steklar
Izhaja od leta 1959 Letnik XXXII, št. 7-8 Hrastnik, 17. 8. 1991
GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK
Izvoz - znoj in upanje za preživetje
Gospodarske in politične razmere v Jugoslaviji so že nekaj let zelo zapletene in problematične. To krizno stanje se v zadnjem obdobju dnevno takorekoč še stopnjuje in skorajda nemogoče je napovedati konec težav. Da je gospodarska politika močno povezana s političnimi razmerami se izrazito kaže v posameznih delih Jugoslavije. Kljub takim razmeram pa je treba živeti in kolikor se le da, omogočiti, da posamezni gospodarski subjekti kot tudi celotno gospodarstvo v okviru danih možnosti poslujejo čimbolj uspešno. Pod takšnimi pogoji posluje tudi Steklarna Hrastnik. Za poslovno obdobje januar-junij ’91 pa je značilno, da je največji problem predstavljala likvidnost, saj plačila zamujajo po nekaj mesecev. Težava se je zaostrila do te mere, da smo bili prisiljeni omejiti prodajo in selekcionirati kupce.
Več kot 70 odstotkov izdelkov programa razsvetljave smo prodali na tujih tržiščih. Bile so določene teža-vp, predvsem v proizvodnji, kar se v prihodnje ne bi smelo ponoviti. Precej slabe volje pri naših kupcih smo ustvarili zaradi zamujanja dobav, kar ima lahko daljše posledice.
Za ta program vidim pravo rešitev v velikem izvozu, kar je mogoče doseči, vendar morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki veljajo na teh tržiščih.
Razmere na domačem trgu se ne bodo izboljšale
Tudi za program namiznega stekla veljajo enake ugotovitve, kot za razsvetljavo. Prodajo na domačem trgu je zaradi opisane situacije v močni stagnaciji. Zaradi vse manjše kupne moči se steklovina v maloprodaji slabo trži. Močno pa se čuti tudi izpad turizma. Očitno je, da se razmere na domačem tržišču še ne bodo izboljšale, zato je nujno, da tudi teh izdelkov še več prodamo na tuje. Možnosti za to so, osnovni pogoj ob tem je, da se čimbolj prilagodimo zahtevam zunanjih tržišč.
Program embalaže smo tržili predvsem na domačem tržišču. Za uspešnost podjetja je tudi ta program izjemno pomemben, saj predstavlja približno 50 odstotkov celotnega prihodka. V prvi polovici leta se je ta program dobro tržil predvsem v prehrambeni industriji v Slo-
veniji. V proizvodnji smo imeli določene težave z zahtevnim asortimanom. Zato je bila prodaja manjša kot so bile tržne možnosti. Določen vpliv na slabše proizvodne rezultate je imela tudi kontrola z uvajanjem novih normativov, kar pa je, gledano dolgoročno, nujno, odločitev pa edino pravilna. Tudi ta program bomo morali v precejšnjem deležu usmeriti v izvoz. Naša napaka je, da to nismo počeli že v preteklosti. Novonastale razmere v Jugoslaviji so močno zmanjšale potrebe po embalaži, predvsem pri slovenski prehrambeni industriji. Zato imamo edino možnost, da prodajo tovrstne proizvodnje usmerimo v izvoz, kar pa je spet mogoče le, če bomo zadostili vsem pogojem, ki jih tako tržišče zahteva: kvaliteta, cena in dogovorjeni dobavni roki.
Na vsak način povečati izvoz
Za vse tri proizvodne programe vidimo, da je mogoče naše proizvodne zmogljivosti izkoristiti le, če povečamo izvoz. Povečanje izvoza pa ob danih pogojih gospodarjenja Steklarni Hrastnik prinaša slabše poslovne rezultate. A ker je povečanje izvoza edina alternativa, se bomo prisiljeni organizirati tako, da bo tudi povečan izvoz zagotavljal uspešno
poslovanje podjetja. Menim, da bo to najbolj zahtevna naloga, ki jo bomo morali uresničiti.
Ob koncu pa še nekaj besed o tem, kakšni so odnosi naših kupcev do nas po zadnjih dogodkih v Sloveniji. Vsi so nam izrazili sočustvovanje z željo, da se ti krizni odnosi čimprej uredijo. Podpirajo slovensko samostojnost in želijo, da bi se tudi Slovenci pridružili družini evropskih narodov. Je pa pri njih občutiti tudi določen strah, da bi se kriza še zaostrila in da bi se poslovne vezi pre-
Za Hrastniško dolino in njeno bližnjo okolico bi si upal trditi, da razvitost njenega podjetniškega duha ne presega ravni slovenskega povprečja. Morda je k takšnemu stanju v znatni meri pripomogla močna industrijska tradicija še iz predvojnih let; močno razvita steklarska in kemična indu-
Izdelki iz programa razsvetljave - naš glavni adut na tujih trgih.
kinile. Vsaj nekaj naših kupcev ima svoje poslovanje močno vezano na dobavo naših izdelkov. Upajmo le, da jih to krizno stanje pri nas ne bo prisililo, da si poiščejo vzporedne dobavitelje in s tem naše nove konkurente.
Anton Žagar
strija, rudarsko-energetski bazen in vsa ta industrija je nudila soliden zaslužek in zanesljivo socialno varnost vsem v tem okolju, ki so to le hoteli. Pomanjkanje delovne sile, praviloma kvalificirane in nekvalificirane je bilo kronično, resnejših kriz in gospodarskih pretresov praktično
Pogled na Steklarno skozi prizmo podjetništva
/
nismo poznali. Do današnjih dni. Danes je slika povsem spremenjena. Podjetja skorajda ne zaposlujejo več, delavce odpuščajo in socialno varnost vseh nas od povojnih časov ni biia še nikdar tako ogrožena.
Žal je mnogokrat zmotno mišljenje večine, da je socialna varnost v večjih podjetjih zanesljivejša kot pa v manjših, ki so praviloma fleksibilnejša, lažje se preusmerjajo in najdejo »sebe« v spremenjenih okoliščinah.
Med velikimi podjetji smo tipično slovensko
Steklarna Hrastnik spada v skupino velikih podjetjih in to po vseh kriterijih za tovrstno kategorizacijo podjetij, obenem pa smo tipično slovensko podjetje, ki je poleg svoje osnovne dejavnosti organiziralo pod »lastno streho« še obilo vzporednih dejavnosti in služb, ki neglede na trenutne potrebe bremenijo celotno podjetje. Na nek način so financirane proračunsko in praviloma so zaradi tega slabše produktivne in ne dajejo pričakovanih rezultatov.
V razvitem delu Evrope so že pred leti našli rešitev v majhnih specializiranih podjetjih, ki po konkurenčnih cenah rešujejo probleme velikim firmam. Če imamo pred očmi steklarsko stroko, so se za potrebe steklarske industrije razvile firme s področja logistike oziroma transportnih sistemov, proizvodnje hladilnih in žgalnih peči, razvile so se orodjarne, podjetja za dekoriranje, podjetja za izdelavo plinske in elek-troinstalacijske opreme, skratka steklarne po svetu so se specializirale za proizvodnjo steklenih izdelkov, vzporedno pa so vzniknila in se vedno znova porajajo manjša podjetja, ki s svojimi kvalitetnimi uslugami v znatni meri prispevajo h konkurenčnosti večjih.
Primerno razmerje med majhnimi in velikimi
Seveda so te male firme majhne samo v prvi fazi, posamezne tp tudi ostanejo, nekatere se pa razširijo in tudi same postanejo večje ali velike, odvisno od sposobnosti in ambicij direktorjev oziroma lastnikov teh firm, ki so praviloma oboje hkrati v isti osebi.
Naslednja značilnost teh firm je tudi v tem, da se njihov proizvodni program ali pa storitve le redko vežejo na eno samo branžo, kot je na primer steklarstvo, slej ko prej si firme poiščejo še druge programe, s čimer si zagotavljajo več manever-skega prostora za primer krize, ki so značilne za vse branže in normalen pojav tudi v ekonomsko najrazvitejšem delu sveta.
