pouk Le poldneven. Naslednji dan so po zahvalni maši otroci dobili spričevala. Dečki so domov grede kričali, se razuzdano obnašali ter zatikali naznanila za klobuk. Nekateri so iz njih napravili celo pokalice. Ob koncu šolskega leta je šolo obiskovalo 600 otrok. Med letom so tri učenke umrle: Frančiška Žnidaršič iz Kompolj, Frančiška Frkulj s Ceste in Marija Prijatelj z Vidma. ' Kdo naj bi želel kupiti to parcelo, se da sklepati iz: Fran Jaklič - Podgoričan, Vaška pravda; Mohorjeva založba, Celje 1999 2 Ivanka Jaklič -Arko je imela s Franom Jakličem devet otrok. Takšne nekajmesečne odsotnosti običajno pomenijo rojstvo otroka. Omenim naj, da je bil to brezplačen dopust. Jubileji 90 LET ANE ŠTEH Praznovanje jubileja s pevskim zborom Škrjanček Medtem ko so člani upravnega odbora Društva upokojencev razmišljati, kako bi se kar najlepše oddolžili in voščili ob 90-letnici Ani Šteh, vestni in dolgoletni tajnici društva, jih je presenetilo njeno pismo z naslednjo vsebino: Ob tej priložnosti se spomnimo tudi našega pred kratkim umrlega člana Toneta Kaplana, dobrega pevca in najboljšega plesalca, s katerim smo vse članice želele zaplesati. Zdaj je odšel v večni mir in pokoj." Tako je scenarij za praznovanje s prijatelji upokojenci nastal kar sam od sebe. S pozornostjo so presenetili drug drugega in skupaj preživeli lep in ganljiv večer, kakršen človeku ostane v spominu do konca dni. 14. decembra, ko je imel zbor Škrjanček svoje redne vaje, so se zbrali poleg pevcev še člani upravnega in nadzornega odbora. Malo pred sedmo so pevci še enkrat preizkusili svoje znanje, nato pa so vsi zbrani pozdravili jubi-lantko, ki jo je ob dogovorjeni uri pripeljal sin. Dodelili so ji častno mesto za pogrnjeno in okrašeno mizo. Častno mesto ob njej pa je pripadlo drugemu najstarejšemu članu Francu Rusu iz Kompolj, tudi dolgoletnemu Voščilo predsednika Društva upokojencev "Spoštovani člani upravnega odbora! Prišla sem v leta, ki jih nisem pričakovala, a vendar so tu. Dolgo sem tudi kot tajnica sodelovala v društvu - tudi to je minilo. V srcu sem še vedno z vami in me veseli, da se pod vodstvom dobrega in sposobnega predsednika ter spretno tajnico društvo razvija in napreduje. Dobili smo dolgo zaželjeni pevski zbor Škrjanček, ki se je že uveljavil na več prireditvah. Žal, jaz ga doslej še nisem slišala, a srčno želim, da bi doživela še to srečo in mu z veseljem zaploskala ob njegovem nastopu. Ob tokratni priložnosti želim, da se snidemo vsi iz upravnega odbora, kot smo vedno delali ob osebnih praznikih članov. Pridite vsi in mi dokažite, da me še niste pozabili in da sem kljub visoki starosti še vedno vaša članica, ki želi, da društvo uspeva in napreduje. članu upravnega odbora in sedanjemu častnemu članu društva. Ani Šteh seje želja izpolnila, prvič je lahko prisluhnila pevskemu zboru Škrjanček, zapeli so ji pet pesmi. Tončka Kastelic, sicer glavna voditeljica slovesnosti, je jubi-lantki prebrala voščilo v obliki verzov, ki jih je sestavila Tončka Pugelj. Skupaj s predsednikom Konradom Pikom staji izročila darilo, nato pa so sledila voščila in želje ostalih prisotnih. Medtem so se začele polniti mize, sin in snaha so poskrbeli za bogato pogostitev. Veselo razpoloženje z obilo glasbe in plesa je trajalo skoraj do polnoči. Ganjena in veselo razpoložena je bila tudi jubilantka Ana. Celo zaplesala je. Na ples jo je povabil nihče drug kot 88-letni Franc Rus. Najprej seje malo obotavljala. Nekoč je res rada plesala, ampak zdaj, pri devetdesetih ... "Če me boste fajn držali, potem ja," je dejala in zaplesala sta. Potem seje zavrtela še z ostalimi moškimi. Ko pa je na koncu zaplesala še s sinom, so prisotnim silile solze v oči. Kakšno je bilo vzdušje in kako seje na slovesnosti počutila jubilantka, pa najbolje priča njena zahvala, ki jo je kasneje poslala svojim prijateljem iz Društva upokojencev: Voščilo tajnice društva Jubilantka Ana Šteh in častni član DU Franc Rus med poslušanjem pevskega zbora Škrjanček "Doživela sem neverjetno pozornost ob moji visoki obletnici. Počastili ste me s toplimi čestitkami in dragocenimi darili, za kar vam izrekam prisrčno zahvalo. Čutim, da je bilo vaše ravnanje zares iskreno in mi bo ostalo v toplem spominu morda za kratke dneve, ki so mi še dodeljeni. Olepšali ste mi jih z vašim odkritosrčnim prijateljstvom. Posebno sem bila ganjena ob nastopu društvenih pevcev, saj sem jih slišala prvič. Moram priznati, da so pod strokovnim vodstvom izredno uspeli in dokazali, da so sposobni pokazati svoje znanje z nastopi tudi v drugih situacijah. Iskreno jim čestitam. Škr-jančki, odločno naprej! Naj se zahvalim še gospe Tončki, kije v verzih opisala mojo življenjsko pot in me presenetila s podatki, ki so res moji iz mladih let. Zahvalim se tudi naši tajnici za tako lep in ganljiv nagovor in želim, da se uresničijo vse želje, kijih je izrekla. Končno želim, da vsi člani, ki počasi prihajate v poznejša leta, vztrajate v društvu in po svojih močeh pomagate, da društvo napreduje in se razvija. S pomočjo Škrjančka in v novih prostorih boste uspeli. Jaz pa bom v duhu vedno z vami." Poročilo pripravila: M. Steklasa Voščilo za 90-letnico (avtorica A. Pugelj) "Ko danes tu pri Vas stojimo in lepega Vam vsi želimo, se spomnit moramo na to, da v Trebnjem "Pod gradom" pred 90. leti bilo je lepo. Rodili ste v številni se družini, bili ste zaželjeni, srečni in veseli. Ste v šole hodili, si znanje bistrili in v neznani kraj - Dobrepolje prišli si služit kruh. Gospodar bil strog, a pošten je mož in zrasla je ljubezen. Rodili ste otroke tri in vnukov šest, pravnuki trije krasijo Vam Vaš dom. Življenje teče Vam mirno, modri ste in veseli, dobri in hrabri. Kljubujete letom in prav je tako, zato ob jubileju želimo Vam vsi: Gospa, ne dovolite, da Vam letnica določa leta. Tako kot je Vaša misel neskončna in Vaš čas dokončen, naj bo tudi Vaš spomin pokončen na ta leta. Vsako leto pa se tako ali drugače začne in konča le s trenutkom. In ta trenutek naj traja še dolgo ... Vaši prijatelji iz upravnega odbora Društva upokojencev Dobrepolje Predsednik: Konrad Piko Tajnica: Tončka Kastelic NA OBISKU PRI ANIŠTEH "Leta sprejemam in z božjo pomočjo bom vztrajaladokler mi bo dano91 Za obisk pri njej doma sva se z našo jubilantko Ano dogovorili nekaj dni po njenem 90. rojstnem dnevu, ki se ji je po vseh praznovanjih s svojci in drugimi življenje spet vrnilo v ustaljene tire. Kup čestitk in sveže rože na mizi so še spominjali na njenih pravkar dopolnjenih 90 let. Domačnost tople kuhinje in prostorov z dragocenimi starimi predmeti in pohištvom, ki tako sodijo v ambient nekoč bogate stare hiše, pa so naju kaj hitro speljale iz pogovora o vsakdanjih stvareh v preteklost. NJENO ŽIVLJENJE Ana Stch se je rodila leta 1911 v Trebnjem v družini z osmimi otroki. Imela je štiri sestre in tri brate, pred tremi leti ji je umrl zadnji od bratov, dve sestri, obe stari nad 80 let, pa sta še živi. Mlajša od njiju je znana operna pevka Vilma Bukovčeva. Njena mladost ni bila rožnata. Otroci so bili še majhni, ko seje začela prva svetovna vojna. Oče je bil vpoklican v vojsko, mati pa je ostala sama z majhnimi otroki. Veliko volje in trdoživosti je bilo treba, da so v tistem težkem času preživeli. Po končani vojni, leta 1918, je prvič sedla v šolske klopi. Po osnovni šoli je obiskovala dekliško šolo, vsak dan seje vozila z vlakom v Smi- hel pri Novem mestu. Šola ji je dala veliko praktičnega znanja, dobro je obvladala strojepisje in stenografijo. To je bila za dekleta v tistem času solidna izobrazba in je nudila veliko možnosti za dobro službo. A usoda je Ano pripeljala v Dobrepolje, kjer se je zaposlila pri svojem kasnejšem možu kot tajnica. Pravzaprav sta se srečala že mnogo prej. Ivan Štehjebil ugleden mož in lastnik velike kmetije na Vidmu in je v času, ko je Ana zaključevala šolo, rabil novo tajnico. Ni mu bilo vseeno, koga bo dobil na delovno mesto, zato se je obrnil na Drobničevi nuni s Ceste, za katere je vedel, da delata v dekliški šoli v Novem mestu. Priporočili sta mu Ano in tako seje Ivan po končani Anini Jubileji maturi oglasil kar na njenem domu v Trebnjem in že ob prvem obisku sta se zmenila za zaposlitev v njegovi pisarni. Tako se je leta 1929 preselila na Videm in v stavbi, kjer je bila pisarna, tudi dobila stanovanje. Čeprav je prišla v tuje okolje, se ne spomni, da bi ji bilo v Dobrepolju posebno dolgčas. Navadila se je hitreje, kot je pričakovala. Ko je njenemu gospodarju, kasnejšemu možu, umrla sestra, je zapustila tri hčerke, s katerimi je navezala prijateljske vezi. Živele so v Ljubljani in preživljale počitnice v Dobrepolju. Z njimi se je največ družila in kar dobro so znale izkoristiti prosti čas. S kolesi so se vozile kopat na Rašco ali pa hodile na sprehode k sv. Antonu, pozimi pa so tudi smučale. Kasneje, ko so si ustvarile svoje družine, je Ani ostala le še ena tesnejša prijateljica. To je bila njena nekdanja sošolka, ki je delala na videmski pošti. S svojim gospodarjem Ivanom se je poročila leta 1942. To je bil izobražen mož, saj je v mladih letih končal gimnazijo, po maturi pa odšel študirat na Dunaj. Komaj je opravil prve izpite, že je prišla za njim vest, da mu je umrl oče. Vrnil seje domov in prevzel kmetijo. Bil je pošten in napreden kmet. Takega ima v spominu gospa Ana, pa tudi vsi tisti Dobrepoljci, ki so ga poznali. V času, ko so drugi še vse obdelovali ročno, je on že kupoval kmetijske stroje. Zaradi svojih naprednih pogledov je bil pogosto deležen posmeha, a ga to ni motilo. Kot dober gospodar je stremel za boljšim, naprednejšim. Pri hiši so imeli dva hlapca in tri dekle, pa še gospodinjo, ki je pri njih vztrajala dolgih trideset let, tudi potem, ko