Zato je za uspešnost neke družbe z narodnogospodarskega vidika še kako pomembna ustrezna zastopanost tudi malih podjetij v strukturi družbenega produkta v razmerju do srednjih in velikih podjetij.
Podjetja se seveda ne rojevajo sama od sebe. Kot prvo mora biti temu procesu naklonjeno okolje, ki
mora z vso zakonodajo tudi efektivno in ne le verbalno podpirati te procese, na drugi strani pa morajo obstajati posamezniki, podjetniki, ki imajo voljo in pogum ustanoviti novo podjetje, ki imajo program, zamisel in korajžo podati se v negotovost, ki pa je praviloma znatno boga-teje nagrajena kot redno delo.
Podjetništvo v hrastniški dolini
In kakšne so možnosti za potencialne podjetnike v hrastniški dolini? Rekel bi velike in sicer iz dveh razlogov.
Kot prvo se mi zdi, da je zakonodaja dejansko naklonjena temu procesu, sodim celo, da je registriranje firme poenostavljeno do skrajnosti in dostopno danes praktično vsakemu žepu, kot drugo pa velja omeniti, kar velja za celoten slovenski prostor, da vlada v strukturi narodnega gospodarstva na področju malih podjetij dobesedno skoraj prazen prostor.
Torej so na potezi posamezniki, potencialni podjetniki, ki morajo svoje zamisli materializirati, se odločiti za sicer nekoliko bolj tvegano a samostojno pot v prihodnost.
Velika večina vseh bo prav gotovo zatrjevala, da je današnji trenutek v Sloveniji preveč tvegan, negotov, da obstaja preveč odprtih vprašanj, na katera morata odgovoriti še čas in okolje.
Da temu ni čisto tako nam dokazuje primer tradicionalno železarskega ameriškega mesta Pittsburgh, ki je konec sedemdesetih let zaradi sprememb v tehnologiji pridobivanja jekla in naftne krize zašlo v hudo gospodarsko krizo. Med množico ukrepov je bil sprejet tudi sklep o formiranju tako imenovanih podjetniških inkubatorjev, katerih osnovna naloga je bila pomagati pri nastajanju novih podjetij v prostorih opuščenih železarn.
Tako se je do danes postavilo povsem na svoje noge okoli 180 podjetij, približno toliko pa se jih še pripravlja na ta korak pod skrbništvom teh podjetniških inkubatorjev, v vsem tem času pa naj bi propadla le štiri podjetja. Kreatorji poslovne politike tega kraja so mnenja, da so tudi ta mala podjetja v znatni meri prispevala k izbiri mesta Pittsburgha v letu 1988 kot mesta z najboljšo kakovostjo življenja v ZDA. Neprimernega kot najprimernejšega trenutka za nastajanje novih podjetij torej ni, so le bolj ali manj ugodne prilike, odvisno pač od kriterijev, ki si jih postavimo za ocenjevanje razmer v nekem prostoru.
Lahko bi spodbujali
Steklarna bi lahko v mnogočem odigrala pozitivno vlogo pri spodbujanju in razvijanju podjetništva. Smo velika firma, aktivno vključena v mednarodno delitev dela, okoli katere bi se lahko razvila cela vrsta dejavnosti za potrebe nje same in širše. Njena osnovna dejavnost je proizvodnja steklenih izdelkov, ki
zaradi kapitalske intenzivnosti naložb z investicijskega stališča nikakor ne more biti zanimiva za podjetniške ambicije posameznikov. Povsem nekaj drugega pa predstavlja cela vrsta dejavnosti, ki so še do včeraj tekle v Steklarni Hrastnik kot zacementirane v to okolje. Pravim do včeraj, kajti že v letošnjem letu so posamezniki iz našega okolja del poslov, ki so ga še do včeraj opravljali v okviru Steklarne, pričeli opravljati kot novopečeni podjetniki, ki so se le okorajžili prestopiti tisto magično razmejitev, ki se imenuje samostojnost. Tako je prišla menza v zasebne roke, za katero lahko rečem, da je na račun kakovosti njenih storitev slišati samo pozitivne ocene, avtopark notranjega transporta počasi a zanesljivo prehaja v privatne roke, pri čemer so evidentirani nižji stroški za enak obseg opravljenega dela. Počitniški dom na Bohinju uspešno in rentabilnejše posluje kot v preteklem obdobju, pripravljajo pa se tudi že drugi posamezniki stopiti na pot samostojnega dela. Steklarna je bila prisiljena odnos do privatne iniciative spremenit, kajti bolj ko se usmerjamo s svojo proizvodnjo v Evropo, in delež naše proizvodnje za v izvoz se bo v kratkem moral še povečati, manj je prostora za neracionalne rešitve pri delu in v organizaciji dela. Danes mrzlično iščemo možnosti za zmanjševanje stroškov v poslovanju in mala rentabilna podjetja lahko odigrajo še kako pozitivno vlogo pri zagotavljanju konkurenčnosti Steklarne na trgu. Ne zanima nas več od kod in kdo, pomembna je kvaliteta, cena in rok. In v večini primerov so lahko na posameznih segmentih ponudbe manjša podjetja uspešnejša od velikih.
Interno podjetništvo
Mislim, da bi morala imeti Steklarna Hrastnik v času krize, v kakršni se nahaja danes, še posebno velik interes aktivno podpirati te procese in to v prostorskem, materialnem in kadrovskem smislu.
Premajhni smo, da bi se nam splačalo ustanoviti podjetniški inkubator kot valilnico novih podjetij ali kot jih strokovno imenujejo spin-off podjetij. Imamo pa vse možnosti v manjšem obsegu - kot podjetje - odigrati podobno vlogo.
Podjetja, katerih poslovna politika nedvoumno podpira, spodbuja in pospešuje interno podjetništvo, so pripravljena ponuditi svoje prazne poslovne prostore, neizkoriščene proizvodne stroje, svoje tehnološko in organizacijsko znanje, storitve s področja komerciale, nabave, s področja financ in druge.
In ob takih začetnih oziroma štartnih pogojih se rizičnost posla bistveno zmanjša, kajti podjetnik se ne čuti prepuščenega samemu sebi ima nekoga, ki mu je pripravljen v vsem pomagati in svetovati. Steklarna Hrastnik podpira tovrstna prizadevanja danes še dokaj nesistematično, vendar imamo 2500-3000 m2 neizkoriščenih poslovnih prostorov v visokem delu starega skladišča in še kakšen slabo izkoriščen prostor povrhu, imamo cel kup stranskih proizvodnih, vzdrževalnih in režijskih dejavnosti, ki bi z izločitvijo v skladu z interesi podjetja lahko postali interesi podjetja lahko postali zametki novih podjetij, v katerih bi lahko Steklarna obdržala delež v ustanovitvenem kapitalu kot nadomestilo za vložena sredstva med nastajanjem podjetja, imamo utrjene nabavne in prodajne poti na domačem in inozemnem trgu in vse potrebne ostale strokovne službe, ki bi lahko nudile storitve tako nastalim podjetjem.
Podjetniški duh ni enakomerno razvit v vseh nas, mislim da je svojski le manjšini, in bolj ko se bomo odpirali proti razvitim tržnim ekonomijam, bolj nemiren bo ta duh postajal v vseh potencialnih podjetnikih. To je proces, ki ga enostavno nihče več ne more zaustaviti. Vsi ti potencialni podjetniki so praviloma iz vrst najsposobnejših delavcev in naloga vodstva podjetja bi bila pravočasno te ljudi usmeriti v dejavnosti, od katerih bi imela v čim večji meri korist tudi Steklarna.
Pripraviti se bomo morali do tega, da bomo uspešno rast in razvoj naših nekdanjih sodelavcev spremljali z zanimanjem in zainteresirano, ne pa z zavistjo in nevoščljivostjo, kajti morda bo to novo podjetje jutri prav vam omogočilo zaposlitev in socialno varnost, kdo ve?
Čudna so pota usode.
Stojan Binder
Proizvodnja steklenih izdelkov ni zanimiva za podjetniške ambicije. Toda ob njej so še druge dejavnosti, ki bi se lahko odvijale v novih samostojnih podjetjih.
6. seja delavskega sveta
Pregled s strani
Ob polletni bilanci
vec
kot dosegli
Za poslovanje Steklarne v letošnjem prvem polletju, še zlasti za prvo trimesečje je bilo značilno, da so proizvodnjo spremljale mnoge težave, kar je imelo svoj vpliv na prodajo, finančni rezultat ob koncu prvega trimesečja pa je navrgel izgubo za celih 15 milijonov dinarjev, kar je približno toliko kot enomesečna plača vseh delavcev podjetja. Precej bolj so bili poslovno uspešni naslednji meseci, še zlasti maj in junij, vendar pa spet ne toliko, da bi pokrili izgubo prvega trimesečja. Se je. pa izguba zmanjšala za polovico, kar glede na čas, gospodarske razmere v Jugoslaviji in Sloveniji daje nekoliko ugodnejšo sliko uspešnosti podjetja.
Kolikšen je bil (bo) vpliv v aprilu sprejetih ukrepov na izboljšanje poslovanja v naslednjih mesecih, bodo pokazale strokovne analize. Kljub temu pa lahko že zdaj rečemo, da je njihovo izvajanje (izboljšanje organizacije dela večja kontrola nad stroški, zmanjševanje števila zaposlenih), tudi pripomogla k ugodnejšemu rezultatu.
Je pa ob doseženem poslovnem rezultatu vendarle treba še upoštevati v aprilu zaključen remont J banje, vreden 10 milijonov dinarjev; da se je v marcu začela gradnja skladišča gotovih izdelkov, za katera so bila izvajalcu del nakazana sredstva v vrednosti 7 milijonov DEM, del stroškov pa je treba plačevati sprot-
no, vsak mesec; da je bila v preteklih mesecih opravljena sanacija stolpnice, ki sicer ne more več služiti svojemu nekdanjemu namenu, skladišču gotovih izdelkov, pač pa bodo v njej dobile prostor nekatere druge dejavnosti: invalidska delavnica, kartonaža....
Posledic desetdnevne vojne v Sloveniji ta polletna bilanca ne vsebuje. V času vojne smo poskušali delati karseda normalno, odsotnost sodelavcev, sodelujočih v Teritorialni obrambi nadomestiti z drugačno organiziranostjo dela in prerazporeditvami delavcev, večjo delovno disciplino, lahko pa posledice pričakujemo. Vprašanje, kakšne bodo, ob različnih blokadah, negativnih reakcijah tujih bank in finančnih ustanov do Jugoslavije, ob vse hujših političnih napetostih, ostaja v tem trenutku brez odgovora. Kot ostaja brez odgovora vprašanje, kaj bo z našimi osebnimi dohodki, ki se v letošnjem letu nenehno znižujejo in so ob koncu polletja dosegli komaj 80 odstotkov republiškega povprečja. Kako jih ob vsej tej problematiki popraviti, je za vodilne enako težko vprašanje, kot za tiste delavce, ki se ob vsakodnevnem naraščanju življenjskih stroškov sprašujejo kako naj s tako majhnim zaslužkom preživijo.
Mili Kobal
Za šesto sejo delavskega sveta (bila je sredi junija) je bilo značilno, da so delegati precej več časa kot osrednjim točkam dnevnega reda namenili obravnavi zapisnika prejšnje (5.) seje. Na njej je namreč bil sprejet program ukrepov za doseganje planskih ciljev. Predsedujoči na 6. seji, podpredsednik DS, Pavle Bauerheim pa je ob točki pregled zapisnika zahteval pojasnila, ali sprejeti program že daje tudi rezultate. Kot je dejal direktor komercialnega sektorja Anton Žagar, je po enem mesecu vendarle prekmalu pričakovati rezultate, saj bo izvajanje programa teklo vse leto. Ali bodo rezultati taki kot smo jih pričakovali, je zaenkrat težko napovedati, kajti prav v tem času so na naše poslovanje vse večji zunanji vplivi; večajo se terjatve, določenim naročnikom smo zaradi neporavnavanja obveznosti prisiljeni omejevati dobavo izdelkov. Razmerje med obveznost in terjatvami je trenutno 1:2 in je torej še vedno v prid Steklarne, toda ker dotoka denarnih sredstev ni, se tako razmerje lahko že kmalu spremeni. Vse težje poravnavamo naše obveznosti, prodaja na tujih trgih sicer zagotavlja zanesljivo plačilo, a zaradi izjemno hude konkurence in naših visokih stroškov daje manjši finančni rezultat. »A«, kot je svoje razmišljanje zaključil Anton Žagar, »tudi mi delavci Steklarne za ta program še nismo naredili dovolj. Vsak član kolektiva bi vanj moral, kot v mozaik vgraditi svoj kamenček, kajti le od sprejetja programa rezultatov ne bo.«
Malico bomo še plačevali z boni
Tej razpravi ni nihče oporekal, sugeriral kaj bi lahko naredili bolje, se je pa v nadaljevanju (še vedno pod prvo točko) vnela razprava o malicah, pravzaprav o denarju in plačevanju le-teh. Nekateri so menili, da ni prav, ker polovico sredstev za malico, namesto v denarju še vedno dobimo v bonih. Kako tako trditev razumeti ob oni drugi, izrečeni hip pozneje, namreč da je krivično in boleče, ker je ob bonu treba odšteti še nekaj denarja? Če z logiko sledimo takim razmišljanjam, potem bomo malicali samo še dotlej dokler bo vrednost malice plačljiva z boni.
Pa je predsedujoči potem vseeno predlagal sprejetje sklepa, da se celotno nadomestilo za malico v bodoče izplača v gotovini. Do glasovanja sicer ni prišlo, ker so vodilni povedali, da s takim načinom izplačevanja ne rešujemo podjetnika, (ki je to postal bolj po sili razmer kot po lastni volji) obrata družbene prehrane,
ampak likvidnostni položaj podjetja. Zadevo bo sicer še obravnaval strokovni kolegij, za zdaj pa velja, da bomo malico še vedno plačevali z boni. Upajmo, da ob pestri ponudbi in ugodnih cenah (čeprav nekateri trdijo drugače) ne bo težko v bifeju zakupiti za 500 dinarjev bonov, niti tistim, ki jim bojda nikoli ne pripravijo malice po njihovem okusu.
Pa še o direktorju
Za konec pa se pomudimo še pri točki dnevnega reda podaljšanje pogodbe o zaposlitvi direktorja podjetja. Kot je znano, splošna kolektivna pogodba direktorjem ne zagotavlja enakih pravic kot ostalim delavcem (ne zagotavlja jim regresa za prehrano, dnevnic, povračilo potnih stroškov pa le v višini predloženih računov). Jim pa tako imenovana menedžerska pogodba, ki jo je pripravila gospodarska zbornica Slovenije zagotavlja osebni dohodek v razmerju 1:7 povprečnih OD podjetja. S pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med direktorjem Steklarne in delavskim svetom konec lanskega leta je bilo postavljeno razmerje 1:5,2. Ker je tej pogodbi potekel čas, sklenjena je bila za dobo 6 mesecev, so strokovne službe delavskemu svetu predlagale, dajo podaljša za dobo dveh let. Pripomb na vsebino te točke ni bilo, je pa razprava navrgla vprašanje, kakšna je direktorjeva plača, kajti že nekaj časa pred to sejo se je po tovarni govorilo o sto tisočakih, na seji je številka poskočila na dvesto. »Dobro obveščeni« pa so vedeli tudi to, da je ta zadnja številka večja še za polovico. Sto tisočakov naj bi direktorju navrglo še stečajno upraviteljstvo nad SGP, kar mu je pred meseci naložil Izvršni svet Sob Hrastnik.