so se časi za Stehove temeljito spremenili. Prve spremembe je mladima zakoncema prinesel že čas druge svetovne vojne. Mlada družina je živela v neprestanem strahu, osem tednov so preživeli celo kot begunci v Zdenski vasi. Čas po vojni pa je s spremembo političnega sistema prinesel tudi propad nekdaj velikega in bogatega Stehovega posestva. Znano je, kaj se je zgodilo takratnim veleposestnikom. Tudi Stehovim ni bilo prizanešeno. Nacionalizirali so jim hišo in zemljo. Tako je moral kasneje sin odkupiti tako rekoč svojo zemljo, če jo je hotel dobiti nazaj. Težko pričakovana svoboda je družini prinesla poleg prezira še tako imenovano obvezno oddajo, ki so jo bili deležni vsi kmetje. Večji še posebno. Ana se spominja, da je dobila celo izkaznico, na kateri je pi- salo, daje večja kmetica. Nekoč je šla v mesarijo po kilogram mesa za juho, pa ji je neka ženska zabrusila: "Saj vam ne pripada!" Tako je z možem neprestano poslušala žalitve in čutila prezir takratnih oblastnikov. Mož, ki je bil z dušo in srcem kmet, je še naprej vztrajal na kmetiji brez strojev, ki so mu jih zaplenili, vendar pa je psihično čedalje bolj trpel in se izčrpaval. Nazadnje ga je strlo, umrl je leta 1966. Vse to, kar sta zakonca skupaj doživela po vojni, je pustilo sledove tudi na njej. Tolažbo je našla pri otrokih in v delu. Vendar ji življenje tudi poslej ni prizanašalo. Usoda je hotela, da ji je umrla hčerka Anka, ki se komaj dobro poročila, in zapustila komaj 5-meseč-nega otroka. Težko je opisati bolečino, ki jo doživi mati ob smrti otroka. A preživela je tudi to. Nekaj let po vojni je delala v Kmetijski zadrugi, leta 1968 pa se je upokojila. Od takrat je članica Društva upokojencev, med leti 1975 in 2000 je bila ves čas tajnica društva, zdaj je častni član upravnega odbora. 25 LET TAJNICA DRUŠTVA UPOKOJENCEV Koje prevzela tajniško funkcijo, društvo ni bilo tako dobro organizirano, kot je danes. Ni bilo ustreznih predpisov, pisali niso še zapisnikov. Tudi članov še ni bilo veliko. Prejšnja tajnica je vedno želela, da bi bilo vsaj sto članov, toda kadar se je število približalo stotici, je vedno kdo umrl. Delo v društvu je prevzela z vso resnostjo. Vpeljala je pisanje zapisnikov in knjigo članstva. Ob njenem odhodu je bilo 410 članov. Prvi predsednik, s katerim je delala, je bil Alojz Ponikvar, nato kratek čas Tone Adamič iz Ponikev, potem pa je predsedniško mesto prevzel Piko Konrad. O njem pravi, da takega predsednika ne bo več, in nato nadaljuje: "Midva sva se dobro ujemala. O, še vedno me obišče in me informira o vsem, kar se dogaja v društvu. Tudi nova tajnica je dobra. Pozna se, daje mlajša, delo modernizira in dela z računalnikom. Mlajši vedno uvedejo kaj novega, glede tega se ni nič spremenilo." Kot članica društva in častna članica upravnega odbora je redno vabljena na seje. Na vsaki seji dva člana pripravita pogostitev za rojstni dan. "Nazadnje sta praznovali Mirni Godec in Tončka Pu-gelj, pripravili sta pravo pojedino," pripoveduje o zadnjem sestanku upravnega odbora. HIŠA SPOMINOV "V tej hiši je zapisana dobrepoljska zgodovina," meje prešinilo, ko mije pogled uhajal po prostorih in ko mije gospa Ana pripovedovala o ljudeh, ki so stanovali v tej hiši. Najprej meje pritegnil pogled na čudovite stare jaslice, ki jih je nekoč prinesel iz Nemčije njen pokojni mož. Drobne figurice z natančno izrezljanimi potezami so res vredne pozornosti. Polovico figuric je podarila sinu, drugo polovico, še vedno jih je zelo veliko, pa bo dobila hčerka, pripoveduje in z vsako besedo dokazuje, kako ceni stare dragocenosti. Jaslice so postavljene na čudovitem prtu, ki gaje nekoč naredila sama. Pogrnjen je na delu knjižne omare, polne knjig. Najstarejše izdaje celotnih zbirk slovenskih pesnikov in pisateljev krasijo staro knjižno omaro. V drugem delu so skrbno zložena največja svetovna klasična dela in druge knjižne dragocenosti, ki pričajo, da v teh prostorih živijo, in so živeli, ljubitelji knjig. "Ko seje začela vojna, so uničevali vse, kar je bilo slovenskega. Moj mož je takrat prosil Toneta Ljubica, da je šel v Ljubljano in kupil vse slovenske knjige, ki se jih je še dalo dobiti," pripoveduje Ana, medtem ko si z zanimanjem ogledujem knjižne dragocenosti. In nato nadaljuje: "Za Toneta Ljubica ste gotovo slišali. Stanoval je prav v teh prostorih To sliko je narisal on. In vseh šest slik na steklu, ki visijo v kuhinji". Potem se mi pogled ustavi na starem ogledalu, veliki, stari stenski uri in nazadnje še na zanimivem znaku nad vrati, na katerem piše bralno društvo. "Da, v teh prostorih so prirejali bralna društva in to sem dobila za spomin," mi še pojasni gospa Ana. Vsak predmet ima svojo zgodbo, o hiši pa bi se dalo napisati roman z veliko nastopajočimi. "Ja, res je, veliko ljudi je stanovalo v tej hiši. Vedno je bila na stanovanju kakšna učiteljica, enkrat je bila tudi medicinska sestra," pravi Ana. Najbolj presenetljivo pa se ji zdi, da je po tolikih letih dobila za 90. rojstni dan čestitko iz Kanade prav od te medicinske sestre. Presenečenje je bilo popolno. Kako je lahko tako točno vedela za njen rojstni dan? In še tako prijazno pismo. V njem pravi, da tudi njeni otroci in vnuki še govorijo slovensko. "Vsak ima svoje spomine. Če si star, jih imaš še več," pravi Ana. Kljub vsemu zanimivemu, kar je povedala, se mi zdi, da sva komaj malo odgrnili tančico z njenih dragocenih spominov. Jubileji; iz društev KAKO PREŽIVUA STAROST? Ko je prejšnji mesec v krogu svojih otrok in vnukov obhajala 90. rojstni dan, jim je spregovorila o svojem življenju. O vseh lepih in težkih trenutkih, ki so jih preživeli skupaj. Ko mije ob mojem obisku pokazala list, na katerem je imela napisan svoj govor, sem si še posebej zapomnila ganljiv zaključek: "Začela so se dolga leta staranja in drug za drugim so umirali moji starši, bratje in sestre. Od velike družine so mi ostali le še sestri Vilma in Polda. Ostala pa sta mi še predraga hčerka in sin in vsi vi - mlajši rod, ki me šteje za svojo babico in prababico. Hvala vsem, ki me niste zapustili, radi prihajate k meni in mi krajšate težavne dneve starosti." Res jo pogosto obiskujejo in ji pomagajo. Sinji dostavi iz trgovine večje zaloge živil, kaj manjšega, db tri kilograme, pa gre še sama iskat. Na srečo si lahko še sama skuha in gospodinji. Ko opravi vsa gospodinjska delajo včasih pritegnejo televizijske nadaljevanke, najraje pa udobno nameščena v postelji bere ali rešuje križanke. Velikokrat sedi v kuhinji za mizo, kar ji omogoča lep razgled na igrišče. Prav nič je ne moti živžav, ki se sliši od zunaj. Skozi okno rada opazuje mimoidoče in jih poskuša prepoznati. Misli ji uhajajo v preteklost, a ni čutiti, da bi se preveč prepuščala nostalgičnim čustvom- Trudi se, da bi živela čim bolj polno življenje v sedanjosti. Rada je urejena, urejene in jasne so tudi njene misli, odlikujejo preudarnost in modrost. Rada ima ljudi, z vsemi je prijazna, z vsemi je v dobrih odnosih. Imeti čim boljše odnose s sosedi in vsemi ljudmi je eno od njenih življenjskih vodil. In vedno znova s hvaležnostjo omenja vse, ki so ji izkazali spoštovanje in pozornost ob jubileju. Med njimi je tudi pet prijateljic z Vidma, ki jo tudi sicer večkrat obiščejo. Tudi na ta načinje povezana z zunanjim svetom. Najvažnejše pa je, daje zdrava. In zdravja ji želimo tudi mi. In vsega drugega, kar si najbolj želi ob jubileju. Iskrene čestitke! M. Steklasa Iz Planinskega društva Dobrepolje V februarju sestavljamo program pohodov in akcij za tekoče leto. Prosimo vse, ki želijo sodelovati tako pri sestavi kot pri sami izvedbi in udeležbi na pohodih, da se nam pridružijo. Program bo sicer podoben predhodnim, t.j. udeležba na pohodih naših bližnjih planinskih društev ter nekaj prednostnih pohodov iz koledarja PZS, ki izide januar- ja. Večina že ve, daje letos mednarodno leto gora (OZN). Kaj to pomeni? Zaradi težje dostopnosti so gore še edini, večinoma nespremenjeni deli oz. področja našega planeta. Take naj bi predali tudi naslednjim generacijam. Mislim, da to uspeva, saj se zavest o nujnosti čistega okolja vse bolj širi po celem planetu. Z novim urednikom Planinskega vestnika se spreminja Detajl z lanskega društvenega izleta (foto: J. Kern) tudi njegova oblika in vsebina. Upam, daje zanimiv tudi za šolajočo mladino, saj si ga lahko izposojajo v knjižnici šole. Letos so uvedene tudi nekatere novosti pri plačevanju članarin. Med njimi so žal tudi podražitve, saj so reševalne akcije vse dražje, tako doma kot v tujini, kjer smo zavarovani do 2560 evrov, z višjimi zavarovalnimi premijami za primer invalidnosti oz. smrti. Cene bodo znane po seji upravnega odbora PDD, predvidoma pa bodo take: B člani 1700 SIT, B člani nad 70 let 1000 SIT, C1 študenti (indeks) 1000 SIT, C2 šolajoča mladina do 18 let 800 SIT, S člani (brez ugodnosti v gorah) 800 SIT. Letošnji 8. pohod z baklami na Kamen vrh (TD Podgora) je bil zaradi zelo ugodnega zimskega vremena izjemen. Prerasel je v eno večjih srečanj (okrog 1100) pohodnikov z obeh strani Male gore s širšo okolico. Ob prizadevanju članov PDD je bilo vzdušje prijetno. Žal je bil še kasnejši obisk, ko so društvu prišli delat škodo. Res grdo do množice vestnih in požrtvovalnih članov, ki popolnoma zastonj skrbijo za kočo z dežuranjem, da je prijetna za čim večje število pohodnikov. Alojz Nučič V Strugah so obiskali starejše in bolne V predprazničnih dneh so učenci na podružnični šoli v Strugah pridno izdelovali voščilnice. Predstavnik župnijskega sveta in eden od učencev sta potem obiskala vse krajane nad 70 let in jim voščila za božične praznike in novo leto. Posebne pozornosti pa so bili v Strugah pred prazniki deležni vsi ostareli nad 75 let