Slišali smo odločni demanti takih trditev, kajti za delo po nalogu izvršnega sveta ni bilo izdano nobeno plačilo, v steklarni pa je njegova plača v okviru postavljenih meril, kar je preveril tudi sindikat. Kakšnih posebnih komentarjev na odgovor ni bilo, le bolj zase je eden od delegatov pripomnil: »Bog daj, da bi direktor res imel dvesto tisočakov plače, ker potem bi jih jaz imel kakšnih petdeset, tako pa...«
Ni pa dobilo negativnega odgovora vprašanje, ali je res, da so se povečale plače nekaterim posameznikom. Kot smo v odgovoru zvedeli, se je osebni dohodek povečal šestim delavcem, ki po novi organizaciji podjetja zasedajo ključna delovna mesta.
Mili Kobal
Utrinek iz poslovnega razgovora: z gospodom Seglom, ki je že več kot dvajset let zastopnik za prodajo naših izdelkov v ZRN in eden tistih poslovnih partnerjev, ki jim ni vseeno kakšna bo prihodnost naše firme.
V slovo
Štefan Čavlovič
Življenje vsakega človeka je zgodba zase. Spletati jo začne rojstvo, dokončna smrt. Stefanova življenjska zgodba se je začela v zagorski vasi Jasenovac. V petdesetem letu življenja se je dokončala, tu med nami. Njena vsebina je podobna premno-im, a v detajlih je samo njegova, tefanova. Ko se ob pisanju besed v poslednje slovo v mislih oziramo po poti njegovega življenja, se spominjamo njegovih pripovedi o otroštvu, ki se je v številni družini, živeči na skromni zagorski zemlji končalo prezgodaj. Odrinilo ga je delo, skrb in želja, poiskati svojo pot, svojo srečo. Vrnitev od vojakov je za Štefana pomenila slovo od domačih, rojstne vasi in nadaljevanje življenjske poti tu, v Hrastniku z nami, steklarji. V zmesarni, kamor so ga razporedili na delo in kjer delo nikoli ni bilo lahko, je stopal korak za korakom naprej. Delovno mesto to-pilničarja, na katerega je prišel po nekaj letih, je bila le potrditev njegove vestnosti, predanosti in pripadnosti delu, tovarni in sodelavcem. Kajti s svojo odkritostjo, preproščino, neposrednostjo in nenehno pripravljenostjo postoriti to in ono, si je pridobil, ne le spoštovanje nadrejenih, ampak tudi širok krog prijateljev. Pa vendar jih je le peščica vedela, da se je za njegovim dobrodušnim in mirnim obrazom v zadnjih mesecih vse pogosteje pojavljala
bolečina, ki so jo zdravniki kardiologi želeli odpraviti. Kaj se je zgodilo tistega usodnega, tretjega postope-rativnega dne, ko bi se že morala celiti rana kirurgovega skalpela, vedo zdravniki. Za njih je Štefanova smrt še ena izgubljena bitka za človekovo življenje, za delovni kolektiv Steklarne je Štefanova smrt izguba dobrega in spoštovanega sodelavca, prijatelja, za njegove domače boleča izguba moža,_ očeta, brata. Življenjska zgodba Štefana se je končala le mesec dni pred njegovim petdesetim rojstnim dnem. Žal, mnogo prekmalu.
Ko si enkrat v vodi in kajaku, si zastrupljen
Brodarsko društvo Hrastnik je po dolgih letih, ko je član društva Peter Kauzer zadnjič sodeloval na svetovnem prvenstvu v kajakih in kanujih na divjih vodah, letos spet imelo na svetovnem prvenstvu svojega člana, reprezentanta. To je mladi Gorazd Medved, ki ga prijatelji kličejo Medo. Zanj je bilo to prvo svetovno prvenstvo, na katerem je sodeloval in verjetno ne zadnje. Dvaindvajsetletni Gorazd je član našega kolektiva, zaposlen v orodjarni. Njegova športna pot se je začela pred desetimi leti. Danes spada med vrhunske športnike.
Po tvoji višini bi človek pričakoval, da boš košarkaš, odločil pa si se za kajak. Kako to?
Skoraj vsi otroci v Podkraju zahajajo v »brodarsko« in tako sem tudi sam kot dvanajstletni deček skakal po obalah reke Save. Če povem po pravici, me na primer nogomet ni nikoli zanimal, košarka se mi ni zdela atraktivna, zato sem se odločil za kajak. Res je, da prvič, ko prideš med kajakaše, si pač »zadnji«, po prvi tekmi pa si zastrupljen z vodo in vsem okoljem, ki živi z deročo vodo in za njo. Težko, skoraj nemogoče se je potem »odtrgati« od tega športa, ki ti vsak dan daje nove izzive.
Vemo, da kajakaši vozijo slalom in spust, ti pa si se odločil za spust?
Ko sem prestopil iz mladinske kon-
kurence v člansko je bila slalomska ekipa tako močna in na vrhuncu uspehov, s tem^ mislim Abramiča, Skoka, Štruklja, Čižmana, da v bistvu nisem imel možnosti proti tej uigrani ekipi, da bi se na izbirnih tekmah uvrstil v reprezentanco. Zato sem se osredotočil na spust, kjer sem videl možnosti za uvrstitev v reprezentanco. Zdaj sem v reprezentanci za spust dve leti.
Kot mladinski reprezentant si dosegel precejšnje uspehe?
Res je. Leta 1988 sem postal državni prvak v slalomu in spustu, postal član mladinske reprezentance in se tisto leto udeležil mladinskega svetovnega prvenstva v kajaku in kanu na divjih vodah v Španiji. Tam sem dosegel 7. mesto. Žal sem še istega leta v decembru oblekel vojaško suknjo, tako, da sem izgubil v letu 1989 stik s tekmovanji, čeprav so mi v vojski omogočili, da sem lahko treniral, predvsem suhi trening, kot rečemo kajakaši.
Po odsluženju vojnega roka si nadaljeval s treningi in tekmovanji?
Ker eno leto nisem sodeloval na tekmah je bilo zelo težko, saj nisem vedel kam spadam s svojo formo. Že pred vojsko pa sem vedel, da bom s tem športom nadaljeval. Pod vodstvom trenerja Robija Halzerja sem začel intenzivno trenirati za pripravo na izbirne tekme, ki so bile za udeležbo v reprezentanci za svetovno prvenstvo.
Kako si se pripravljal za svetovno prvenstvo?
Ciklus priprav za svetovno prvenstvo traja dve leti, tako, da se zanj ne pripravljaš še posebej. Treniraš vsak dan, vendar tu ne gre samo za fizično in tehnično pripravljenost; v danem trenutku moraš biti tudi psihično pripravljen, da se uvrstiš v re-
Gorazd Medved na divjih vodah Korzike.
prezentanco. Za svetovno prvenstvo smo se največ pripravljali na skupnih pripravah reprezentance, kjer si dejansko ves dan s kajakom, vodo, med kajakaši. Doma sem treniral sam ali v družbi Ivana Poljana enkrat na dan, saj sem zaposlen, vendar se da uskladiti tudi to. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil za razumevanje, predvsem delovnem kolektivu, ki mi je omogočil, da sem se lahko udeležil priprav reprezentance in svetovnega prvenstva.
Kot vsak član reprezentance, si bil verjetno tudi ti v času svetovnega prvenstva deležen posebne pozornosti ekipe, ki vas je spremljala?
V	reprezentanci skrbijo zate poleg trenerja še psiholog, zdravnik in fizioterapevt, ki te po napornih treningih in tekmi telesno sprosti z masažo.
Kaj pa rezultat na svetovnem prvenstvu v Bovcu?
V	posameznih vožnjah sem zasedel 30. mesto in 8. mesto v ekipni vožnji. Z rezultatom sem še kar zadovoljen, priznam pa, da sem pričakoval več.
Kakšen je občutek pred tako pomembno tekmo?
Ne vem, če bi znal to povedati. To moraš občutiti, doživeti..., Ne, ne da se opisati! Pa vendar je to lep občutek sreče, da si sploh prišel tako daleč. Strah, kaj boš storil na tekmi, in mogoče še česa drugega.
Kajak na divjih vodah je nevaren šport. Kaj tebi daje ta šport? Veslanje mi daje moč in dobro počutje. Ce ne treniram ali če se zgodi, da zaradi bolezni ne morem trenirati, sem utrujen, brez moči.
Kako se psihično sprostiš, ko ni poleg teba psihologa?
Kot vsak mlad človek tudi sam rad poslušam glasbo, ki me sprosti. Najraje poslušam hard rock, ko pa se bliža pomembna tekma pa ga zamenja bolj umirjena glasba.
Te je, oziroma te je bilo kdaj strah?
Na splošno me ni strah. Nikoli pa ne bom pozabil mednarodne tekme v Italiji na reki Fuzi. V tabor smo prišli zelo pozno, vendar smo se odločili, da bomo opravili še en trening. Ob sedmih zvečer smo odšli veslat. Že sam pogled na progo in deročo ter naraslo vodo mi je pognal mraz po telesu. Vidljivost na progi je bila zelo slaba, ko pa sta se prevrnila še moja kolega in izgubila čoln, sem si samo želel, da bom čimprej ven iz čolna. Ja, takrat pa sem res »cviknil«.
Kot član članske reprezentance si lani in letos sodeloval na mednarodnih tekmah in evropskem pokalu. Katere tekme so še v letošnji sezoni?
Sezona naj bi se za reprezentanco v spustu končala z državnim prvenstvom, ki naj bi bilo po koledarju prireditev za leto 1991 v Skopju. Vendar pa so vojne razmere tudi v tem športu naredile svoje, tako da se še sedaj ne ve, ali tekma bo ali ne, ali bomo z Brodarskim društvom odšli na tako dolgo pot ali ne. Žalostno je, da tudi šport trpi zaradi politike.
Kaj pa prosti čas, disco, dekleta...?
Prostega časa pri vrhunskem športu ni, svoje življenje sem trenutno podredil vodi in kajaku. A dekleta? To pa je še čas.
Zahvale
Iskreno se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Splošno kadrovskega sektorja, kakor tudi sodelavcem in prijateljem bivšega tozda Energetika za izkazano pozornost na moj zadnji delovni dan. Ostal mi bo v trajnem spominu, kakor tudi dragocena darila, ki ste mi jih poklonili ob slovesu. Še posebno hvala Stojanu za tako lep govor.
Pri vašem nadaljnjem delu v Steklarni pa vam vsem skupaj želim mnogo sreče in delovnih uspehov. Mari Hudina
• •	•
Ob odhodu v pokoj iskrena hvala sodelavcem izmene Oberčkal, brigadi Klanšek za poslovilne besede, darila, cvetje in izkazano pozornost. Rada se bom spominjala časa, ki smo ga preživeli ob delu. Želim vam, da	bi	bilo vaše	delo	uspešno,	v
osebnem	življenju	pa,	da	bi	bili
zdravi in srečni.
Marija Klanšek
• •	•
Ob mojem odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem delavcem kiko delavnice ter delavcem v skladišču modelov za prelepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas. Posebno se zahvaljujem Antonu Kuharju, Vili-
Povedal in videl si veliko rek. Katera se ti zdi najlepša, najnevarnejša?
Vse reke so nevarne, vsaka reka ima svoj značaj. V Franciji so najtežje reke, v Italiji so reke lepe, toda najlepša je Soča. Škoda, da je reka Sava v našem Zasavju zaradi onesnaženosti na tako slabem glasu.
Če bi še enkrat moral odločati o tvoji športni karieri, kakšno pot bi ubral?
Čeprav je ta šport eden izmed težjih in zahtevnejših, bi se verjetno za to pot odločil še enkrat.
In tvoji načrti?
Želim si še nekaj let ostati v svetu kajaka. Rad bi bil čim boljši. Želim si ostati v reprezentanci in sodelovati na naslednjem svetovnem prvenstvu 1993 v Italiji in doseči boljšo uvrstitev.
Tudi mi se pridružujemo željam in držimo pesti. Njegovo ime je spet poneslo v svet kajakaštva Brodarsko društvo Flrastnik in majhno mesto ob Savi, ki je leta in leta iz svojih sredin dajalo in še vedno daje dobre in vrhunske kajakaše.
Ko se pelješ mimo kluba, ugotoviš, da kajakaški šport v občini še dolgo ne bo izumrl, saj je vse polno mlade otročadi, ki že poskušajo prve zaveslaje po reki, tako kot jih je začel pred desetimi leti Gorazd. Mogoče pa bo med njimi spet kakšen reprezentant. Upajmo!
Šnity
ju Fabjanu ter Tonetu Krežetu, ki so poskrbeli, da je bil moj zadnji »šiht« prav prisrčen, ter me pospremili do doma. Ni pa bilo to slovo od sodelavcev oziroma sodelavk edino, kajti v več kot 30 letih se je ob delu s steklarsko pipo zvrstilo veliko sodelavcev, sklenilo marsikatero prijateljstvo. Zato prisrčna hvala za darila tudi vam, dragi prijatelji. Zahvala pa gre zlasti Hanziju Rancingerju, Franciju Brečku ter Ivu Kaluži, ki so imeli skrbi za moj odhod v pokoj. Izjemno hvaležen pa sem vsem, ki ste prišli na moj dom, da smo še enkrat skupaj pokramljali. Vsem delavcem Steklarne Hrastnik pa želim veliko sreče, zdravja ter delovnih uspehov.
Hinko Kuhar
• • •
Ob odhodu v pokoj se najtopleje zahvaljujem svojim sodelavcem izmene Peklar-Miklič za izkazano pozornost in darila.
Posebno se zahvaljujem sodelavcem v kontroli orodja in skladišču orodja za veliko presenečenje, Ma-tiji-Matičetu Koritnik pa za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat prisrčna hvala, mnogo delovnih uspehov in zdravja.
Franc Salmič
Drage sodelavke in sodelavci izmene Lipar, Novak, Neškovič!
Ob mojem odhodu iz kontrole na drugo delovno mesto v proizvodnjo se vsem skupaj najlepše zahvaljujem za cvetje in prekrasna darila, s katerimi ste me zelo presenetili in bodo drag spomin na čas našega skupnega dela in na vse vas. Še enkrat prisrčno hvala.
Vodja izmene Anton Lipar
• • •
Ne najdem pravih besed, s katerimi bi izrazila zahvalo za Izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj. V spominih mi ostaja dolgoletno delo v izmeni Bičanič. Dragi nekdanji sodelavci, iskreno se vam zahvaljujem za pozornost in prelepo spominsko darilo. Moja zahvala za vso skrb in trud pa še posebej velja Nevenki Blaj, Silvi Strmljan, Nadi, Miri, Zlati in Vidi Dolinar. Prav tako se za izkazano pozornost in darilo iskreno zahvaljujem delovnim brigadam Robija Ranzingerja in Braneta Hoh-kravta, Mileni Majdič in Nadi Golobič, ki delajo v izmeni Leskovšek. Lepi spomini mi ostajajo tudi na sodelavke in sodelavce iz obrata družbene prehrane - zdaj podjetje Barbara, s katerimi sem delala zadnje mesece pred upokojitvijo in tudi njim, še zlasti Darinotu Rižnerju in Marinki Kmetovi, se iskreno zahvaljujem za darilo in izkazano pozornost. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala z najboljšimi željami za zdravje, srečo in zadovoljstvo pri nadaljnjem delu in v osebnem življenju.
Vida Roter
• • •
Ob mojem odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem izmene Brilej-M^rinko-vič-Golež, za vso izkazano pozornost, za darila, ki me bodo vedno spominjala na vas in na leta, ki smo jih prebili skupaj v dobrem in slabem. Vsem delavkam in delavcem pa za prihodnost želim, veliko osebne sreče in delovnih uspehov.
Ana Frankovič
• • •
Drage sodelavke!
Ob odhodu v pokoj se vam še enkrat najlepše zahvaljujem za prelepa in dragocena darila, ki me bodo vedno spominjala na vas, na vso vašo pozornost in lepe poslovilne besede. Želim vam še veliko sreče in uspehov pri nadaljnjem delu v kolektivu.