in vsi bolni ne glede na starost. Župnijska kari-tas, župnijski svet, kmečke žene prostovoljke in šola so se organizirali in pripravili zanje poleg voščilnic še darilni zavitek s steklenico vina, kavo in pecivom in jih osebno obiskali. Topel stisk roke in nekaj prijaznih besed pomeni marsikomu v tem odtujenem svetu veliko. Človeku lahko polepša dan, mu pomaga, da ne zgubi upanja, zato so taka človekoljubna dejanja vredna vse pohvale. M. S. Odprt frizerski salon "Darja" Frizerski salon "Darja" v Predstrugah je po desetih letih dobil nove prostore. Darja (druga z leve), ob njej njen oče Že vhod v salon je moderno zasnovan, notranjost pa ustreza vsem predpisom za opravljanje tovrstnih storitev. Poleg dodatnih prostorov je za stranke najpomembnejši salon. Prostor je velik, svetel in prijazen ter tako omogoča dobro počutje strankam in udobno delo zaposlenim. Popolnoma nova oprema, v celoti izbrana po zamislih lastnice, je moderna, funkcionalna pa tudi udobna in potrjuje veliko mero okusa. Učinkuje barvna usklajenost opreme v celotnem prostoru. Salon je bil odprt 26. decembra 2001 s krajšo slovesnostjo, ki se jo je udeležilo precejšnje število dosedanjih strank pa tudi drugih občanov. Med prisotnimi je bil tu- di župan. Ob gostoljubnosti domačih, ki so ob odprtju pripravili pravo pogostitev, so se obiskovalci po ogledu prostorov zadržali v pogovoru še nekaj časa. Salon je s prerezom traku simbolično odprl Darjin oče, kije bil hčerki v času urejanja salona v največjo oporo in pomoč. Pridobitve pa niso bili veseli le domači, pač pa tudi vaščani, saj je lepo urejen frizerski salon v bližini ugodnost tudi za vaščane. In če vas v novem salonu sprejme tako prijazna frizerka, kot je Darja, seji ni treba bati za pridobitev še širšega kroga strank, kot jih je imela do sedaj. Čestitamo! M. Steklasa Kulinarični tečaj za žene in dekleta iz Dobrepolja in Strug Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge v sodelovanju s KSS je ravno na Martinovo soboto organizirala prikaz priprave narezkov in božičnih jedi ter s tem dekletom in ženam iz Dobrepoljske doline popestrila dan. Kljub obilici znanja, ki ga ima vsaka posameznica na tem področju, je bilo na tečaju povedano marsikaj novega, še posebej o majhnih skrivnostih, ki jih je dobro poznati. Udeležilo se ga je 23 žena in deklet, ki so se na koncu strinjale, da bo treba s podobnimi tečaji nadaljevati. Spodnje fotografije so dokaz, daje bilo tečaj res vredno obiskati. V okviru jesensko-zimskega izobraževanja je predvidenih še nekaj predavanj, za katera bodo točni datumi izvajanj in teme navedeni naknadno. DPI Dobrepolje-Struge /- Od dopisnikov Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Silvestrovo je mimo in stopili smo v novo leto 2002. Kaj nam bo prineslo, bomo še videli, želimo si predvsem zdravja in miru. Tudi letos smo imeli silvestrovanje Pri Zori v Kompo-ljah, prisotnih je bilo 53 članov. Bilo je lepo in veselo. Zadovoljni smo bili tudi s hrano. Zadržali smo se do poznih ur. Kaj se ne bi, ko pa je bila dobra glasba in veselo razpoloženje. V mesecu novembru smo obiskali Franca Sporarja z Vidma ob njegovi 90-letnici in mu zaželeli še dosti zdravih let. Decembra pa je naša dolgoletna članica in tajnica Ana Steh povabila v naš klub upravni in nadzorni odbor ter pevski zbor Skrjanček. Ob njenem jubileju smo ji zaželeli še mnogo let. Naj seji še enkrat v imenu vseh zahvalim za povabilo. Tudi letos smo obdarili vse člane, ki so stari 80 in več let. Takih je bilo 48, mlajših pa je bilo 6 članov. Obdarili smo tudi najbolj delavne strežnice in kuharico. Zdaj pa se približuje pusto-vanje. Danes, ko to pišem, je 11. januar, seja pa je 20. januarja, zato vam še ne mo- rem povedati, kako bomo organizirali pustovanje. Obvestili vas bomo prek naših poverjenikov po vaseh. Člane Društva upokojencev, ki ste prijavljeni za letovanje v hotelu Delfin v Izoli od 27. februarja do 6. marca 2002, obveščam, da je cena nespremenjena. Od 1.2.2002 do 30.4.2002 velja 7-dnevni polni penzion v dvoposteljnih sobah na osebo 39.375 SIT, z dodatkom turistične takse. Organizirali bpmo tudi prevoz z avtobusom Do-brepolje - Izola - Dobrepolje. Iz Kompolj bo odhod ob 8.30 s prihodom v Izolo ob 12. uri. Vsi, ki se nameravate udeležiti letovanja, se takoj prijavite pri tajnici zaradi nabave članskih izkaznic Društva upokojencev. Samo na osnovi izkaznic, vam bodo odobrili popust. Glede na število prijav bo cena prevoza 3.500 SIT na osebo (kot veste, se je povišala cena cestnin). Če vas bo več prijavljenih, bo cena nižja, če vas bo malo, bo temu primerno višja. Za čas odhoda nazaj se boste dogovorili na avtobusu. Lep pozdrav in veliko dobrega počutja na letovanju. MIR, SREČA, LJUBEZEN, ZADOVOLJSTVO OD NEKDAJ DO DANES, KOT SO SI ZAMIŠLJALI NEKATERI SVETOVNI MISLECI Kar dobro smo že zakorakali v leto 200. Polni upanja, pričakovanja smo preživeli novoletno noč. Stiski rok, želje po miru, sreči, ljubezni in zadovoljstvu še danes marsikomu zvenijo v ušesih, nekaterim so izrečene želje formalnost - navada, ki jo radi ali neradi izrečejo, nekaterih pa se te besede ne dotaknejo. Kako si te besede oziroma večne želje predstavljajo nekateri svetovni misleci? MIR Mirna reka ima cvetoče obale. (italijanski pregovor) Če ne najdeš miru v sebi, ga zaman iščeš drugje. (La Rochefoucauld) Mir ima za svet isto vrednost, kot jo ima kvas za kruh. (Ta I m u d) Mir povzroča bogastvo, oholost prinaša vojno, vojna povzroči bedo, beda ponižnost, a ponižnost ponovno povzroči mir. (Kaisserberg) SREČA Sreče ne spoznaš z glavo, temveč s srcem. (burmanski pregovor) Če sreča ni zmerna, se sama po sebi ruši. (Seneka) Kdor o sreči samo sanja, naj se nikar ne čudi, če jo bo prespal. (E. Deutsch) Današnji ljudje so tako neuravnovešeni, da se počutijo nesrečne že, če samo enkrat niso srečni. (C. Creene) LJUBEZEN Ljubiti in uvideti napake tistih, ki jih ljubimo, sovražiti in uvideti vrline tistih, ki jih sovražimo, sta dve zelo redki stvari pod soncem. (Konfucij) Ljubezen na zemlji je ustvarila mati. (Petrarca) Brez ljubezni je človek samo mrlič na dopustu. (Remargue) Zakonska ljubezen ustvarja človeštvo; prijateljska ga dopolnjuje; razuzdana ga ponižuje. (Bacon) ZADOVOLJSTVO Zadovoljstvo je tisti trenutek, ki traja med dvema nezado-voljstvoma. (A. Christie) Svojo krono nosim v srcu, ne na glavi. Ni pokrita z diamanti in je nevidna. Pravim ji zadovoljstvo. To je krona, ki je bila kraljem redkokdaj dana. (Shakespeare) Pripravila: Anica štrubelj Božično-novoletne prireditve V Kompoljah so pripravili sejem in božično-novoletno prireditev Za vse tri podružnične šole je značilno, da intenzivno sodelujejo s krajem. V Kompoljah je to tradicija, ki pa postaja iz leta v leto bogatejša. Letos so za praznike pripravili poleg prireditve tudi božično- novoletni sejem. piti domače pecivo vseh vrst, zato ni čudno, daje nekaterim prodajalcem kaj hitro zmanjkalo robe. Posebnost razstave so bili angelčki iz makaronov. Obiskovalcev, večinoma so bili starši, ni manjkalo, bili so zadovoljni z nakupom, mladi prodajalci pa najbrž z izkupičkom, ki jim bo zelo prav prišel za končni izlet. Komaj en teden po sejmu pa je bilo živahno v kompoljskem gasilskem domu. Mentorice iz vrtca in šole so pripravile božično-novoletno prireditev, v kateri so sodelovali vsi, od najmlajših v vrtcu do najstarejših v šoli. Zelo prisrčni, kot znajo biti le oni, so bili v svojem nastopu najmlajši. Večjim, šolarjem, pa so mentorice zaupale te-žavnejše vloge. Nastopili so v igricah, ki so pritegnile gledalec tako s privlačno vsebino kot z dobrim igranjem. Iskreno in pristno so Sliki zgoraj in desno: sejem v šoli 14. decembra so se njihovi šolski prostori spremenili v pravo sejemsko prizorišče, na katerem je bilo mogoče videti, in hkrati kupiti, vse mogoče okrasne in uporabne predmete za bližajoče praznike. V prvem prostoru je bilo na izbiro nešteto voščilnic z lepimi okusno izdelanimi prazničnimi motivi. V drugem prostoru so učenci razstavljali in prodajali izdelke, ki so jih naredili pri pouku, in veliko predmetov, ki so jih naredili posebej zabožično-novoletni sejem. Tretji prostor pa je bil še posebej privlačen za sladokusce, saj seje tam dalo ku- je bilo na koncu, ko so vsi nastopajoči s plesom in ob petju "Kolo časa se vrti" in igranjem harmonike sklenili obroč okrog gledalcev v dvorani. Lepa prireditev je bila za starše otrok, ki so nastopali, najlepše voščilo za praznike. M. Steklasa izzvenele iz ust učencev želje in voščila za novo leto, še bolj pa so popestrile predstavo lepe pesmice, ki so jih peli učenci ob spremljavi harmonikarja Romana Gačni-ka. Impresivno Prizor s prireditve v gasilskem domu Božično-novoletna prireditev v prenovljeni dvorani v Ponikvah V Ponikvah že vrsto let pripravljajo adventno-Miklavžev sejem v vaškem središču, pred praznikom pa še prireditev v zavodu DVZ Prizma. 14. decembra je bil prenovljen in veliko prijaznejši prostor, kot smo ga bili vajeni do sedaj, poln staršev in tudi drugih gledalcev. Božično-novoletne prireditve Prvi del prireditve je bil v stilu ljudskega izročila. V prijeten prazničen utrip so mentorji pričarali košček življenja naših prednikov. Prikazali so, kako so ljudje preživljale dolge zimske večere v adventnem času in se pripravljali na glavno božično praznovanje. Pripoved so popestrili s starinskimi poni-kovskimi plesi. Učenci so se za to priložnost naučili tudi veliko lepih pesmic in jih ob spremljavi harmonike peli. V drugem delu so zaigrali prikupno igrico Zgubljena snežinka, ki je pritegnila tako mlade kot starejše gledalce. Po prireditvi je sledilo krajše družabno srečanje, na katerem so učenci prijazno pogostili starše in druge obiskovalce. M. Steklasa Lepa božično-novoletna prireditev v Strugah Struge, 19. 