Judita Kulezič
• • •
Manjkalo mi je dobro leto dni do redne upokojitve, ko sem izvedela, da mi je delovna organizacija to delovno dobo dokupila, za kar se najlepše zahvaljujem. Rada bi se zahvalila vsem mojim nekdanjim sodelavcem brusilnice, dekorirnice, sati-nirnice in sodelavcem, ki so pred menoj šli v pokoj, za prelepa darila, ki me bodo vedno spominjala na
vas. Še prav posebno pa se zahvaljujem vodstvu obrata razsvetljava za izkazano pozornost, prelepa darila in cvetje. Po tej poti vam tudi jaz izrekam najlepše želje za prihodnost. Majda Papež
• • •
Ob mojem odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vratarjem, gasilcem in vsem ostalim, ki ste poskrbeli in prispevali darila, ter se na moj zadnji delovni dan z lepimi željami in v prijetnem vzdušju poslovili od mene. Tudi jaz vsem želim veliko zdravja, sreče in delovnih uspehov.
Franci Cvetko
• • •
Ob mojem odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem za prelepa darila in besede ob slovesu. V prihodnje pa celotnemu kolektivu Steklarne Hrastnik želim veliko uspehov pri delu.
Franjo Debelak
• • •
Vsem sodelavcem in prijateljem se iskreno zahvaljujem za prelepa in koristna darila, ter dobre želje in nasvete ob mojem odhodu v pokoj. Ob tej priliki pa vam želim še veliko življenjskih in delovnih uspehov. Tine
• • •
Sodelavcem in sodelavkam izmene Miklič-Peklar se toplo zahvaljujem za darila in izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Zahvala še posebej velja vsem tistim, s katerimi sem zadnje skupne ure preživel v veselem razpoloženju. Za prihodnost pa vam in vsemu kolektivu Steklarne želim zdravja, sreče in uspehov, predvsem pa, da bi lahko delali in ustvarjali v miru.
Marjan Klepej
• • •
Po triintridesetih letih dela se poslavljam od dela in sodelavcev v Steklarni. Na ta čas me veže veliko lepih spominov. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem, ki smo sodelovali pri delu, zlasti pa se zahvaljujem vsem tistim, ki ste me v pokoj pospremili z dobrimi željami in darili. To še posebej velja delavcem notranjega obrata, kontrole in pisarn. Obenem pa želim, da bi v prihodnje uspešno premagovali vse težave, ki nam jih obeta prihodnost, predvsem pa vam želim zdravja in osebne sreče.
Nada Šušter
• • •
Dano mi je bilo, da se je moja delovna pot končala nekoliko prej kot sem pričakovala. Iskreno se zahvaljujem zaposlenim v brusilnici, primopredaji, kontroli, ter bližnjim sodelavcem za izkazano pozornost, darila ter dobre želje za prihodnost. Tudi jaz vam želim vse najboljše, enako tudi vsem članom Steklarne Hrastnik.
Lidija Kirn
Sodelavkam in sodelavcem skladišča gotovih izdelkov ter komercia,-le se iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in darila, ki ste mi jih poklonili ob odhodu v pokoj in ki mi bodo vedno drag spomin na naše skupno delo. Še zlasti se zahvaljujem Anici Premec za vso skrb in trud. Vsem članom kolektiva pa želim zdravja in delovnih uspehov. Heda Hrnčič
• • •
Drage sodelavke in sodelavci izmene Jerman!
Ne vem, kako naj se vam vsem zahvalim za izrečene čestitke in podarjena darila, katerih sem bila deležna ob odhodu v pokoj. Vse kar sem doživela, rni bo ostalo globoko v spominu. Še posebno se zahvaljujem izmenovodjema Franciju in Vinku, kakor tudi Brigiti inšemsadu, za nesebično pomoč. Želim vam veliko osebne sreče in zdravja, seveda pa tudi nadaljnjih uspehov v naši Steklarni.
Mihela Jeran
• 00
Sodelavcem skladišča gotovih izdelkov in transporta se prav lepo zahvaljujem za darila in izkazano pozornost ob mojem odhodu v pokoj. Vam in vsem članom Steklarne pa želim obilo delovnih uspehov. Friderik Povše
• • •
Dragi sodelavci in prijatelji, so stvari, ki so v življenju enkratne, neponovljive. Med take sodi tudi odhđd v pokoj in z njim slovo od sodelavcev in prijateljev iz tovarne. Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste moj odhod pospremili s toliko lepimi darili, dobrimi željami. Še posebej se za pozornost zahvaljujem zaposlenim v obratu družbene prehrane, splošno kadrovskega sektorja oz. uprave, ter notranjega obrata - izmena Rancinger. Ob tej priložnosti vam vračam najboljše želje za prihodnost, da bi bili zdravi in srečni, ter delovno in poslovno čimbolj uspešni.
Jakov Jerkovič
• • •
Moj odhod v pokoj bo ostal prežet z lepimi spomini, saj je bilo slovo, ki ste mi ga priredili lepo in nepozabno. Iskreno se zahvaljujem vsem, za izkazano pozornost, dobre želje in prelepa darila. Vsem članom kolektiva Šteklarne pa želim veliko delovnih uspehov.
Anton Jeci I.
• • •
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za prelepa darila, izkazano pozornost in dobre želje, ki ste mi jih izrekli na moj zadnji delovni dan. Za vnaprej pa vam želim obilo delovnih uspehov, zdravja in osebnega zadovoljstva.
Franc Rot
• • 0
Vsem v slikarnici prav lepa hvala za lepa darila in prijetno presenečenje ob moji upokojitvi.
Marjana Bregar
• • •
Drage sodelavke in sodelavci izmene Bičanič!
Ne najdem pravih besed, kako naj se vam zahvalim za vso pozornost in trud, ki ste mi jo izkazali, ko sem odhajala v pokoj. Hvala tudi vsem tistim sodelavcem, ki ste prispevali za dragocena darila, ki mi bodo drag spomin na vas. Lepo se zahvaljujem tudi Ivici Klanšek za delo in pomoč na moj zadnji dan. Celotnemu kolektivu Steklarne pa želim mnogo delovnih uspehov in dobro prodajo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Hvaležna Hedvika Erpič
• • •
Ob mojem odhodu v pokoj se delavcem razvojnega sektorja ter vratarjem iskreno zahvaljujem za darila, cvetje in izkazano pozornost. Še zlasti se za pozornost in lepe besede zahvaljujem Adiju Zaletelu, Francu Vidoviču in Ladu Mateklju. Želim vam tudi veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Jože Krejan
Novo v knjižnici
Susan Caldwell IGRAMO ŠAH
Knjižnica je temeljni učbenik za začetnike vseh starosti. Barvne slike in ustrezna navodila razlagajo jasno in preprosto, od stopnje do stopnje različne poteze vsake šahovske figure in osnovna pravila igre. Naslovi posameznih kratkih poglavij: Lovec, Skakač, Trdnjava, Kraljica, Kmet, Kralj, Kako zmagamo, Jemanje figur, Napad in obramba, Posebna kmetova poteza, Neodločena igra itd.
V knjižnici so tudi šahovske uganke,
s katerimi lahko preverjamo svoje znanje in ki nam pomagajo pri presoji, katera poteza je kdaj najboljša. Zajema tudi šahovske oznake in izraze in je tako zares prava šahovska začetnica za vse, ki se želijo naučiti to kraljevo igro. Od podobnih učbenikov se ta razlikuje po izjemni didaktični nazornosti, saj imajo barvne ilustracije enakovredno vlogo z razlagalnim tekstom; vse kar je povedano, je tudi ponazoritveno predstavljeno, tako da smo zares dobili na slovenski knjižni trg izjemno dragocen in praktičen učbenik za učenje šaha.
Reportaža
Otvoritev ceste Turje-Kovk
V Krajevni skupnosti Kovk je bilo 2. avgusta precej slovesno in veselo. Svečano so svojemu namenu izročili posodobljeno cesto, ki pelje od Turja do njihove vasi. Financirana je bila iz sredstev 5. občinskega samoprispevka, toda velik prispevek so pri gradnji dodali občani sami.
Na sliki: pozdrav prisotnim in predstavitev opravljenih del. Najstarejši občan Kovka, Jože Gričar (90 let) je slovesno odprl posodobljeno cesto Turje-Kovk, katero je pred tem blagoslovil dolski župnik.
Vožnja po cesti: za predstavnike občine in krajevne skupnosti, tokrat s konjsko vprego in kolesljem.
Množica udeležencev slovesnosti na Kovku: dežniki so pregnali dež.
Zahvale
Za vedno smo se poslovili od moža in očeta
Vilija Vračuna
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, kolektivu Steklarne Hrastnik, godbenikom in pevcem Svobode II, za cvetje, ža-lostinke in izraze sožalja.
Žena Hermina in hčerka z družino!
• • •
Zahvala za Petra Mejača
Zaradi nesporazuma malo pozno, vendar iskreno se zahvaljujemo doktorju Matjažu Urbajsu, godbi, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku in mu darovali, kar se umrlemu daruje! Še enkrat iskrena hvala!
Žena Božidara, hči Ivanka z možem, sinova Peter in Tomo, vnuki Mojca, Bruno, Lucija in Peter, brata Janko in Jože z ženama, ter ostalo sorodstvo.
Zahvale
Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Bruna Strgarška
se iskreno zahvaljujemo godbi in pevcem Steklarne Hrastnik, Planinskemu društvu Dol in Zvezi borcev ter vsem, ki so mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Zdravstvenega doma za zdravstveno pomoč.
Žena Rezi, sin Bojan in hči Milena z družinama ter ostalo sorodstvo.
• • •
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradeda in brata Franca Rota
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Neizmerno smo hvaležni dr. Matjažu Urbajsu za pomoč pri ■zdravljenju njegove dolge in težke bolezni. Posebej se zahvaljujemo aktivu Zveze borcev, tov. Justi Be-vec, kolektivu Steklarne Hrastnik, orodjarni, govorniku za poslovilne besede, godbi, pevcem, ter gospodu župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se poslovili od njega.
Vsi njegovi.
• • •
Ob smrti dragega moža in očeta
Emila Benčine
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, Erihu Seničarju, družini Stopinšek in vsem, ki ste nam kakorkoli v teh težkih trenutkih pomagali.
Zahvaljujemo se godbi in pevcem Svobode II za žalostinke, vsem dar-
ovalcem cvetja ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Angela in sin Emil z družino
• • •
Ob boleči izgubi drage žene, mame in babice
Bronislave-Branke Sajevic
se iskreno zahvaljujemo kolektivu in sindikatu Steklarne Hrastnik za podarjeno cvetje, godbi in pevcem za žalostinke in govornikom Steklarne, ter KS Rudnik za tolažilne besede. Zahvaljujemo se tudi zdravstvenemu osebju ZD Hrastnik, še posebej dr. Martinu Mlinariču, ki ji je lajšal bolečine v zadnjih trenutkih življenja. Hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti. Žalujoči mož Adolf in hčerka Branka z družino.
• • •
Ob boleči izgubi, našega dragega očeta in dedka Gvida Jovana
se iskreno zahvaljujemo kolektivu in sindikatu Steklarne Hrastnik za pomoč in darovano cvetje, pevcem in godbi Svobode II. za žalostinke in vsem, ki ste nam darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerka Milenca z možem, vnuka Mojca in Boštjan, ter ostali sorodniki.
• • •
Ob smrti mojega dragega moža
Štefana Čavloviča
se iskreno zahvaljujem kolektivu Steklarne Hrastnik, še posebej njegovim sodelavcem za izraze sožalja, kakor tudi za darovano cvetje in drugo pomoč. Hvala govorniku, pevcem in godbenikom kolektiva Steklarne Hrastnik. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala, ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in se poklonili njegovemu spominu. Matilda Čavlovič
lec v kiko, Heda Hrnčič - skladiščnik gotovih izdelkov, Anton Greben - samostojni komercialist, Karel Štaut - manipulant palet, Jakov Jerkovič - transportni delavec v jedilnici, Zofija Hribarnik - blagajnik v jedilnici, Stanislav Korošec - ročni pihalec, Ferdinanda Šuštar - razpisovalec delovnih nalogov, Ljudmila Cvetko - referentka obračuna OD, Avgust Jager - skupinovodja stru-garske delavnice - vsi upokojeni.
Poročili so se
Cica Marjanovič in Tomo Kalem
Prirastek v družini
Juro Stjepič sina Kristijana
JULIJ
Konec junija je bilo v podjetju zaposlenih 1297 delavcev (699 moških in 598 žensk). Med njimi so bili trije pripravniki, 17 delavcev pa je bilo v delovnem razmerju za določen čas.
V juliju sta delovno razmerje sklenila dva delavca, odšlo pa jih je 28 (18 moških in 10 žensk). Tako smo julij 1991 zaključili s skupnim številom 1271 zaposlenih, oziroma 829 moških in 589 žensk, med katerimi so trije pripravniki in 15 delavcev, v delovnem razmerju za določen čas.
Prišli so
Katarina Kavšek - pripravnik za Vil. stopnjo in Ferdo Žlindra - upravnik počitniškega doma Portorož.
Odšli so
Krago Leskovšek - pleskar, ključavničar, Džulijano Radešič - transportni delavec, Nada Lipič — odbijal-ka stekla, Fikret Mrvoljak - odnaša-lec paketov, Senad Kučukovič - sa-tiner, Bajro Salkič - nabiralec stekla, Bernarda Klemen - grafik-oblikova-lec, vsi sporazumna prekinitev. Fatima Hadžič - kontrolo") stekla (izključena).
Marija Bevc - skladiščna delavka, Jovan Lukijanovič - pomožni skladiščnik v avtomatski proizvodnji -oba invalidsko upokojena.
Marjana Bregar - izdelovalka šablon, Jože Šoba - orodjar v gasilskem domu, Peter Bradaševič - to-pilničar, Alojz Holešek - rezalec na Dania stroju, Franc Lapornik -transportni delavec, Ervin Oplotnik - vzdrževalec v avtomatski proizvodnji, Alojz Rebov, - delavec na žagi v orodjarni, Vili Maurer - strojnik P, Ivan Pufler - vratar, Aleksander Kauzar - voznik tovornega avtomobila, Vera Gračner - delavka v brusilnici, Alojz Povše - delavec v brusilnici, Ana Klenovšek - planer analitskega gospodarstva, Frančiška Žlindra - točajka v počitniškem domu Portorož, Hedvika Erpič - kontrolor stekla, Jožefa Markovič - sati-ner - vsi upokojeni.
Poročili so se
Alenka Brilej in Uroš Kuhar Alenka Kirn in Marjan Starič Jurij Majcen in Jožica Kožar
Prirastek v družini
Janja in Slavko Košak sina Davorja Enes Rakovič hčerko Niko
Kadrovska služba
Zanimalo vas bo Peteroboj »91 «
JUNIJ
Maj 1991 smo zaključili s 1305 delavci, od katerih je bilo 698 moških in 607 žensk. Med njimi je bilo 15 pripravnikov in 3 delavci, sprejeti v delovno razmerje za določen čas. V juniju smo sprejeli v delovno razmerje 13 delavcev, odjavili pa 21 delavcev (12 moških in 9 žensk). Tako je bilo konec junija 1297 zaposlenih, oziroma 699 moških in 590 žensk, med njimi 4 pripravniki.
Prišli so
Janez Dušak, Marko Klarer, Blažen-ko Gavrič, Silvo Povše, Branko Hohkravt II., Tomaž Žagar, Marko Ojsteršek in Matej Vrbnik (vsi za priučitev v steklarskem poklicu), Sašo Žekar - cizeler in Matjaž Pod-menik - obratni elektrikar (oba iz
JLA), Albert Šimec - sitotiskar (iz zapora), Robert Marinko - priučitev za cizelerja, Guido Golob - pred-stiskalec.