12. 2001 "Pozabimo na krivice, sovraštvo in nesporazume in pokažimo v teh dneh našim najbližjim, da jih imamo radi," je dejala na začetku božično-novo-letne prireditve povezovalka programa. In res je program učencev iz Strug pričaral med številne gledalce nasmeh na obraz in ustvaril dobro razpoloženje, saj je bil v celoti prirejen veselemu predprazničnemu vzdušju in pričakovanju. Najprej so se s svojim prvim resnim nastopom pred gledalci izkazali učenci prvega razreda devetletke. Prav prisrčni so bili, ko so skupaj s svojo učiteljico zaigrali lutkovno igrico. Prvi in drugi razred se je predstavil z recitacijami, člani angleškega krožka so zaigrali igrico v angleščini. Tudi učenci tretjega in četrtega razreda so predstavili vsak svojo igrico. Najdaljšo in najzahtevnejšo pa so se naučili učenci predmetne stopnje. Ti so že iz- kušenejši in med njimi so bili nekateri v svojih vlogah prav imenitni. Peti in šesti razred je med svoje recitacije uvrstil tudi Zdravljico, ki je gledalce spomnila na bližnji dan samostojnosti. Učenci predmetne stopnje so poleg ostalih točk prikazali še delček tistega, kar so se naučili na plesnih vajah. Pevci šolskega pevskega zbora pod vodstvom Romana Gačnika pa so popestrili program z lepimi božičnimi in novoletnimi melodijami. Značilnost prireditev, ki jih organizira šola v Strugah, je tudi v tem, da jih priredijo za vse krajane, zato med nastopajoče uvrstijo tudi Moški pevski zbor. Ta je tokrat nastopil s štirimi pesmimi. Za vesel zaključek pa je poskrbel še harmonikar. Trud, ki so ga vložili v priprave na prireditev učenci, njihovi mentorji in vsi nastopajoči, ni bil zaman. Obiskovalci, ki so si ob odhodu lahko ogledali še spremljajočo razstavo, so odhajali zadovoljni. Spremljalo jih je praznično razpoloženje, ki so jim ga v lepo okrašeni avli šole pričarali še pred začetkom praznikov organizatorji. M. Steklasa 22 Reportaža januar 2002 ZIMOVANJE KRANJSKA GORA 2002 "Ne, domov pa še ne gremo" 21 otrok iz prvega razreda devetletke na Vidmu in iz podružničnih šol ter nekaj predšolskih otrok iz ježkove skupine se je pred kratkim udeležilo zimovanja v Kranjski Gori. Tratilo je od 14. do 19. januarja. Otroci so na ta način dobili prve izkušnje o nekajdnevnem bivanju izven doma. Spoznavali so širše okolje, se navajali na kulturen odnos do narave ter hkrati na samostojnost in skrb za osebno higieno in opremo. Od pomembnejših smotrov velja omeniti pridobivanje novih izkušenj, predvsem pa socializacijo v okolju v najzgodnejšem obdobju njihovega šolanja. Program dela je obsegal športne aktivnosti na snegu, od smučanja in sankanja do sprehodov in raznih iger na snegu. Na sprehodih so spoznavali okolje, iskali odtise živali na zasneženih travnikih, šli na ogled severnih jelenov, lam in polarnih psov. Ostali čas so namenili sprosti-tvenim dejavnostim, ki so obsegale družabne igre, ugankarski večer, ples v pižamah, večerni pohod z baklami, vožnjo s kočijo, ogled lutkovne predstave in še kaj. Spremljevalci (Martina Prhaj - vodja, Dušica Pospravljanje postelje Skupen posnetek pred stavbo, v kateri so bivali Zbrani okrog učiteljic Hočevar, Mihelca Grm, Roman Za-bukovec, Marko Hočevar) so poskrbeli, da so otroci pridobivali znanja in izkušnje na čim bolj sproščen in prijeten način, in jim omogočili kar se da prijetno bivanje v Kranjski Gori. Daje bilo vse odlično organizirano in da so se otroci dobro počutili, smo se prepričali med našim obiskom pri njih, v sredo, 16. januarja, ko je bilo za njimi že nekaj dni bivanja v Kranjski Gori. Po dopoldanskem smučanju in sankanju jih je čakalo skupno kosilo, potem pa so se pred popoldanskimi dejavnostmi za nekaj časa odpravili na počitek v svoje sobe. To je bila priložnost, da sem nekatere od njih povprašala o njihovem počutju. KLARA PRIJATELJ: "Jaz sem bila že enkrat na zimovanju z vrtcem. Dobro je tukaj. Nikogar ne pogrešam in ni mi dolgčas. Rada smučam in se vozim z vlečnico." ANJA GRZINIČ: "V sobi smo štiri. Rada spim na pogradu. Zvečer se pogovarjamo. Ne, ni mi dolgčas. Včasih me pokliče mamica po mobitelu." VILI OBERSTAR: "Prvi večer smo plesali v disku. V redu je bilo. Drugi večer smo barvali na steklene lončke in delali "lah-ternice" za nočni sprehod z baklami, da bomo kot palčki. Tudi na smučanju je lepo." Večina otrok je bila tako zatopljenih v igro, da jih je bilo škoda motiti. Ko pa so jim učiteljice predlagale, da bi zapeli svojo smučarsko himno, so bili takoj za to. Na ves glas so zapeli: "Mi pa Dobrepoljci smo v šolo in vrtec hodimo, na zimovanje zdaj gremo v Kranjski Gori je lepo. Prve smučarske korake osvojili bomo mi, s hriba se spustili bomo, saj pogumni smo mi vsi." In tako so veselo peli naprej. Veselili so se že večera, ko so jih mladi hrvaški prijatelji, ki so bivali v sosednji stavbi, povabili v njihov di-sko. In ko smo jih potem vprašali, če bi kdo želel iti z nami domov, so se prvič pojavile sledi strahu na njihovih obrazih: "Ne, domov pa še ne, tukaj je tako lepo." M. Steklasa Na pogradu se dobro spi ZIMSKA ŠOLA V NARAVI 2002 "Vsak dan bolje smučamo" Istočasno z zimovanjem najmlajših je v Kranjski Gori potekala zimska šola v naravi za 36 učencev petih razredov. Bivali so v stavbi, le nekaj sto metrov oddaljeni od tiste, kjer so bili otroci iz devetletke in vrtca. Seveda smo obiskali tudi njih. Stružanci so se dobro zabavali Ob upoštevanju pedagoških načel je bil pripravljen skrben in obsežen program dela, ki je bil temeljito in v celoti izpeljan, vseje potekalo kar najbolj tekoče in organizirano. Čeprav je bil poudarek na športnih aktivnostih, je organiziran pouk v naravi nudil mnogo več. Hkrati s spremembo okolja je omogočal vrsto vzgojnih možnosti, ki se razvijajo pri bivanju v skupini. Naj omenim le najvažnejše dejavnosti iz njihovega programa dela. Od športnih dejavnosti so imeli učenci smučarski tečaj z usposobljenimi učitelji smučanja, tek na smučeh, pohod do Planice, pohod na jezera Jasne, igre na snegu, ogled polarnih psov in smučarskega servisa, sankanje, plavanje v bazenu itd. V popoldanskem času je poleg športnih aktivnosti potekal tudi redni pouk Skupen posnetek pred odhodom na smučanje nekaterih premetov, zvečer pa so bile na vrsti sprostitvene dejavnosti. Splošna ocena je, daje letošnja šola v naravi odlično uspela, kar je rezultat dobre organizacije in usposobljenih ter prizadevnih spremljevalcev. (Simona Nahtigal, Andrej Skantelj,Jože Miklič,Janez Pavlin), predvsem pa vodje Alenke Gerdin, ki seje prvič soočila s to odgovorno nalogo. Ob našem obisku nam je povedala naslednje: "Letos sem prvič organizatorka šole v naravi in moram reči, da sem navdušena nad učenci in tudi nad kolegi učitelji. Potrebnih je bilo ogromno priprav, zdaj pa vse poteka po urniku in programu. Pri smučanju ni težav. Veliko je povprečnih smučarjev, nekateri so prišli s slabim znanjem smučanja, pa so že po treh dneh zelo napredovali. Že vsi so šli na vlečnico. Niti eden ni padel, no- benih problemov ni. Učenci so pridni. Poleg smučanja imamo v programu tudi druge aktivnosti. Sinoči smo bili naprimer v bazenu. Prva noč je bila še precej živahna, danes zjutraj pa je bilo treba učence že buditi. Mogoče pa si bodo učenci poleg prijetnih stvari šolo v naravi zapomnili tudi po naporni hoji, saj imamo do smučišča precej dolgo pot." Kaj pa so nam po treh dneh bivanja v Kranjski Gori povedali učenci? Po kosilu sem se odpravila po sobah, kje so se po krajšem počitku pripravljali na popoldanske aktivnosti. ANJA, EVA, MONIKA in TEA so mi povedale, kako poteka dan: "Po jutranjem vstajanju je najprej na vrsti telovadba, nato umivanje in pospravljanje sob. Po zajtrku gremo na smučanje, kjer os- Pred oglasno desko Tek na smučeh tanemo do kosila. Po krajšem počitku po kosilu so na vrsti različne aktivnosti v naravi. Po večerji imamo zanimive družabne igre. Pravkar pa se odpravljamo ven, razdelili se bomo v skupine za tek na smučeh in sankanje." V eni od sob sem zmotila pri živahnem pogovoru LUCIJO V., LUCIJO E., JUDITO, JASNO, ALENKO in KLEO. Na vprašanje, kako se imajo v Kranjski Gori, so dejale: "Na smučanju je super. Učitelji so zelo v redu. Kar dobro že smučamo. Tudi v naši sobi se imamo lepo, saj imata kar dve od nas s sabo kitari. Vse je dobro, le to ne, da moramo zvečer prehitro zaspati in se ne smemo pogovarjati. Tudi večernih sprehodov nimamo najraje, ker smo utrujeni. Raje bi imeli malo več prostega časa in da bi zjutraj malo dalj časa lahko spali." V sosednji sobi sem našla DEJANA, BEKIMA in KLEMENA. "Počakajte, da malo pospravimo po sobi. Kadar smo tu, kar naprej jemo in pijemo, zato je vse nastlano. Pa še urejenost sob nam ocenjujejo ...Če ne bi bilo tega... Vseeno se imamo lepo. Zvečer se zelo zabavamo. Če se da, uidemo iz sobe in malo potrkamo pri drugih. Ko pa zaslišimo dežurnega učitelja, zbežimo. Na smučanju pa je ful dobro. Čedalje bolje smučamo. Jutri bomo v dvojicah vozili piramido." V eni od sob so bili zbrani sami STRUZANCI, igrali so karte. Najprej se niso zmenili za moja vprašanja, počasi pa so postajali zgovornejši, nekateri so bili prav zabavni: "Na smučanju je v redu, le preveč hodimo. S hrano smo zadovoljni. Pa tudi s sobami. Imamo se kul, le prehitro moramo zaspati. Že ob desetih. Tudi z učenci z videmske šole se dobro razumemo. Včasih pa uidemo k puncam. Na skrivaj, ne gre drugače." Podobno so pripovedovali v drugih sobah. Nisem jih preveč nadlegovala z vprašanji, da ne bi zmotila njihovega urnika. Zvedela sem dovolj. Da se imajo dobro, da jim ni prav nič dolgčas in da iz dneva v dan postajajo boljši smučarji- Pripravila: M. Steklasa Tabor v Božičih Že nekaj časa je preteklo od prvega šolskega dne. V tem času smo se prostovoljci na CSD Grosuplje pridno pripravljali na tabor. Potrebno je bilo pripraviti program, določiti taborovodjo, skupine, vodje skupin, pridobiti sponzorje. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali, da smo uspešno izpeljali tokratni tabor - Vele d.d. Grosuplje, Pekarstvo Gorenc, d.o.o. Ivančna Gorica, Mesarija Mrs Lan, Grosuplje, Foto Travnik Grosuplje, Mesarija Grosuplje Grosuplje, Apoteka Natura Grosuplje. Vsi smo nestrpno čakali petka, da se vsi skupaj odpeljemo proti Primorski, naša končna postaja so bili Božiči nad Ankaranom. Presenetila nas je narava in nam za popotnico poslala sneg. Vendar nas to ni ustavilo. Poklicali smo na AMZS in se pozanimali, kakšne razmere nas čakajo na poti. Napovedi so bile spodbudne, tako smo se odpravili novim dogodivščinam naproti. Pozno popoldne smo prispeli do našega začasnega domovanja, tam sta nas najprej pozdravili primorska burja in naša stara znanka, psička Liza. Tabor je potekal cel vikend. V soboto smo bili zelo ustvarjalni, saj smo naredili taborniški časopis. Kot vsak pravi časopis, tudi našega odlikujejo uvodnik, ankete, intervjuji, horoskop, križanke in še kaj. Najbolj splošno razširjeno mnenje tistega dne na taboru je prišlo celo na umetniški strani časopisa: "BREZ SPANJA Ml ŽIVETI NI", so ugotovili petkovi ponočnjaki. To pa ni bilo vse, kar smo ta dan počeli. Po kosilu so se začele priprave na zgodovinsko tekmo med Slovenijo in Romunijo. Tisti manj navdušeni nad nogometom pa so ustvarjali iz gline. Zmaga Slovenije - bravo naši - bi sicer moral biti zadosten razlog za praznovanje, a je bilo slavje precej kratko, saj smo morali nadomestiti pomanjkanje spanca iz prve noči, ki smo jo prebedeli ob klepetu. Nedeljsko jutro nas je pozdravilo s soncem, pa tudi burja si je privoščila odmor. Lepo vreme smo izkoristili za odbojko in nogomet. Pri tem je čas tako hitro minil, da smo pozabili na kosilo in na "zaključne slovesnosti": razkritje tajnega prijatelja, izdelava "ogledal", nas koncu pa nas je čakalo še pospravljanje. Zelo kmalu je prišel čas za odhod. Še preden smo se odpeljali proti domu, smo naredili eno gasilsko sliko - fotograf je bil Štefan, kateremu se zahvaljujemo tudi za prijetno in varno vožnjo. Še polni vtisov s tabora, nas je v nedeljo pretresla žalostna novica, da med nami ni več naše prijateljice in prostovoljke Kristine Hojnik.Vsi smo onemeli, v naša srca se je naselila bolečina in žalost. Preprosto nismo mogli verjeti, da je ni več med nami. Kristina je bila predana prostovoljka, ki je znala še v tako težki situaciji izbrskati na dan hudomušno plat. Njen smisel za humor je prišel do izraza že prvi dan tabora v uvodnem krstu, ki je bil namenjen tistim, ki so se tabora udeležili prvič. Pripravila sta ga skupaj s prostovoljko Nino in sta nas z njim spravljali v smeh dobršen del petkovega večera. Naučila nas je izdelovati angelčke iz makaronov, ki so kmalu postali nova moda, predvsem med prostovoljci. Skratka, Kristina je bila polna energije, veselja, humorja, bila pa je tudi prava oseba za resen pogovor -z vsemi lastnostmi se je izkazala tudi kot najboljša kandidatka za taborovodjo našega naslednjega tabora. Tam je na žalost ne bo z nami, bo pa prisotna v naših mislih in srcih. Prostovoljci jo zelo pogrešamo, saj smo izgubili dobro prijateljico in prostovoljko, ki je s svojo navzočnostjo obogatila tako naše delo na CSD kot naša življenja. Prostovoljki Jana Ferjan, Janja Novljan Turistično društvo Dobrepolje vabi k sodelovanju vsa društva in organizacije v občini Dobrepolje, da najkasneje do 4. 2. 2002 oddajo pisne predloge za KOLEDAR PRIREDITEV 2002. Termini prireditev naj vsebujejo dva predloga, kijih bomo telefonsko uskladili. Koledar prireditev bo predvidoma izšel 7. februarja. Zahvaljujemo se za sodelovanje. UO TD Dobrepolje januar 2002 Odmevi, mnenja, pisma bralcev Nočni geometri Nisem se že mislil oglasiti, ker pa me vsebina dopisa "Da bo zadoščeno pravici" spominja na burko in smo trenutno v predpustnem času, sem se vseeno odločil za pisanje. Novice so v vseh časih bile aktualne. Govorice o tem in onem so se širile od nekdaj, v današnjem času modernih komunikacij pa še toliko bolj. Čim bolj so novice senzacionalne, tem hitreje se širijo. Vrste govoric so lahko precej različne, predvsem pa odvisne, v katerih krogih se širijo. Najhitreje se širijo tako imenovane gostilniške ali šankarske govorice. Te so podkrepljene še z raznimi podtikanji in zlonamernost-jo, seveda, da bolj vžgejo in dosežejo primerne učinke. Da se izogneš takim govoricam, je več načinov. Lahko jih pre-slišiš, jim ne verjameš, še najbolje pa je, da se jim izogneš. Mnogo težje se jim je izogniti, če nimaš toplega doma in družine, svojega prostega časa pa ne izkoristiš drugače, kakor da ujameš kako govorico, predvsem tam, kjer se hitro širi in jo vzameš za čisto resnico. Če si opremljen še s primerno podlago - močnim sovraštvom, je rezultat že vnaprej znan. Vsi nadaljnji dogodki se odvijajo do stopnje znanstvene fantastike. Prepričan sem, daje človeku, ki močno sovraži, huje, kakor tistemu, ki mu je sovraštvo namenjeno, pa četudi po krivici. Takih ljudi je kar precej med nami, razne govorice pa jih še bolj podžigajo. Tistemu, ki rojijo po glavi same slabe misli, je sposoben napisati in objaviti težke neresnice, brez kančka slabe vesti. Na žalost so tudi taki med nami, to je del našega vsakdanjika, vendar z njimi nima smisla zgubljati časa. Od pisca prispevka o nočnih meritvah in velikih krajah ne želim in ne pričakujem nikakršnega opravičila, ker tudi nima nobene teže. Vsebina prispevka dovolj pove. Glede na znano prepirlji-vost ljudi za zemljo na našem območju se bojim, daje obseg časopisa "Naš kraj" občutno premajhen, če reševanje teh problemov z dopisovanji preide v vsakdanjo prakso. Te stvari naj rešujejo za to pooblaščene institucije. Po drugi strani pa je zelo žalostno, da zemlja služi samo še za prepire, njen osnovni namen pa se opušča. Zemlja ostaja neobdelana ne samo v odročnih krajih ali na obronkih naših vasi, temveč celo v samih naseljih, in to ravno pri tistih, ki se ukvarjajo s tovrstnimi obtožbami. Namen časopisa "Naš kraj" je popolnoma drugačen. Neprimerno je objaviti članek, ki spodbuja sovraštvo, je namenjen urejanju osebnih zadev ali je že iz vsebine razvidno, da nima ne repa ne glave. Uredništvu priporočam, da generalno zavzame stališče do takih in podobnih primerov in ohrani kakovost vsebine "Našega kraja" na dosedanji ravni. Jože Lenarčič POJASNILO UREDNICE: Iz Ponikcv sem v več kot šestih letih, odkar izhaja "Naš kraj", dobila več anonimnih pisem, ki niso bila nikoli objavljena. Prispevek "Da bo zadoščeno pravici" je bil podpisan in opremljen s polnim naslovom. Objavljenje bil v prejšnji številki zaradi izrecne zahteve avtorja, vendar v skrajšani in milejši obliki. Za prispevke v rubriki "pisma bralcev" odgovarjajo sami pisci člankov. Bitka okoli Kamen vrha? Jutri zopet boj in hrup -zdaj pa je med nami Dete, ki nas mami, ki nas drami v jasen up - (Oton Zupančič, Božična zdravica) Na božični dan, 25. decembra, pravkar minulega leta, od zgodnjih do poznih večernih ur, seje po pobočju hribovja, vse od Videmskega hriba do Grmade, razlegalo pokanje in bobnenje eksplozij, ki je odmevalo skozi strnjene gozdove Male gore. Opazovalec od daleč, iz doline, je ob pokih in bliskih in tu in tam svetlobnih utrinkih, ki so letali proti nebu, na trenutke dobil vtis, kot da se je za božič v hribih nad Do-brepoljem razplamtela bitka. Božič sprejemam kot najbolj skrivnosten čas prežet z upanjem na duhovno boljšo prihodnost. Na božič praznujemo rojstvo Jezusa - kije kasneje umrl na križu od Zemljanov za Zemljane. To je čas miru in spokojnosti, prijaznosti in dobrohotnosti, sočutja ...Je čas potovanja v našo duhovno notranjost. In da nam ta čarobni dan oskruni in ta pričakovani mir zmoti in vzame hrup, ki spominja na hrup, ki prinaša trpljenje in odnaša življenja! Kako bi nas sprejela sosedova družina, če bi k njej prišli na obisk in, za dobrodošlico, pod kuhinjsko mizo zalučali gorečo petardo ali dve? Da bi njihov dom preplavile eksplozije in dim, in na moč prestrašile najmlajše, in babice in dedke! Najbrž bi bilo to konec dobrososedskega prijateljstva in morda bi policija prvič vstopila v naš dom. Gozd ima svoj mir! Ko se odpravimo vanj, vstopamo v dom divjih živali. To je njihov dom in spoštujmo ga. In vsi, ki vstopamo vanj, naj bo to z dobrimi nameni. Ne kalimo njegovega miru, še posebno ne, na ta božični dan. Rajni profesor Pavel Kunaver, Sivi Volk imenovani, je svoje tabornike, Zmajevce, vodil skozi naravo v tišini. To ni bil čas niti za glasno govorjenje, pač pa za tišino in opazovanje in občudovanje narave in vsega, kar se v njej dogaja, ne da bi s svojo prisotnostjo zmotili njen ritem. Kako takšen eksplozijski hrup doživljajo divje živali, ki domujejo in prezimujejo v gozdovih okoliškega hribovja? Nemir, stres, smrtni strah Ciril Strumbelj je v članku Prezimovanje kočevskega medveda zapisal tole: "Edino, kar zahteva medved, ko pre-zimuje, in medvedka, ko v tem času celo povrže mladiče, je mir, ki mu ga lahko kali v kulturni krajini, kakršna je naša, samo človek. Vznemirjenje med zimovanjem pomeni večjo porabo energije in s tem manjšo možnost preživetja. Po cestah prihaja v gozd nemir, ki je iz leta v leto večji tudi pozimi. Z obiskovalci je gozd vedno bolj obremenjen, v zadnjem času pa tudi z vojaškimi vajami. Za medvedji zarod je usodno, če je medvedka prepodena iz brloga, ko ima še majhne mladiče. Tak primer nam je znan, ko so gozdni delavci 25. decembra 1977 v Rogu pri Pod-stenicah med sečnjo prepodili medvedko. V brlogu je pustila dva še slepa mladiča, ki sta poginila. Ko so mladiči majhni, splašena medvedka zbeži, v tem času človeku ni nevarna kot kasneje, ko že lazijo za njo. Z večjim obiskom v gozdovih bomo, žal, priče vse pogostejšim takim dogodkom." Koliko medvedjih brlogov Odmevi, mnenja, pisma bralcev Zupan Tone, župan Zvone je na Mali gori in če je bil hrup eksplozij usoden za medvedji zarod, tega ne vem. Morda o tem kaj zapišejo poznavalci. Posameznike, ki v gozdove vnašajo oglušujoč hrup, velja odvrniti od te namere. V nasprotnem, da ne zmorejo te obzirnosti, naj se ne priključijo pohodnikom. Trušč naj ostane tam doli, na domovih tistih ljudi, ki ne morejo brez njega. Pa četudi je treba zato pred durmi cerkva zaposliti "lovce" na trosilce trušča. In nenazadnje, če bi od pokov prestrašene domače živali zmogle po svoje obračunati z njimi, bi se obisk v zdravstvenih domovih najbrž povečal. In ko bo pokajoč hrup izginil, bo tudi iz doline čaroben in spokojen pogled na ognjene kače, ki se iz vseh smeri počasi in v tišini vijejo po pobočju proti vrhu Kamen vrha. Kaj pa se tam dogaja? Ognjemet, na predvečer praznika? Kratek in predvsem tih! Tudi to je mogoče s pazljivo izbiro pirotehničnih izdelkov. Vendar, navzlic tej odločitvi, ne pozabimo, da je uporaba le teh po zakonu dovoljena le med 26. decembrom in 2. januarjem! In s samega vrha v dolino sije bleščeča zvezda, ki kaže pot pohodnikom do najvišje^) ležečih živih jaslic - na Kamen vrhu! No, morda že prav kmalu. Vsak Dobrepo-ljec bi želel videti te jaslice, če bo le zmogel pot v hrib. In čez vrsto let nam in našim najmlajšim božič ne bo ostal v spominu kot dan zamolklega bobnenja in rezkih pokov po hribih, pač pa po jaslicah, tam gori, na vrhu, na pol poti do zvezd. Voščim miren in spokojen božič - za v prihodnje, ko bo Sonce zopet premagalo temo! Dean Strnad Logika sama je šele začetek modrosti, ne pa njen konec. Zato je zelo dobro, če v vsaki zadevi odstraniš vse verjetno in rezultat je lahko prav neverjeten. V kolikor se, ljubi moji bralci, vsaj malo bavite z našo lokalno občinsko politiko ali jo vsaj zasledujete občasno, potem se verjetno počasi zavedate, da so neki čudni tiči svojčas obljubljali lepo življenje, dobre plače, zaposlitev doma in še čisto kaj zemeljskega zraven. Kolikor vidim, se je od tega bore malo uresničilo, ampak važno je biti resen. Enkrat vsake kva-tre se malo nasmejiš, obljubiš nebesa na zemlji, dobiš obkroženo številko na listku pred tvojim imenom, da se potem družiš z magnati vsaj štiri letnike ali več. Madon-ca, za dober denar vse! Ko takole razmišljam, mislim zares začeti trenirati slamnato frazeologijo, kajti če hočem biti uspešno izvoljen župan, se moram začeti učiti najprej kvalitetnega nakladanja. Hja, ena od možnosti je obdelava pravljice o lepem življenju, ter se na osnovi analize le te, naučiti blebetati tja v tri dni. Ker sem se osebno intimno že skoraj odločil na naslednjih volitvah kandidirati za župansko mesto in plačo, vas vse vljudno naprošam, da mi pomagate pri učenju držanja prijazno smehljajočega se govejega obraza in blesavega političnega kandidata. Pričakujem od vas, dragi moji bodoči volivci, pomoč, za pravilno usmeritev mojo, v zmagovite politične vode. Za začetek in prvi trening pa vam bom pripravil nekakšno analizo uspešne pravljice zadnjih sedem let življenja ljube naše občinske deklice. Iskreno pričakujem vašo pomoč pri usmerjanju mojega učenja v političnem življenju, do skupne dokončne zmage in samo moje plače. Torej. Glede na to, dar smo shizofreničnega preživeli v zadnjih sedmih letih v naši prelepi občini, sploh ne bo nič čudnega, če ta mlada dama konča na psihiatriji. Če le malo pogledaš okoli sebe, vidiš da je naša mlada preljuba dečva po zelo kratkem času in v zelo mladih letih totalno zafrustrirana. Resno bolna in neprespana z zelo velikimi podočnjaki črno obarvane podočne kožice, je v stanju visoke manijakalne depresije. Na pol v komi in na pol v spanju, popolnoma neobčutljiva na manjša draženja okoli leve roke, je mlada deklica zaplula proti psihoanalitičnemu kavču. Očitno je, da mora po potrebi v svoji zelo zgodnji mladosti razkriti svojo skrito podzavest psihiatričnemu opazovalcu in izpraševalcu. Globoko zakopani v podzavesti se počasi porajajo na plan, kot v počasnih posnetkih filma, skriti najbolj mračni dogodki njene podzavesti. Pojavljajo se nekakšni neznani obrazi, čudni kadri v fokusu svetlobe, nespodobni liki iz naše polpretekle zgodovine in nepozabne ideologije komro-večke. Nekakšni čudni prizori in neprežvečene rdečkaste meglice podobne črnim oblakom v obliki glave Staneta Dolanca in njegovih kiflarjev. V manj kot letu dni se je po-štenjakarski mit o dobrem vodenju mladega dekleta po cvetočem parku sprevrgel v moro žoltega pekla, v totalno zavoženem stanju otipljivega bogastva samega. V ko-matoznem stanju še enkrat mlada in ne več nedolžna deklina, podoživlja prelepo pravljico iz svoje najbolj rane mladosti. Podoživlja pravljico o vitezu na lepem belem konju, o lepi in cvetoči domovini, kjer naj bi živela v izobilju medu in mleka. To pravljico njej še vedno pred spanjem zvečer govori njen veliki tata. Samo ona več ne ve, daj je jutro in kdaj večer, saj je ležeča v komatori petindvajset ur na dan. V podzavesti se pripravlja na prebujenje ter se motno zaveda, da princ na belem konju ni princ, ampak smrdeč in sebičen volkodlak z zelo smrdljivim peklenskim zadahom iz rilca. Pa tudi lepi beli konj, ki naj bi jo ponesel med cvetoče travnike, je samo rogati stari kozel, smrdeč po za-smrajenem blatu obljub. Počasi v podzavesti odkriva, da je veliki tata samo v oblačkih risal cvetoče poljane in jo z druge strani strašil s strašnim črnim zmajem, ki naj bi iz žrela bruhal velike rdečkaste plamene udbomafije in peklenskih muk. Vendar se vse bolj kaže, da je zmaj samo slaboten starec, ki nebogljeno čaka na svoje fizično izumrtje. Ko se bo mlada deklina zbudila iz kamatoze, bo postala zelo zafrustrirana pubertetniška najstnica. Grizla in tolkla bo okoli sebe, na kogar bo pač naneslo. Ko bo zares odkrila najhujša še neznana dela lepe pravljice, katero ji je pripovedoval vsak večer njen veliki in pošten tata, bo popenila totalno. Takrat bodo razni, že precej demoralizirani vitezi na belih konjih, začeli dobivati pozive za vrnitev vsaj delčkov in koščkov velikega žoltega zmaja v jamo. Kajti naša mlada deklica bo počasi ugotavljala, da album s slikami rdeče kapice sploh ni pravi. Rdeča kapica ne nabira cvetja, ampak se okoli nje šušlja, da se ukvarja z drugačnimi posli. Skupaj z babico naj bi menda volka silila v zvodništvo in prostitucijo. Snegulj-čica pa naj bi se celo bavila z podkupovanjem in preprodajo švercanih dobrot. Sedem palčkov naj bi brezobzirno izkoriščalo neuki narod v svojem rudniku zlata. Torej se pravljica, katero je ob vznožju njene postelje de- Iz sosednjih občin; šport kletu bral njen veliki tata, počasi spreminja v predstavo groze. Mnogo lažje je verjeti, daje lepi princ osvobodil prelepo princeso, jo odnesel na svoj dvor na belem konju, kjer sta živela dolgo in srečno vse svoje življenje. In imela bosta en kup lepih pametnih in poštenih otrok. Ali pa si le moramo sami priznati oguljeni J fjordovski kliše, kjer se v sami globini svoje duše in podzavesti borimo v močvirju proti lastnemu očetu. Ali pa si mislite, da sem si vse to le izmislil in zakaj si mislite, da si nisem? Zvonimir Zabukovec p.s. Podpiram trud našega župana, ker se v novembrski izdaji časopisa bori in zagovarja govoriti po resnici in pravici. Predlagam mu, da kot javni delavec sam da primer tej borbi in objavi, koliko je izvajalec del pri Jakličevem domu plačal nekatera popravila in napake samo zato, da se ne bo okoli govorilo in na-tolcevalo, daje župan podpisal pogodbo brez možnosti reklamacije na opravljeno delo. Pekarna Grosuplje z Mercatorjem tudi na Hrvaškem Grosuplje, 15. januar 2002 - Pekarna Grosuplje je leto 2001, jubilejno, petdeseto leto sklenila s pridobitvijo certifikata ISO 9001. Na Hrvaškem bo oskrbovala Mercator-jevo trgovsko mrežo, zato je pred dnevi v Zagrebu ustanovila svoje podjetje. V letu 2001 so za 16 odstotkov povečali prodajo in prvič presegli 9 tisoč ton prodanega kruha in pekovskega peciva. Kot je povedal Štefan Plankar, direktor Pekarne Grosuplje d.d., bo novoustanovljena hčerinska družba Bel-pana d.o.o. na območju Zagreba do leta 2003 zgradila pekarno z dnevno proizvodnjo 10 do 12 ton kruha. S kruhom in pekovskim pecivom bo oskrbovala predvsem Mer-catorjevo trgovsko mrežo na Hrvaškem. Že letos pa bodo s pečmi za peko na prodajnem mestu opremili prvih 6 Mercatorjevih trgovin na Hrvaškem. Pekarna Grosuplje je v Mercatorjevem hipermarketu v Zagrebu že postavila manjši obrat za potrebe centra, ki zelo uspešno posluje. Zagrebški kupci cenijo kakovost grosupeljskega kruha, zato bodo na Hrvaškem predvidoma prodajali kruhe, kakršne poznajo tudi slovenski kupci. Sicer pa je po besedah direktorja Štefana Plankarja Pekarna Grosuplje v letu 2001 v primerjavi z letom prej za 16 odstotkov povečala fizični obseg prodaje in prvič presegla 9 tisoč ton prodanega kruha in pekovskega peciva. Ob izteku jubilejnega leta so v Pekarni Grosuplje uspešno prestali presojo standarda kakovosti ISO 9001, s čimer so postali že šesta družba v sistemu Mercator, ki posluje po tem mednarodnem standardu. V grosupeljski pekarni poudarjajo, da je osvojeni certifikat pomemben zlasti zaradi sodelovanja s partnerji, ki so prav tako zavezani mednarodnim standardom kakovosti. Osvojeni standard pa v proizvodnji in distribuciji že nadgrajujejo s sistemom kakovosti HACCP, mednarodnim sistemom obvladovanja kritičnih točk v živilski industriji, ki je jamstvo za varno in zdravo živilo. Načrtujejo, da bodo uvajanje zaključili do izteka letošnjega leta. Pekarna Grosuplje Šport Pripravil: Alojz Kuplenk Doseženi rezultati in trenutna lestvica občinske zimske lige v malem nogometu za leto 2001 IX.Krog TRENUTNA LESTVICA MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA - PEKARNA GROSUPLJE 10 2 PRINCE PUB - KLANCEK ŠENTVID 3 0 DRVENI - SSK RACNA 0 3 PICERIJA KOVAČIJA - PROSTEL 8 0 FURMANI T. - OKREPČ. ZORA KOMPOLJE 1 7 ŠD DOBREPOLJE - SNEŽAK - MAXO PUB 1 1 MESTO EKIPA ŠTEV. TEKEM ZMAGE NEODL. PORAZ TOČKE DANI GOLI PREJET I GOLI GOL RAZLIKA 1 PRINC PUB 9 9 0 0 27 47 12 35 2 PIZZERIJA KOVAČIJA 9 6 2 1 20 42 28 14 3 OKREPČEVALNICA ZORA KOMPOLJE 9 6 1 2 19 45 23 22 4 ŠD DOBREPOLJE-SNEŽAK 9 5 2 2 17 44 18 26 5 MIZARSTVO TRUNKELJ KRKA 9 5 2 2 17 62 17 45 6 KLANCEK ŠENTVID 9 5 1 3 16 42 28 14 7 MAXO PAP 9 4 1 4 13 50 23 27 8 SSK RACNA 9 4 1 4 13 45 29 16 9 PEKARNA GROSUPLJE 9 2 0 7 6 30 50 -20 10 DRVENI 9 1 2 6 5 19 33 -14 11 FURMANI T 9 1 0 8 3 18 71 -53 12 PROSTEL 9 0 0 9 0 5 117 -112 28 Poročila, informacije januar 2002 Policijsko poročilo JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je decembra 2001 na območju občine Dobrepo-lje obravnavala 8 kršitev zoper javni red in mir. Od tega je bilo 5 kršitev storjenih v zasebnih prostorih, 3 pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe tako v zasebnih kot gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo zoper tiste lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Prav tako pa smo beležili večje število kršitev javnega reda in miru v mesecu decembru zaradi božičnih in novoletnih praznikov. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. KAZNIVA DEJANJA Obravnavali smo 8 različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah. Vlomljeno je v vikende, hiše ter delovne stroje na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš storilci odnašajo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja, kakor tudi hrane. Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil, ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji. Zapomnijo naj si čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim seje osumljeni odpeljal. Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj sporočijo na PP Grosuplje ali na telefon 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Z boljšim sodelovanjem med policijo in lokalno skupnostjo oziroma občani bomo dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov. Opravili smo tudi oglede 8 prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, prav tako so posledice pri teh prometnih nesrečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali iz službe ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647 Čušperk - Videm - Ponikve. Policijska postaja Grosuplje vsakod- nevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev ne zanemarjamo. V času od 15. 11. 2001 do 15.03. 2002 morajo biti motorna vozila v cestnem prometu opremljena s predpisano zimsko opremo, kar bodo nadzirali tudi policisti. V mesecu januarju 2002 bo PP Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najpogostejše. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bomo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Dejavnosti v prazničnem mesecu decembru na Centru za socialno delo Grosuplje December je čas, ko zažarijo ulice in drevoredi; s svetlobo tisočih drobnih lučk se polepša zimska sivina, naši domovi pa zadehtijo v prazničnem pričakovanju. Nekaj takšnega pričakovanja smo otrokom in mladostnikom pripravili tudi letos na CSD Grosuplje. Prvi petek v decembru smo pričeli z delavnico oblikovanja gline, kjer so pod uspešnim vodenjem gospe. Cvetek in ob pomoči prostovoljcev izpod rok otrok nastajale prave umetnine - razstavo si lahko ogledate v prostorih CSD. Ustvarjanje seje nadaljevalo naslednji decembrski petek, in sicer so otroci in mladostniki s prostovoljci krasili prostore CSD, izdelovali okraske in čestitke ter postavili novoletno jelko. Vrhunec dogajanja pa je bil teden kasneje, ko seje Božiček v preobleki čarovnika Nika v prostori h S K Groš predstavil otrokom s svojimi čarovniškimi vragolijami in jim razdelil darilca. Ob tej priliki se ponovno zahvaljujemo vsem, ki nam kakor koli, s sredstvi ali z lastnim prostovoljnim delom, pomagate pri izvedbi raznih dejavnosti za otroke za otroke in mladostnike, katerih možnosti so v življenju manjše in bolj omejene od večine njihovih vrstnikov. Ponovno vabimo k sodelovanju nove prostovoljce, dijake oziroma študente, ki so se pripravljeni družiti s temi otroki in mladostniki, jim nuditi učno pomoč, pripravljati delavnice in izlete, sodelovati na taborih itd. (telefon Nuša 781-80-61, aH Mateja 781-80-56). Center za socialno delo llINOftliOf.lMM ZU FEliliUUli 2002 kino "ooeaepOLit" vioeu 3« oouii minu PETEK, 1. FEBRUAR, ob 19.30 DOLBY-DIGITAL ZVOK ameriška zgodovinska komedija VITEZOVA USODA KRATKA OZNAKA: Srednji vek, vitezi, viteške igre, ljubezni in usode bi lahko na kratko povzeli o tem filmu. Prijetna komedija iz življenja v srednjem veku. Kmečki fant se preobleče v viteza in pod viteškim oklepom se bori za naklonjenost svoje izvoljenke. Kako lažni vitez uspeva v viteških igrah in kako dobro igra viteza, pa si poglejte v tej prikupni zgodovinski komediji. V glavni vlogi HEATH LEDGER, ki je lani blestel kot starejši sin MELA GIBSONA v filmu PATRIOT. NEDELJA, 3. FEBRUAR, SAMO OB 19.30 ameriška krimi komedija REŠEVANJE VDOVE GRACE KRATKA OZNAKA: Soočena z revščino po moževi prezgodnji smrti mora Grace BRENDA BLETHYN (Secrets & Lies, Little Voice) vnov-čiti svoje vrtnarske spretnosti. Nagrajene orhideje zamenja z marihuano, svoje varno in idilično življenje v Cornvvallu pa z londonskim podzemljem. Pri tem pa ji pomaga Matthevv CRAIG FERGUSON (The Big Tease, The Drew Carey Show) in pisana gručica ekscentričnih domačinov. Dolžina: 94 min PETEK, 8. FEBRUAR, ob 19.30 slovenska komedija - uspešnica ZADNJA VEČERJA KRATKA OZNAKA: "Zadnja večerja" je film, ki v ospredje postavi majhne junake, ljudi z roba, zavržene in pozabljene, saj svoja življenja živijo neuporabno za družbo. Okolje jih uzre le takrat, ko se pojavijo kot moteč element, pa še takrat se z njimi ukvarjajo le toliko, da jih spravijo nazaj v temo, izolacijo, od koder ne motijo razvajenih pogledov državljanov v tranziciji. Ustvarjalci so se v filmu lotili prav teh malih brezimnežev s socialnega dna, ki se skozi življenje odzivajo in prebijajo na njim lasten največkrat zelo direkten način. Kar seveda ne čudi, če se spomnimo, da se je režiser Vojko Anzeljc že v dokumentarno - igrani seriji Odklop ukvarjal z usodami ljudi, ki so podobne usodam junakov filma, in da Matjaž Javšnik slovi po svojih vlogah "marginalcev od nikoder" (v njegovi igralski karieri lahko zasledimo vloge: grobarja, klošarja, odpuljenca, zadetega najstnika, ki se preživlja z ropi v parku, patološkega morilca ...) in je že pred leti v enem izmed svojih prvih intervjujev izjavil: "Zanima me svet norcev, lopovov in kurb", torej ravno trikotnik, s katerim so se spopadli avtorji v svoji črni komediji, ki je gledalce nasmejala in jih na trenutke spravljala v jok že konec februarja 2001. DOLŽINA 94 MINUT NEDELJA, 10. FEBRUAR, OB 15. uri ameriški akcijski film UBIJTE CARTERJA KRATKA OZNAKA: Jack Carter je vse življenje delal za druge - pobiral je dolgove in izvrševal kazni. Nikoli ni bil odvisen od drugih in vedno se je držal na distanci. Toda ko njegov brat umre v nesreči, Carter pride domov ... K družini, ki jo je zapustil, k dolgovom, ki niso bili poplačani in k skrivnosti, ki ga bo popeljala v samo dno duše. Za Jacka je pot domov v Seattle še ena priložnost, da popravi napake iz preteklosti. Ponovno se združi z bratovo ženo Glorio in njeno najstniško hčerjo Doreen, ki pa z očitnim dvomom gledata na njegovo nenadno zanimanje. Ko odkrije, da je šlo pri bratovi smrti za očiten umor, se v trenutku odloči maščevati ... DOLŽINA: 102 minuti NEDELJA,. 10.FEBRUAR, OB 19.30 ameriška romantična komedija KAJ ŽENSKE LJUBIJO? KRATKA OZNAKA: Mel Gibson v svoji prvi romantični komediji igra Nicka Marshalla, uspešnega strokovnjaka za marketing, okorelega ločenca in moškega šovinista, ki uživa v poslušanju Sinatre ter verjame, da mu svet, še posebej ženski del, leži pod nogami. Nick doživi bolečo streznitev, ko mesto kreativnega direktorja namesto njega dobi Darcy Maguire (Helen Hunt), zunanja sodelavka in predvsem - ženska. Medtem ko skuša ponovno zlepiti svoj razbiti moški ego, doživi nesrečo, ki mu odpre oči in ušesa, bolj kot si je lahko kdajkoli predstavljal. Po nesreči se namreč zbudi s strašnim glavobolom in presenetljivim spoznanjem, da lahko sliši ženske misli. Na svoje veliko začudenje kmalu spozna, ne samo, da ženske nanj ne gledajo kot na božje darilo, temveč ga imajo za vase zavarovanega zoprneža. Vendar pa Nick kmalu uvidi, da lahko na novo pridobljeno čudežno sposobnost izkoristi v svoj prid - na poslovnem in osebnem področju. DOLŽINA: 127 minut PETEK, 15. FEBRUAR, ob 19.30 ameriško francoska erotična drama INTIMNOST KRATKA OZNAKA: Vsako sredo popoldan pride k njemu, samo zaradi seksa, medtem ko jo taksi zunaj čaka. Nihče od njiju ne spregovori niti besede, toda nekaj je moralo preskočiti med njima, saj se stisneta drug ob drugega in ležeta na tla, v tišini. Naslednji teden ob istem času je spet pri njegovih vratih. V hipu odvržeta oblačila. Kraj dogajanja se preseli v njegovo klet, za katero nima denarja, da bi jo opremil. Tla je prekril z nekaj odejami. Soba postane kraj, kjer je vse dovoljeno, razen neke očitne stvari - čistosti. Če je seks tisto, kar ti omogoči spoznati človeka, kaj potem on pravzaprav ve o njej? OPOMBA: Ogleda filma ne dovolimo mlajšim od 16 let. DOLŽINA: 119 minut NEDELJA, 17. FEBRUAR, ob 15. uri ameriški, akcijski, znanstveno-fantastični film JURSKI PARK III KRATKA OZNAKA: V veliki želji, da bi zbral sredstva za raziskavo nove teorije o veloci-raptorjevi inteligenci, je Grant zelo ranljiv, ko mu premožen pustolovec Paul Kirby in njegova žena Amanda predstavita svojo ponudbo. Če bi ju spremljal na zračnem ogledu otoka Sorna, novega sedeža podjetja InGen, bi finančno podprla njegove raziskave. Ta izoliran otok, ki leži v bližini otoka Nublar, postane temeljna "valilnica" Ham-mondovega stvarstva in magnet za pustolovce, željne spoznavanja tega stvarstva. Ko se pilota pripravljata na pristanek, postane Grant sumničav. Pristanek skuša preprečiti, a mu to onemogočijo s silo. Ko se prebudi iz nezavesti, ugotovi, da so že na tleh. Zelo hitro se zavedo, da ne bodo kos dogajanju na otoku in poskušajo zbežati. Ponoven vzlet letala jim prepreči ogromen stvor, ki se nenadoma pojavi na vzletni stezi. Ko se prva nevarnost poleže, zajame Granta val jeze in razburjenja. Šele zdaj spozna, zakaj sta ga pravzaprav varljiva gostitelja povabila na to potovanje. Njun namen ni bil zračni ogled otoka, temveč reševanje 14-letnega sina Eri-ca. Kirbveva pravzaprav izhajata iz srednjega stanu, sta ločena, ponovno pa sta se sestala zgolj zato, da bi rešila svojega sina, ki je izginil med počitnikovanjem z Amandinim fantom. Vedoč, da je Grant nekoč že obiskal Jurski park in da je poleg tega v finančni stiski, sta Kirbveva skovala ta načrt, upajoč, da bosta našla izkušenega vodiča, ki ju bo popeljal do njunega otroka. Spregledala pa sta dejstvo, da Grant ni obiskal otoka Soma, temveč otok Nublar. Ko poskušajo najti Eri-ca in se živi rešiti, se morajo spopasti z novimi strašnimi stvori, ki jih je podjetje InGen še skrivalo, med drugim tudi z ogromnim spinozavrom, ki lovi tako po kopnem kot pod vodo, in letečim pteranodonom. Dr. Alan Grant se je o pravilnosti svoje teorije o plenilčevi inteligenci prisiljen prepričati na lastno pest. Dolžina: 90 minut NEDELJA, 17. FEBRUAR, ob 19.30 ameriška uspešnica- najstniška komedija BLONDINKA S HARVVARDA KRATKA OZNAKA: Koliko blondink je potreb- nih, da spremenijo har-vardsko šolo prava? Samo ena, če je tako prekrasna kot Elle VVoods. Reese VVitherspoon nastopa kot zlatolasa junakinja komedije Continental Filma Blondinka s Harvarda. Elle VVoods je naravna blondinka (pomembna razlika). Poleg tega je su-per priljubljena, odlična študentka, predsednica ženskega študentovskega društva, drugouvrščena na Miss Havvaiian Tropic, miss junija v koledarju študentskega naselja CULA - in njena razpoznavna barva je rožnata. Njeno življenje je bilo čudovito (nastopila je v videospotu Rickvja Martina!), vendar ni nevedna razvajenka - Elle, tako kot njeni lasje, ima zlato srce, in to pripada njenemu do obisti srčkanemu fantu VVarnerju. Ko jo VVarner povabi na večerjo v nek poseben kotiček, predvideva, da jo bo končno zaprosil za roko in ji nataknil Skalo (šestka-ratnega Harrvja VVinstona) na njen sveže zma-nikirani prstanec. A namesto tega jo da na čevelj, rekoč, da je "preveč blond" in ne dovolj "resna" za njegovo bodočo politično kariero. Elle je povsem na tleh. Odločena, da se ne bo vdala, se mu nameni dokazati, da je lahko tisto, kar hoče on - sama se bo odpravila na Harvard študirat pravo. DOLŽINA: 92 minut PETEK. 22. FEBRUAR, ob 19.30 srbska kriminalna komedija LJUBIŠE SAMARDŽIČA NATAŠA KRATKA OZNAKA: Nataša ima sedemnajst let. Njen oče, policijski inšpektor, je bil ubit v nepojasnjenem atentatu. Leto dni kasneje, v vrtincu časa, v katerem se ruši pokvarjeni sistem, jo njen čustveni kaos in odločnost, da izve resnico, potisneta v brezglavo otročje maščevanje ... Razpeta je med ljubeznijo z Markom, poročenim prodajalcem v knjigarni, in nepričakovano varnostjo ki ji jo nudi Kiza, Markov prijatelj, sicer kriminalec. Nataša se niti ne zaveda, da otroška igra prerašča v okrutno in nevarno avanturo. Marko in Kiza jo vsak na svoj način poskušata rešiti pred plazom slabe vesti. Dolžina: 92 min Režija: Ljubiša Samardži} Producent: Dragan Samardži}, Ljubiša Samardži} Scenarij: Srdjan Koljevi}, Djordje Milosavlje-vi} Igrajo: Neda Ameri}, Dragan Bjelogrli}, Slobodan ]usti}, Zoran Cvijanovi}, Bojan Dimi-trijevi}, Nikola Djuričko, Anica Dobra, Vladan Dujovi}, Tijana Kondi} NEDELJA, 24. FEBRUAR, samo ob 19.30 ameriška uspešnica - akcijski film NITI BESEDE KRATKA OZNAKA: Ugledni newyorški psihiater dr. Nathan Conrad ima uspešno ordinacijo na Upper West Sideu, prelepo ženo in očarljivo hčerko. Ko se vrača domov na spokojno večerjo ob Zahvalnem dnevu, ga pokliče kolega in prosi, naj pregleda mlado žensko. Elisabeth Burrovvs je že dolgo brez razloga nasilna, vsakršno zdravljenje je spodletelo, vse diagnoze so bile napačne. Skratka, Elisabeth je primer, za kakršne je Nathan živel, preden se je povzpel po družbeni lestvici navzgor. Zdaj je Elisabethina zadnja priložnost, preden jo pošljejo v vice državne umobolnice. Nathan z znanjem in intuicijo naredi prve obetavne korake, še bolj pa vzbudijo njegovo zanimanje prve Elisabethine besede: "Hočete, kar hočejo oni, mar ne?... Nikoli ne bom povedala... nobenemu od vas." Še sanja pa se mu ne, da sta Elisabeth in njeno skrivnostno sporočilo povezana z nevarnostjo, ki se bliža njemu in njegovi družini. Nathanovo hčerko so ugrabili neizprosni tatovi. Da bi jo rešil, mora nekako odkleniti šestmestno številko, zaklenjeno v bolnem Elisabethinem umu. Nobene diskusije ne bo, nobenih pogajanj. Ljudje, ki so ugrabili njegovo hčerko, spremljajo vsak njegov gib. Nathan je ujet v nočno moro, kakršne si še sam ni mogel nikoli predstavljati. In kot Nathana neprestano opominjajo njegovi mučitelji: če želi videti svojo hčerko živo, naj ne izusti niti besede. DOLŽINA: 113 minut Stvar je taka, da pridejo pametni ljudje zmeraj prezgodaj, zakaj če bi prezgodaj ne prišli, bi ne bili več tako pametni. Usodno uro spoznati, kadar bije, ni umetnost; ampak slutiti jo prej, to je umetnost. Ivan Cankar: Martin Kačur Če si na vrhu, te lahko strmoglavijo s katere koli strani. Ali lahko literatura reši svet -nepismenih? (iz Nove revije) DPŽ DOBREPOLJE STRUGE Obvestilo o predavanjih DPŽ Dobrepolje - Struge v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo pripravlja predavanje ga. Majde LASIČ - LONČARIČ z naslovom DRUŽINA, LJUBEZEN, TRDNOST -KAKO SE POGOVARJATI, DA BI SE BOLJE RAZMELI Predavanje bo v petek, 22. februarja 2002, ob 18.30, v prostorih sejne sobe na občini Dobrepolje. Prav tako bo zanimivo predavanje v Grosupljem na KZ (sejna soba), v sredo, 6. februarja 2002, ob 9. uri z naslovom SONARAVNA PRIREJA PERUTNINSKEGA MESA IN ]AJC. Predavala bo dr. Antonija Holeman iz Biotehniške fakultete. Lepo vabljeni vsi, ki vas predvidene teme zanimajo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in babice JULIJE ŠKULJ roj. Zakrajšek roj. 19.3.1916 se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Doma starejših občanov v Grosupljem za nego in pomoč ter vsem, ki ste jo obiskovali, jo tolažili in imeli radi. Hvala g. župniku Francu Skulju za čuteče besede in lepo opravljeno pogrebno slovesnost, zlasti za vse njegove duhovniške zelo pozorne obiske pri njej v domu ostarelih. Hvala Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za ganljivo petje ter g. Kostanjšku za pomoč. Vsem vaščanom Ponikev in ostalim, ki ste jo poznali ter se v velikem številu poslovili od nje, iskrena hvala. Njeni otroci in vnuki Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. Taborska c. 3, Grosuplje PRI GRADNJI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM POMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE Z IZDELAVO - GEODETSKEGA POSNETKA - LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE - PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (PGD, PZI) IN S PRIDOBIVANJEM - UPRAVNIH DOVOUENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOUENJE) NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3 (V I. NADSTROPJU BLOKA NAD UUBUANSKO BANKO) ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH: 01 786 30 78, 786 05 42, 786 05 43 RAZPORED DELA SPLOŠNE IN ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU DELOVNI ČAS SPLOŠNE AMBULANTE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN SPL.AMB. STRUGE PONEDELJEK 7.00-13.00 13.00-17.00 TOREK 7.00-11.00 13.00-19.00 SREDA 7.00-11.00 7.00-13.00 ČETRTEK 7.00-11.00 12.00-18.00 PETEK 7.00-13.00 13.00-17.00 Otroška ambulanta: vsak petek, od 7.00 do 13.00. OBVESTILO TRENUTNO NADOMEŠČA dr.WALIDA el SHAVVISHA dr. BARBARA MERŠE dr. med. po urniku: PONEDELJEK 13.00 do 19.00 SREDA 7.00 do 13.00 (ambulanta Struge) ČETRTEK 7.00 do 13.00 DELOVNI ČAS ZOBNE AMBULANTE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN PONEDELJEK 13.00-19.00 TOREK 7.00-13.00 SREDA 7.00-13.00 ČETRTEK 13.00-19.00 PETEK 7.00-13.00 Dežurni zdravnik: 781-90-09 050-624 071 DELOVNI ČAS LEKARNE VIDEM DOPOLDAN POPOLDAN PONEDELJEK 7.30-14.30 TOREK 12.00-19.00 SREDA 7.30-14.30 ČETRTEK 11.00-18.00 PETEK 7.30-14.30 Oglasi L I j? (T d.o.o. LEDINA CENTER, lokal 19 Kotnikova 5, Ljubljana Tečaj cestno prometnih predpisov se bo pričel, 18. 2. 2002, ob 17. uri, v Velikih Laščah. Organiziran prevoz izpred OŠ Dobrepolje. informacije na tel.: 01/439 21 10 gsm: 041/726 897, 041/336 565 Elektronska pošta: as-vitoprp@siol.net B EkB C E F H Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067 TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU STROPI-PREDELNE STENE PO SISTEMU kNAUf ©rnstrong MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.