Odšli so
Majda Dobršek-knjig. got. izdelkov - sporazumna prekinitev, Ana Bajda I. - evidentičar proizvodnje - invalidsko upokojena, Franc Lokovšek — skladiščnik in Ivan Kukec - skupinovodja ključavničarske delavnice -oba predčasno upokojena, Marija Klanšek - izpihalka stekla - upokojena, Milka Ekič - kontrolor-brigadir, Ivan Jurgelj - izpraznjevalec cistern, Lidija Kirn - administrator brusilnice, Franc Klepej - strojnik IS, Franc Rot - poslovodja vzdrž. v orodjarni, Adolf Šrenk - vzdrževa-
V preteklosti je bila cela vrsta -iad in različnih športnih tekmovanj za delavce, le redka pa so se obdržala dalj časa. Peteroboj, športne igre železarjev, kemikov, gumarjev in steklarjev so ena najstarejših in redkih »še živečih« oblik športnega druženja delavcev zelo različnih profilov. Letošnji, po vrsti 24. peteroboj, je bil 8. junija v Kranju, organizator pa Sava Kranj, oziroma njeno športno-rekreativno društvo Gumar. Udeleženci prireditve, delavci športniki iz Save Kranj^ Donita Medvode, Feralita Žalec, Železarne Jesenice in Steklarne Hrastnik so se pomerili v desetih športnih disciplinah, od nogometa do planinskega pohoda. Če je bil ob tej prireditvi v začetnem obdobju glavni smisel, da se delavci pomerijo tudi kot športniki, pa je prireditev z leti prerasla v
srečanja prijateljev, kar je ob stiskah, ki jih doživljamo iz dneva v dan, prava dragocenost. Zato ni presenetljiv dogovor udeležencev, da se za 25. jubilejne igre prihodnje leto zanesljivo spet srečajo.
Povejmo še, da so se športniki steklarji kar dobro odrezali. Predvsem v namiznem tenisu, kjer sta moška in ženska ekipa bili prvi, prvi sta bili tudi strelski ekipi. Posamezno v tej panogi so bili najboljši Marjan Perko in Robert Lipovšek, od žensk pa Katarina Kovač in Jerica Bec. Tudi ekipe drugih panog so se uvrstile solidno, saj so se v končni uvrstitvi steklarji uvrstili na drugo, ženske ekipe pa na prvo mesto. Prvo mesto moških in drugo mesto ženskih ekip je pripadlo Savčanom.
Milica Kobal
Nagradna križanka
MESTO V TEKSASU
KRŠČANSKI
SIMBOL
RASNA
TEORUA
ČASTILEC.
OBOŽE-
VALEC
KRIK
MESTO Oft REKI CHIESE V ITALIJI
UPLENITEV DIVJADI
PRISTANIŠČE V ITALIJI
QRADlMO
MODERNO
SKLADIŠČE
HRIBOVSKI
7ASELEK
UGOVOR
REŽISER
ROSSELLINI
OORSKO
SEDLO
ITALIJANSKI PEVEC (FAUSTO)
GLASBILO,
KORNET
OBREŽJE
BRZOJAVKA
VERDIJEVA
OPERA
ČEVLJARSKE TRINOŽNIK
ZALIV NA DANSKEM
TINE
OBEL
KASTORJEV
BRAT
RAJANJE,
VESELICA
FR. FILM. REŽISERKA VARDA
CELJSKA
TOVARNA
KALANiCA
GRŠKA
ČRKA
MESTO V RUSIJI
AMERIŠKI
PISATELJ
(ELMER)
PAZNIK V JE.CI
SESTAVIL*. KARLI DR EM EL
ČRTICA S POTOVANJA
KOZJA
DETELJA
PISEC
FLEMING
IZUMITELJ
TELEGRAFA
MESTO V BEOCUI
ŽUPAN POD FRANCOZI
PRITOK A-ZOVSKEGA MORJA
PRIŠTINA
AM. INDIJANSKO PLEME
KRATKA
TURŠKA
SABLJA
VZDEVEK
GOETHEJEVE
MATERE
MESTO PRI BERLINU
GLAVNO
MESTO
ITALIJE
GLAVNI
DOBITEK
KURIR
BJELOVAR
ŽELEZNA SPONA PRI SODU
STARA
MAMA
(LJUBK.)
PEVKA
TADDIO
VRSTA
ZAVARO-
VANJA
PARADIŽ
PEVKA
PRODNIK
SLOVENSKI
PESNIK
(MATEJ)
BARVA
OBRAZA
SLOVENSKI
JEZIKO-
SLOVEC
(KAREL)
GRŠKA
ČRKA
NESPAMET,
NEUMNOST
VRSTA
PREPROG
PESNIK
HANSSON
ČEDO
OBLAK
BLEŠČEČA
TKANINA
LASULJA
SKRBNOST,
VNEMA
VINSKA
SADIKA
merska
ENOTA ZA POSPEŠEK
REKA V JUŽNI FRANCIJI
KOŽNO
BARVILO
ANGLEŠKI
KEMIK
(FREDERICK)
ZELENA
DREVESNA
ŽABICA
RIBJE
JAJČECE
AZIJSKA
DRŽAVA
PEKLENSKI
POGLAVAR,
LUCIFER
HALJA PRI
MUSLI-
MANKAH
PRITOK MOŽELE
GLAVNO
MESTO
NORVEŠKE
RA7RED,
VRSTA
DESNI
PRITOK
DONAVE
Ciril Zlobec
Kot Atlanti
Nebo vseh naših sanj se je nevarno znižalo, vse do našega strahu, do upanja približalo, leglo nam na rame, da zdaj vsak med nami kot Atlant podstavlja, šibek in močan, svoj hrbet pod ta majhni, težki svet,	•
ki bil je in ostaja naše edino, skupno ime. Od vzhoda do zahoda,
od severa do juga
vsi iz oči v oči si gledamo,
se opogumljamo,
drug drugega vnaprej obsojamo,
če bi, kar se ne sme zgoditi,
se zgodilo,
najmočnejši najšibkejšemu ne bi odpustil, bi preklel ga, če bi klecnil
pod tem sanjanim slovenskim svetom, tem najtežjim vseh bremen, ki vsi ga nosimo.
Ki vsak ga nosi sam.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada 200,00 din
2.	nagrada 150,00 din
3.	do 7. nagrada 100,00 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, 61430 HRASTNIK, Cesta 1. maja 14, do 2. 9. 1991.
Nagrajeni reševalci
Za nagradno križanko št. 6/1991 smo prejeli 32 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim:
1. nagrada 200,00 din: Tatjana Cvelbar, 2. nagrada 150,00 din: Dejan Milinovič, pet nagrad po 100,00 din: Ervin Oplotnik, Franc Pušnik, Anica Klenovšek, Anica Poslek, Milan Crnkovič, upokojenec.
Rešitev prejšnje križanke:
VODORAVNO: premor, kip, kamarila, lokomotiva, aromatik, upokojitev, Danijela, Gonars, Tarik, Lin, TO, in-terativa, Tome, Rim, kvodlibet, Penn, Aja, Aon, Igor, Trenta, Kato, oder, Alarih, dan, mar, obala, as, Eritreja, atek, tla, Danek, ajvar, lok, Rom, Ivana, Karli, Arni, Ots, nered, Adamo, rek, sto, Anika, Cigan, drs, ton.
(K. D.)
steklar
Odbor za obveščanje: Marijanca Poizelnik - predsednica. člani: Milan Crnkovič. Janez Ciglar. Jože Drugo-vič, Jože Godiceli II. in Albert Kapelar.
Uredniški odbor: Mili Kobal - glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Alojz Marčen, Ervin Predovnik in Franc Vidovič Fotografije Branko Klančar.
Grafična priprava in tisk v nakladi 2100 izvodov tiskarna Formatisk. Naslov uredništva: Steklar. Hrastnik. Cesta 1. maja 14. telefon 0601/41-622. int. 110. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov