GOSPODARSTVO XIII ŠTEV. 322 CENA LIR 30 Pošt. plač. v got. PETEK, 16. OKTOBRA 1959 Sped. in abb. postale gr. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Ameriško gospodarstvo krvavi zakon, in sicer Truman desetkrat hovver petkrat. Stavke ne za- k|. Eisenho ■ JUci vlada morda z diktatom, temveč taenuje posebno komisijo, ki prouči no°zaj in sestavi razne predloge; nje-j ,Ve^° bo trajalo 10 dni (postavljena 2 pretekli petek), nakar bo stavka šk jU^ena' Preoster diktat bi stvari » .°Val, ker bi se stavka utegnila po-Vlt> prihodnje leto! ŠKODA ZA AMERIŠKO GOSPODARSTVO ačunajo, da je ameriški narodni do-v zadnjih treh mesecih dosegel ne 500 hodek 485 miiijarci dolarjev in |. 'Jard, kakor so prvotno predvidevana Lails*i0 teto je v tem času znašal jo'0dni dohodek 441 milijard 700 mili-ov- Nekateri celo domnevajo, da je Criško gospodarstvo v zadnjih treh j Si;c'h nazadovalo v primeri z razvo-v tromesečju april-maj-junij. Je-'ska stavka je zavrla tudi razvoj jjj^tobilske industrije. Tovarne Gene-u , Motors so odpustile te dni zopet p ai delavcev in tako je število neza-7aS en.'^ v teh tovarnah doseglo 8350. radi stavke je promet na železnicah °cno nazadoval. Cisti dohodek želez-«ic je zaradi stavke nazadoval od 32 nov dolarjev v juliju na 28 mili- ^'•ijo: t(>I'0V v avgustu, medtem ko je junija L, teta znašal 72,600.000 in avgusta a '958 81 milijonov dolarjev. P°LOžaj v zunanji trgovini NI ZADOVOLJIV VopaZV°j v zunanjt trgovini ne zado-g(; Juie ameriških državnikov. V dru-c 111 tromesečju je ameriški izvoz sijev naPred°val od 15,2 milijarde dolar-I- tromesečju tega leta) na 15,6 let Jarde dolarjev, preračunano na eno tur zboljšanje naj bi se pokazalo tod' V ju''ju 'n v naslednjih mesecih; ta i8 Uvoz se nikakor ne razvija tako uvoljivo, prav tako ne stroški za t0^e v tujini, hkrati pa je tudi od-' dolarjev za investicije v StvU še Učilni vedno velik. ^tje tujih terjatev so se dvignili Posledice zmage bleskih konservativcev Nedavna ^riamentarnih volitvah bo >'a večje p socialno politiko k. Popuščanje mednarodne napetosti « or zahnrtnf* drž ja n. v^cKaKor se "^odn k - zahodne države di' da h.ll''ljev. Vsekakor se zdi, da 8>eški 63 milijonov na 4.409 milijonov dolarjev. V newyorških bankah so vlagatelji dvignili okoli 45 milijonov dolarjev, da bi s tem denarjem kupili nove državne obveznice. Evropa naj pomaga Ameriki Na zborovanju Mednarodne banke za obnovo in Mednarodnega denarnega sklada v VVashingtonu, ki so se ga udeležili guvernerji narodnih bank 68 držav, je zbudil veliko pozornost govor ameriškega finančnega ministra E. Andersona. Ta je opozoril, da je ameriška plačilna bilanca pasivna in da Amerika zaradi tega stalno zgublja zlato, ki ga pridobivajo evropske države. Nastopil je čas, je dejal Anderson, ko mora ostali svet pomoliti Ameriki roko na pomoč. Nastopiti mora preobrat v zunanjetrgovinski politiki. Anderson je dejal, da morajo evropske države odpraviti ovire uvozu ameriškega blaga, ki so bile morda upravičene v prvih povojnih letih, ko evropske države niso imele dovolj dolarjev na razpolago. Toda danes razpolagajo evropske države z velikimi zlatimi in dolarskimi rezervami; zato nikakor ne gre, da omejujejo uvoz ameriškega blaga. Ako evropske države ne bodo tega storile, se bodo morale Združene države pomagati same, in sicer verjetno s tem, da bodo skrčile gospodarsko pomoč tujini. Glavni ravnatelj Mednarodnega denarnega sklada Jacobson je podprl Andersona ter nastopil proti oviranju a-ineriškega uvoza. Mednarodni denarni sklad bo v kratkem nastopil za sprostitev mednarodne trgovine. VPRAŠANJE POMOČI NERAZVITIM DRŽAVAM Anderson je priporočil evropskim državam in Japonski, da morajo tudi one izdati več za pomoč nerazvitim državam in tako razbremeniti Združene a-meriške države. Nato je ameriški finančni minister razvil svoj načrt o ustanovitvi Združenja za mednarodni razvoj (International Development As- sociation). (Glej zadevno poročilo zadnji številki »Gospodarstva«). Posledice jeklarske stavke - Odtok zlata v tujino trV lorek je preteklo 90 dni, odkar Ja jeklarska stavka v Združenih a-"skih državah. Na posebni seji je ^aeriška vlada odločila, da uporabi l^ani zakon Taft-Hartley in tako prese-veliko stavko, ki je ameriškemu go-^ aarstvu prizadela velikansko škodo 1^. §tede na vprašanje, kdo je stavke t,0.V' M zgodovini ameriških socialnih Jl:v so predsedniki 15-krat uporabili Lippmann o krvavitvi »Ako hočejo Združene ameriške države še ostati veliki bankir nekomunističnega sveta, piše znani ameriški publicist Walter Lippmann v lislu New York Herald Tribune, si ne morejo več dovoljevati razkošja, da bi izgubile toliko zlata kakor lansko leto; treba je ustaviti krvavitev, ki jo povzroča odtok zlata v tujino. Naše rezerve so vsekakor največje na svetu. Tudi po naj novejših zgubah znašajo še vedno okoli 20 milijard dolarjev. Toda te rezerve krijejo ameriške obveznosti v tujini v višini 15 milijard dolarjev. Približujemo se točki, ko moremo pričakovati resno špekulacijo proti dolarju. Ta položaj bo močno vplival na usmeritev ameriške zunanje politike v bodočih mesecih in letih. Treba je posebno vztrajno zahtevati, da evropske države in Japonska, katerih položaj je postal normalen, finansirajo same svojo o-brambo.« VELIKO NOTRANJE POSOJILO VZNEMIRILO BANČNE ZAVODE Ameriško ministrstvo za finance je razpisalo posojilo 2 milijard dolarjev proti izredno visokim obrestim 5°/o. Te obresti so za %'% višje, kakor jih ;e Kongres odobril za dolgoročna posojila. Rok novega posojila znaša 4 leta. Posojilo je bilo podpisano z največjo lahkoto, podpisovali so tudi finančno šibkejši ljudje. Toda v ta namen so mnogi dvignili denar, ki je bil naložen v bankah. Zato je šlo iz bank okoli pol milijarde dolarjev; to je seveda vznemirilo bančne uprave. Odtok tako velikih vsot denarja iz bank za nakup državnih obveznic je povzročila razlika med obrestmi, ki jih plačujejo banke (3,5%) in ki jih bo plačevala država za novo posojilo. Banke zahtevajo, da jim z novimi ukrepi dovolijo povišanje obresti na vloge, in sicer 3%% na kratkoročne vloge in 4% za dolgoročne vlo ge z dospelostjo nad dveh let. inozem-Primanjkljaj bilanci je v prvem tromesečju ^-gel 1 milijardo, v drugem prav to- 19S0’ ta'co c*a '’° vertetno za vse leto 3^ znašal 4,5 milijarde dolarjev (lani ' milijarde). Takšen razvoj bi seveda 0> k°Pal temelje dolarja, ako bi se lg^an'l še v bodoče. V prvem polletju 2 . tuje terjatve v Ameriki dosegle ^ 'njardi dolarjev. Ker so zvezne ban-(]r ^'gnile obrestno mero, ni odšlo v tromesečju več v tujino toliko r:v’ kakor v prvem tromesečju; Ame-l^arii ne investirajo več toliko za na-jJ1 tujih obveznic ali za kakršnekoli °žbe. v prvem polletju so Američa-1^'avestirali v Evropi 122 milijonov do-lttev, to je trikrat več kakor lansko Koliko dolarjev je odšlo v TUJINO 2 tednu do 7. oktobra so se zlate re-ameriških zveznih bank zmanj-n c za 2 milijona dolarjev, in sicer 19.490 milijonov. V vsem času le-IjjJJfega leta so se skrčile za 1.044 mi-344nov dolarjev; od tega predstavlja v , bilijonov dolarjev ameriški prispejo za Mednarodni denarni sklad. Tu-Sq vtege prj zveznih ameriških bankah Ijj narastle za 30 milijonov na 342 mi-ltlaa°v dolarjev. Vrednostni papirji a-u. ,r'ske vlade pri zveznih bankah za konservativcev na nedvomno ^ večje posledice za notranjo go-2^ arsko in socialno politiko, kakor se fUnaujo politiko. Izkušnja kaže, da jj^aaservativna in laburistična zuna-Vo.. Politika mnogo ne razlikujeta. Do-tj 1 zgovorno je, da je prav konserva-xm<\ ^lac Millan bil eden prvih pred-nikov v zahodnih državah, ki se je v Moskvo z namenom, da bi se ho?Zl'a fapotosf med Vzhodom in Za-pr 0l11. V bistvu je to zunanjepolitičen “gram tudi laburistov. »Financial Ti-Sov*’ glastl° angleških finančnih kro-IjIj Pripominja, da si želi Rusija prav V Združenih ameriških državah so podaljšali veljavnost zakona »Public Lavv 480« za nadaljni dve leti. Po tem zakonu je urejen izvoz kmetijskih presežkov iz ZDA; za izvoz skrbi posebna poldržavna delniška družba (Commodi-ty Credit Corporation) pod nadzorstvom ministrstva za kmetijstvo. Poleg samega izvoza skrbi družba tudi za ustalitev cen kmetijskih pridelkov na domačem tržišču, dovoljuje farmerjem (kmetom) posojila ter kupuje in prodaja kmetijske pridelke. Ameriška vlada vodi že vrsto let gospodarsko politiko, ki gre za tem, da jamči pridelovalcem kmetijskih pridelkov zadovoljivo visoke odkupne cene. To je ob obilnih letinah mogoče le, če odvečne količine pridelkov kupi država. Mimogrede naj omenimo, da taka politika močno obtežuje državni proračun in v veliki meri odpira vrata inflaciji. Zaradi tega je bilo v ameriških vodilnih krogih že mnogo govora o tem, da bi zakon odpravili ali vsaj nekoliko prilagodili novemu položaju v kmetijstvu. Vsekakor ni verjetno, da bi bil omenjeni zakon popolnoma odpravljen. Strokovnjaki so namreč mnenja, da bi njegova ukinitev spravila v zelo resen položaj celotno kmetijstvo v ZDA. Skrbi, ki jih povzroča »Public Lavv 480«, se ne pojavljajo samo v ZDA, ampak tudi v zunanjem svetu, in sicer v tistih državah, kamor izvažajo ZDA po tem zakonu kmetijske presežke. Za izvoz je določen kontingent v višini 3 milijard dolarjev, ki naj se izkoristi do konca leta 1961. Kmetijske pridelke prodajajo v posameznih državah u-voznicah in izkupiček v domači valuti (v lirah, frankih, itd.) ostane na razpolago ameriškim oblastem. S tem denarjem se potem finansirajo razni načrti gospodarskega sodelovanja, pri čemer ZDA prihranijo dolarje. Z drugimi besedami pomenijo ti kmetijski presežki posebno obliko pomoči, ki jo ZDA dajejo evropskim državam, da laže izvedejo preobrazbo domačega gospodarstva. Kar zadeva Italijo, je bil dosežen sporazum, po katerem Italija uvaža iz ZDA le presežke tistih pridelkov, ki jih sama ne prideluje, ali pa jih prideluje v nezadostni količini, kakor n. pr. bombaž, tobak itd. V zadnjih letih se je v italijanskem kmetijstvu marsikaj spremenilo in sporazum o uvozu kmetijskih pridelkov iz ZDA postaja iz dneva v dan manj potreben in na nekaterih področjih celo škodljiv italijanskemu gospodarstvu. To velja zlasti glede tobaka, ker se uvoz iz ZDA spreminja iz dobrohotne pomoči v pravo oviro, da bi Italija lahko nakupovala tobak v drugih državah (n. pr. v Turčiji) pod ugodnejšimi pogoji. Sporazum med Italijo in ZDA izključuje pravo konkurenco na trgu s posameznimi kmetijskimi pridelki. To bi bilo danes še kolikor toliko znosno —- pravijo italijanski strokovnjaki — toda v bodočih letih, ko se bodo izvedle nadaljnje določbe dogovora o Skupnem evropskem trgu, bo treba nujno spremeniti sporazum ; v samih ZDA pa bodo verjetno v prihodnjih letih zakon predelali ali ga vsaj za nekatere pridelke celo odpravili. Poživitev izmenjave Italija • ZSSK Minister za zunanjo trgovino Del Bo je odletel v Moskvo na razgovore za povečanje zunanje trgovine med obema državama. Ministrski predsednik Segni je o tem potovanju svojega ministra poročal na sestanku krščanskode-mokratske parlamentarne skupine. Dejal je, da je Sovjetska zveza predlagala Italiji, naj ji odpre kredit za dobave industrijske opreme. Podobne predloge je Sovjetska zveza postavila tudi Združenim ameriškim državam in mnogim drugim deželam. Segni je dodal, da je prepričan, da Hruščev iskreno misli s svojimi predlogi za popuščanje napetosti in za razorožitev, ker zahteva sovjetski gospodarski razvoj velike naložbe kapitala. Ako je zdaj Sovjetska zveza predlagala Italiji, naj ji odpre kredit za večje industrijske dobave, ni to nič čudnega; saj je italijanska zunanja trgovina aktivna celo nasproti Združenim ameriškim državam kar ni bila že 50 let. Sovjetska zveza je vprašala posojilo v višini 100 milijonov dolarjev (62 milijard lir) na 30 let. — * — BORZA ZA SUROVO VOLNO V AVSTRALIJI. Zvezna avstralska vlada namerava uvesti borzo za surovo volno. Združenje avstralskih pridelovalcev volne je dalo ugodno mnenje. ■ IZ Prednost daj e j o prehodu čez Trbiž Predsednik Tito zoblje grozdje. Tako ga je zalotil neki fotograf med obiskom ameriškega državnega sekretarja za kmetijstvo Esro Tafta Bensona. Ta je izjavil, da sta se s Titom razgovar'ala povsem iskreno in ida je Tito izredno dobro informiran državnik. Prtrolei v Sahari - nova ovira Ameriški presežki za Italijo odveč Kako podpira Amerika domače kmetijstvo V trenutku, ko se v Parizu pripravljajo na pogajanja s predstavniki osvobodilne fronte v Alžiru za ureditev alžirskega vprašanja, so v pariških listih bili objavljeni podrobni podatki o petrolejskih ležiščih v Sahari. Ni dvoma, da bo odkritje tako bogatih ležišč, kakor so v Sahari, oviralo sporazum; kajti Francozi se bodo teže odpovedali tako bogatim krajem, kakor je nenadoma postala Sahara. Poslanec Van Der Meersch je v poročilu, ki ga je pripravil za svojo stranko navedel, da so petrolejska ležišča v Sahari tako bogata, da se bo Francija z njihovim izkoriščanjem lahko iznebila vsakega uvoza petroleja iz tujine. Danes mora 41% porabljenega petroleja uvoziti iz tujine in zato plačevali ogromne zneske denarja, če računamo, da je tona surovega petroleja vredna 18 dolarjev, pridemo s poslancem Meer-schem do naslednjih podatkov: letos bodo v Sahari lahko pridobili 1,700.000 ton petroleja, kar predstavl a vrednost 30 milijonov dolarjev (15 milijard frankov); prihodnje leto 8,5 milijona ton, vrednost 153 milijonov dolarjev (76 milijard frankov); leta 1965 48,5 milijona ton, 873 milijonov dolarjev (436 milijard frankov) in lela 1975 72 milijonov ton, 1.296 milijonov dolarjev (648 milijard frankov). MINISTER PINAY V BRAZILIJI Francoski finančni, minister A. Pinay je na potovanju po Braziliji, s katero bi rada Francija navezala tesnejše gospodarske stike. Sestal se je tudi s predsednikom J. Kubičkom, s katerim sta govorila o finančnem položaju Brazilije. Na tiskovni konferenci so ga časnikarji vprašali, zakaj države Skupnega evropskega trga kupujejo več kave v Južni Afriki kakor v Latinski Ameriki. Francoz se je izognil odgovoru ter je dejal, da bodo dobrot Skupnega evropskega trga deležni tudi Brazilci, ko se bo ta razvil in bo lahko kupoval več kave tudi v Braziliji. Na drugo vprašanje je minister Pinay odgovoril, da je Francija pripravljena proučiti brazilski predlog za gospodarsko pomoč. Dodal je, da je tudi general De Gaulle mnenja, da morajo evropske države prevzeti del bremena Združenih, ameriških držav ter same prispevati za razvoj narazvitih držav. Glede gospodarskega položaja v Franciij je minister dejal, da je zelo ugoden. Dolarske rezerve so ob nastopu sedanje vlade znašale samo 19 milijonov, danes pa so dosegle že 2 milijardi. Francija ni med tem časom najemala posojil. Na Francoskem je danes samo 30.000 ljudi brez dela. Za zadnjo številko revije »Rassegna tecnica della regione Friuli-Venezia Giu-lia« sta napisala ing. M. Maternini in ing. A. Amodeo članek, v katerem poudarjata nujnost po dobrih cestnih zvezah v tej deželi; saj potuje po njej blago iz podonavskih in srednjeevropskih držav proti severnim jadranskim pristaniščem in severni Italiji. Sedanje cestno omrežje je prešibko, da bi lahko prenašalo promet, ki se bo v bodočnosti prav gotovo stopnjeval. Zaradi tega je pot' ebno razširiti in modernizirati sedanje ceste, poleg tega pa je treba zgraditi nekaj novih odsekov. Na konferenci v Ženevi leta 1950 so zlasti mnogo govorili o magistralah Rim - Dunaj - Varšava in Trst - Praga-Ščečin. Ti dve cesti bi imeli skupen odsek Videm - Beljak. Da bi lahko u-spešno usmerjali promet po teh oestah, je po mnenju piscev treba zgraditi sodobno avtomobilsko cesto Trst - Benetke, od katere naj se nekje pri Palmanovi odcepi spojni odsek proti Vidmu in dalje v Avstrijo. Avtocesta bi morala biti povezana tudi nekje nad Trstom s cestami proti Ljubljani in proti Reki, kar bi omogočilo ugodno razvijanje prometa proti Balkanskemu polotoku. S tem splošnim načrtom bi bila vzpostavljena ugodna zveza med jadranskimi pristanišči in Avstrijo, Zahodno Nemčijo, Jugoslavijo, češkoslovaško in Madžarsko. Sedanje ceste v pokrajini Furlanija-Julijska krajina imajo preveč ovinkov, vzpetin, železniških prelazov in prepogosto prečkajo naselja in vasi, v katerih se nujno zožijo, kar povzroča oviro za razvoj sodobnega prometa. Da bi vsaj deloma odpravila te pomanjkljivosti, je vlada dala na razpolago vsoto 6 milijard lir, s katero bodo v režiji podjetja A.N.A.S. zgradili avtocesto ZA SVOBODNO KONKURENCO MED PRISTANIŠČI Te dni se je v Hamburgu mudilo avstrijsko odposlanstvo prometnih izvedencev, ki so se sestali s predstavniki gospodarskega življenja v tem važnem pristanišču. Na sestankih je bilo zlasti govora o prometu čez evropska pristanišča po uvedbi Skupnega evropskega trga. Hamburški krogi so bili soglasni z Avstrijci, ki so zagovarjali potrebo po svobodni konkurenci med evropskimi lukami. Zaradi avstrijskega zemljepisnega položaja je za Avstrijce zelo važno, da sedanja konkurenca med evropskimi pristanišči ostane in po možnosti še stopnjuje. Gospodarska skupnost 7ameriških držav Na zemljevidu (v belem) je označenih 7 južnoameriških držav (Argentina, Brazilija, Čile, Peru, Bolivija, Urugvaj in Paragvaj), ki se že delj časa posvetujejo, kako bi organizirale približno takšno gospodarsko skupnost, kakor je Skupni evropski trg. V ta namen se od časa do časa sestanejo njihovi predstavniki ter razpravljajo, kako bi si tudi južnoameriške države utrle pot do podobne gospodarske skupnosti, ki bi te države povezale v gospodarsko enoto. Seveda, gre zdaj le za začetna posvetovanja. Argentina, Brazilija in čile so že poprej poskusile, da bi se gospodarsko zbližale, vendar niso uspele. Leta 1952 je Peron v imenu Argentine prišel na dan s predlogom, naj bi Argentina in Čile odpravila carine. Njegov predlog je propadel, ker se čile ni hotel pridružiti državi, katere voditelji so si prizadevali, da postopoma podržavijo gospodarstvo, medtem ko so bili v Čilu na vladi zagovorniki kapitalistične ureditve gospodarstva. Najnovejši poskusi za ustanovitev gospodarske skupnosti med državami latinske Amerike so bili napravljeni v okviru gospodarskega in socialnega odbora za latinsko Ameriko pri Organizaciji združenih narodov v katerem so predstavniki 21 a-meriških držav. Zanimiva je tudi okol-nost, da je trgovina med posameznimi južnoameriškimi državami in državami na drugih celinah bolj razvita kakor trgovina med samimi južnoameriškimi državami. Zlasti velja to za trgovino med Južno Ameriko in Evropo. In vendar so dani pogoji tudi za razvoj tesnejših gospodarskih stikov med samimi južnoameriškimi državami. Ni dvoma, da bi znižanje carin ustvarilo širše trge za proizvode posameznih dr- žav. Veliko oviro za razvoj takšne trgovine delajo slabe prometne zveze med temi državami, z druge strani pa visoke carine. Pobudniki ustanovitve gospodarske skupnosti sedmih južnoameriških držav so mnenja, da bi se dale carine le polagoma odpraviti; zato bi bilo treba najmanj 12 let. Za zdaj bi se zadovoljili z znižanjem carin za nekaj odstotkov, recimo za 10%. Sprejeto je bilo načelo, da se novemu gospodarskemu področju lahko pridružijo še nove države. Nova gospodarska skupnost bi imela stalne ustanove, kakor poseben odbor, tajništvo in podobne organizacije, ki bi vzdrževale stike med državami članicami. Izvedenci so prepričani, da bi bila takšna skupnost koristna vsem članicam. Pospešila bi se izmenjava med tistimi, ki potrebujejo industrijske surovine, in med drugimi, ki s temi razpolagajo in katerih industrija še ni dovolj razvita. Pobudniki so tudi prepričani, da bi takšna gospodarska skupnost imela večjo privlačno silo na tuj kapital, ki bi rajši investiral v teh državah. NOV AMERIŠKI SUPERTANKER Pred 14 dnevi so splavili drugo naj-večjo ladjo, ki bo plula pod zastavo ZDA in ki jo po velikosti prekaša samo potniška ladja »United States«. Gre za supertanker, ki so ga krstili na ime »National Defender«. Naložil bo lahko tovor 546.000 barelov (sodov) nafte ali 20 milijonov galon (t. j. 900.000 hi) bencina in bo mogel voziti z brzino 20 milj (37 km) na uro. Ladja bo imela 36 vtovornih tankov, od katerih bo vsak tako visok kakor šestnadstropna hiša; zgrajena pa je bila tako, da bo mogla prevažati vse vrste naftnih proizvodov. ______ _______, na žalost ka- 'la to ne velja glede kitajskih vo-je med- tea napetost popustila. (o ecje posledice utegne imeti zmaga i,! tervativcev za gospodarski razvoj 2a socialno politiko v Angliji. An-- industrijci ne prikrivajo svoje-"ai Zaki . ohrani Vel. Britanija stike s p-lMiin evropskim trgom, toda pre-d '1' mora, da bi se Evropa gospo-l^l^o razbila na dva tabora. Zunanje-Uj ,cna os Bonn - Pariz naj se dopol-^ “onn - Pariz - London in s tem se ^Preprečil tudi gospodarski razkol avropskimj državami. V okviru bocenskega velesejma je bil mednarodni kongres o prometu čez Bnenner, na katerem so najuglednejši strokovnjaki iz Italije, Avstrije in Nemčije razpravljali o ukrepih, ki naj za-doste izrednemu naraščanju prometa na brennerski železnici in državni cesti, ki vodi preko brennerskega prelaza. Potniški in blagovni promet na tej pomembni žili, ki povezuje Italijo z državami srednje Evrope, narašča iz leta v leto. V letu 1958 je na primer čez Brenner potovalo 2,815.000 turistov, od teh 1,860.000 oseb z motornimi vozili. Po tej poti pride v Italijo 18,4% vseh tujih turistov. Dočim je v lestvici cestnih mejnih prehodov brennerski prelaz na drugem mestu (prvenstvo ima Ponte San Luigi), je kot železniški mejni prehod na prvem mestu. Leta 1950 so po brennerski železnici v obeh smereh prepeljali 1,195.000 ton blaga, v letu 1957 pa že 2,991.000 ton. V tem razdobju se je celotni tovorni promet po italijanskih železnicah povečal za 63%, dočim se je povečal tovorni promet v istem času samo na brennerski železnici kar za 150%. KAJ JE V NAČRTU Spričo naraščanja prometa čez Brenner, je dr. A. Guaita obžaloval, da v Izredno živahen promet — Drzni načrti za modernizacijo prometnih zvez uradnem poročilu italijanskih železnic ni prav nič govora o načrtih za skorajšnjo odstranitev peprilik na brennerski železnici. V načrtu so dela v znesku 28 milijard lir za okrepitev železniških zvez med Italijo in Švico; nadalje izdatek 26 milijard za Trbiž in zveze z Jugoslavijo. Razna zboljšanja na brennerski železnici pa naj bi bila šele v študiju. Ing. Marin, bivši generalni podrav-natelj italijanskih državnih železnic, je na kongresu očrtal program za ureditev železniškega prometa na progi, ki vodi proti Brennerju. Po besedah tega strokovnjaka naj bi na brennerski progi namesto trofaznega izmeničnega toka uporabljali istosmerni tok. Poleg tega naj bi ojačili železniške postaje For-tezza (Franzenfeste), Bočen in Brenner. Stroški za ta dela bi znašali približno 8 in pol milijarde lir. S tako začasno rešitvijo bi še ne bilo povsem rešeno vprašanje brennerske železnice. Preurediti bi morali tudi trase in jih prilagoditi novim razmeram. Obstajata namreč dva načrta za direktno čezalpsko železnico, ki naj bi z dolgimi predori skrčila razdaljo med Miinchenom in Verono in zmanjšala vzpon proge. Drzen je predvsem načrt ing. Dresslerja, po katerem naj bi zgradili 200 km nove proge, stroški za njegovo izvedbo pa so predvideni na nekaj sto milijard! Največjo pozornost so zborovalci posvetili cestnemu prometu čez Brenner. Kdor je potoval v poletnih mesecih po tej cesti, se je lahko prepričal, da po njej skoraj brez presledka brze dolge kolone osebnih in tovornih avtomobilov. Mnogo bolj prepričljivi od osebnih vtisov pa so statistični podatki. Leta 1958 je skozi Gardolo vozilo vsak dan povprečno 10.000 avtomobilov, skozi Brixen 7.000 vozil in isto število skozi Lizzanello. Toda letos se je promet na državni cesti št. 12 še bolj povečal. Med junijem in avgustom je promet skozi Lizzanello dosegel 24.171 vozil dnevno, a skozi Gardolo 21.813 vozil. Skozi Lizzanello je vozilo vsako uro 3.263 avtomobilov, skozi Gardolo 2.390, skozi Brixen pa 1.852 avtomobilov. V letošnjem poletju se je promet z motornimi vozili na brennerski cesti v primeri z istim obdobjem lanskega leta povečal za 20%. Da bi lahko ta važna prometna žila, ki veže Italijo s srednjo Evropo vzdržala tako obremenitev, so udeleženci kongresa predlagali razne rešitve. Tako bi morali zgraditi novo avtomobilsko cesto, ki bi povezala sistem nemških cest z italijansko cestno mrežo. Zboljšati je treba obstoječo državno cesto št. 12 z odstranitvijo železniških prehodov, z gradnjo cest, ki bi obšle naselja ter ureditvijo vodnih tokov. Nova avtomobilska cesta bi od Bren-nerja vodila mimo Brixena, Bočna, Tri-denta in Verone ter bi končala v Mantovi, kjer bi se spojila s »cesto sonca« Nova cesta bi pri Veroni sekala avtomobilsko cesto Milano-Benetke. Načrt predvideva 311 km dolgo cesto, ki bi stala 80 do 90 milijard lir. Država bi pokrila eno tretjino stroškov, preostalo vsoto pa bi dali delničarji družbe »Autostrada del Brennero«. AVSTRIJSKI »MOST EVROPE« Za brennersko cesto je veliko zanimanje tudi v avstrijskih krogih. Dne 25. aprila letos so bila namreč začeta dela za gradnjo velikega mostu čez reko Sili. To je tako imenovani »most Evrope«. Za gradnjo avstrijskega odseka brennerske ceste so predvideni stroški 3 in pol milijarde šilingov. Sam odsek Innsbruck-Brenner bo stal poldrugo milijardo šilingov! Pa tudi Bavarci se na vso moč zanimajo za brennersko cesto. BENETKE SO ZAINTERESIRANE Dr. Bruno Potosini je poudarjal pomen beneškega pristanišča za promet čez Brenner. Blagovni promet med Brennerjem in Benetkami je sicer trenutno zelo skromep in to kljub dejstvu, da so Benetke v primeri z Genovo in Trstom najbližje Brennerju. Na kongresu so italijanski, avstrijski in nemški strokovnjaki soglasno zaključili, da je nujno potrebno okrepiti brennerske ceste in železnice. Tudi tehniki so podali svoje mnenje in predložili razne načrte — minimalne in maksimalne. O vsem bo sklepala še rimska vlada. Ing. M. P. Trst - Palmanova - Benetke in odsek Palmanova - Videm. Drugih 6 milijard je država namenila modernizaciji ceste Videm - Trbiž. Ko bodo dela končana, bo razdalja Trst - avstrijska meja (nekje pri Thorlu) znašala 178 km, razdalja Benetke - avstrijska meja pa 221 km. V Avstriji bodo uredili avtomobilsko cesto Dunaj - Beljak, ki bo razdeljena na dve cestišči, široki vsako po 7,5 metra. Celotna razdalja Dunaj - italijanska meja (Thorl) bo znašala približno 380 km. Avstrijci imajo v načrtu še druge avtoceste, tako na primer odsek Beljak - Spittal - Salzburg, ki je zelo važen tudi za Furlanijo in bo omogočal nepretrgan promet do Miinchena. Zaradi tega je toliko bolj potrebno, da se mreža avtocest v deželi Furlanija -Julijska krajina izpopolni. Pri tein je treba najprej odpraviti pomanjkljivost na cesti Videm - Trbiž, ki je dolga nekaj nad 100 km, a predstavlja nevarno in utrudljivo pot za še tako izkušenega vozača. Cestišče je treba razširiti in kolikor mogoče izpeljati mimo naselij. Številni ovinki se morajo odpraviti z variantami kakor viadukti itd. Za posamezna dela so bili že razpisani natečaji in drugi bodo razpisani v kratkem. nn nase MII SlcKefrauL & lomilca Klobuk z glave pred nekaterimi našimi ljudmi! Večji »kampelci« so kot sami Angleži, o katerih te dni toliko pišejo in govorijo zaradi volitev. Zmagali so konservativci, in sicer s prav nič konservativnim geslom: spravimo se z Rusi, da lahko utrdimo svetovni mir. Tako so konservativci prehiteli napredne laburiste (delavsko stranko). Konservativci torej so za spravo z revolucionarji. Kakšna logika, porečete. Mr. Baldmin, ki se je na politični lestvici dvignil do ministrskega predsednika v prvi svetovni vojni in je celo kralja Edvarda prisilil, da se odpove prestolu zaradi svoje izvoljenke Američanke Simpsonove, je v svoji politični oporoki toplo priporočil angleškim politikom, s svojega političnega recepta za vselej zbrišejo »logikoK; v politiki ne sme človek logične sklepati in ra 'neti. Pravimo, da imamo v svoji sredi ljudi, ki Angleže prekosijo. Tako močno so skregani z logiko. Znan jim je Slomškov rek: Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. In vendar vpišejo svojega otroka v italijansko šolo, kjer ga ne bodo naučili ne materinega, ne nobenega drugega slovanskega jezika; v Fernečah bodo spustili predenj železno zaveso, da mu bo vse življenje zastirala prostrani svet tja do Vladivostoka in še Lunike bo gledal skozi tuja očala. Ne bi jim rad delal krivico: saj svojega otroka še popeljejo k trgatvi nekam na Kras ali na Vipavsko, kjer jim je tekla zibelka, da bi ga videla stari oče in babica, če ne bo mogel otrok spregovoriti z njima niti besedice, nič ne de, še bolj fino bo to — dokaz, da živi v mestu med fino gospodo. In vendar takšni starši poudarjajo, da hočejo svojim otrokom le dobro, da bodo tako prej dobili službo... prav tu, ha obmejnem področju, na meji z državo in širnim svetom, kjer govorijo jezike, ki se jih njihov otrok ne bo naučil... Mar ni takšno modrovanje višek politike po angleškem receptu, ki prepoveduje logiko? Vidite, v Nemčiji, na Angleškem in v Ameriki so tepci, ker se v povojnih letih z vso vnemo učijo slovanske jezike, zlasti ruščino. Za mojega otroka bo bolje, ako ga dam v italijansko šolo in ga zavarujem pred temi jeziki. Kruha bo prej dobil, ako ga pridružim 50 milijonom Italijanov, ki tako željno čakajo na tega novega Italijana, da bodo oni lahko enega svojega več poslali za kruhom v svet. Baldwinovo izročilo: Ne vnašajte logike v politiko! je res zapeljivo. Prodrlo je celo na vladni generalni komisariat v Trstu. Postranska stvar, kako, ali po knjigah, časopisih, časnikih ali po televiziji. Na ukaz vladnega komisarja bodo uvedli, kakor že veste, tečaje slovenščine za javne nameščence, da bodo v uradih lahko občevali z državljani slovenske narodnosti v slovenskem jeziku. Hvalevreden ukrep, marsikateri nesporazum bo odpravljen, marsikatera pritožba bo odpadla in zavedni Slovenci bodo plačevali davke še z večjo vnemo. Po splošni človeški logiki bi morali na komisariatu še korak naprej: v italijanske šole naj bi uvedli pouk slovenščine, da bi se Italijani že mladi naučili našega jezika in bi se jim ne bilo treba razbijati glave s slovenščino, na stara leta. Toda Baldwinova oporoka politikom veleva: politiki, pustite logiko ob strani! če še spretni trgovci in izkušeni diplomati, kakor so Angleži, nočejo logike in če so jo zapodili tudi čez prag generalnega komisariata, kako naj jo sprejmejo za svoje ognjišče naši preprosti rojaki? Mar ni življenje višek politike? Zato naj velja zanje še naprej: čim manj bo otrok znal, tem prej bo našel službo. — Ib — Jz Življenje brez tajnosti bi bilo revno življenje, (flamski pesnik Ernest Claes) Moliti se pravi biti v nebesih, ne da bi človek zapustil zemljo, (angleški pisatelj Graham Green) Velik ponos ne pozna majhnih občutljivosti. (francoski pesnik I-Ienry de Montherlant) Sl PD S/ljV FANFANI NOČE POPUSTITI. Po Italiji so bili pokrajinski kongresi, na katerih so izbirali odposlance za kongres demokrščanske stranke, ki bo te dni v Florenci. V stranki se še vedno bije boj za nadvlado med strujo, ki je sedaj pa vladi, in jo vodi novi glavni tajnik Moro, in pristaši Fanlanija. Moro hoče biti pravzaprav posredovalec med pristaši Fanlanija in desničarji v stranki, kakor so Pella, Scelba in drugi. Moro popušča sicer v svojih izjavah nasproti Fanfaniju toda ta vztraja pa svojem gledišču in ne more pozabiti, kako so ga desničarji prisilili na odstop in sestavili sedanjo vlado, ki se opira na desničarsko stranko. Fanfani je za odločnejše gospodarske in socialne preobrazbe in bi bil pripravljen na kompromis tudi z Nenni-jevimi socialisti. Moro je za to, da bi sedanja Segnijeva vlada še ostala, ker bi pri morebitnih volitvah krščanski demokrati še ne mogli izvojevati absolutne večine. ZAKAJ SO ZMAGALI KONSERVATIVCI. Ugodne gospodarske razmere v zadnjih letih in nekatere spretne poteze predsednika vlade Mac Millana v zunanji politiki, kakor njegovo prizadevanje za ublažitev napetosti s Sovjetsko zvezo, so odločile zmago konservativcev pri zadnjih volitvah proti delavski stranki (laburistom). Zanje so se zlasti odločili strankarsko neodločeni volivci. Precej so pri volitvah pridobili tudi liberalci, ki se usmerjajo močno na levo. Na volitvah je bilo oddanih (v oklepaju število glasov pri volitvah leta 1955) za konservativce 13 milijonov 734.336 (13,336.182), to je 49,8°o (49,3%); za laburiste (delavsko stranko) 12,208.810 (12,405.130), to je 43,9% (46,3%); za liberalce 1,636.292 ( 722.400), to je 5,9% (2,7%). V parlamentu (spodnji zbornici) bodo poslanski sedeži razdeljeni takole: konservativci 365 (prej 345), laburisti 258 (277), liberalci 6 (6). POPUŠČANJE MEDNARODNE NAPETOSTI. Sodeč po pisanju ameriškega tiska, je po obisku Hruščeva v A-meriki mednarodna napetost popustila. Podobno sodi tudi angleški tisk. Prevladuje mnenje, da je zdaj odprta pot za sestanek na najvišji ravni, to je med predsedniki štirih velikih držav. Eisen-hower je v tej zadevi naslovil zahodnim zaveznikom posebno noto. V Londonu so 'mnenja, da ni potrebno posebno posvetovanje med predsedniki zahodnih držav pred sestankom z Rusi. Ce bi pa (o želeli Američani, Nemci ali Francozi, bodo na to pristali tudi Angleži, toda posvetovanje naj bi bilo zasebne narave. IZRAELSKA ODŠKODNINA FRANCOSKIM VERSKIM USTANOVAM. Med predstavniki izraelske in francoske vlade je bil po dolgih pogajanjih, ki so s presledki trajala 11 let, končno dosežen sporazum glede odškodnine, ki jo bo Izrael plačal francoskim verskim ustanovam za škodo, ki so jo pretrpele med vojno in raznimi spopadi. Gre predvsem za zavod Notre Dame v Jeruzalemu, ki so ga vodili očetje asump-cionisli. Od leta 1914 do 1918 je bil zavod v rokah Turkov, pozneje so ga Angleži izročili Arabski ligi, nazadnje so ga zasedli Izraelci ter ga končno vrnili očetom asumpcionistom. Izrael bo plačal za vojno škodo francoskim zavodom 50 milijonov frankov, to je 250.000 funtov. ALI JE BIL PERON IZOBČEN. Te dni je bivši argentinski diktator Perc n zanikal vest, da ima namen prositi papeža za odpuščanje ter s lem doseči preklic izobčenja iz Cerkve. Dodal je, da se mu zdi takšen korak nepotreben, ker ni bilo proti njemu osebno izrečeno izobčenje. »Corriere della Sera« poroča iz Rima, da so v Vatikanu drugačnega mnenja. Ni rečeno, da mora biti proti peki osebi izrečeno izobčenje, to je lahko splošno. Tako je Cerkev izobčila vse tiste, ki so krivi nasilij proti Cerkvi v Argentini, med temi vse tiste, ki so pregnali škofa E. Tato. Odgovoren za ta dejanja je bil gotovo tudi Peron in zato je tudi njega zadelo izobčenje. AMERIŠKO SVARILO KITAJSKI. Na izjave govornikov ob proslavi 1(>-letnice nove kitajske republike, da bo napočil dan, ko bodo Kitajci z orožjem osvobodili Formozo, je reagiral a-meriški podtajnik Dillon. Dejal je, da Amerika ne priznava upravičenosti revolucionarne ali osvobodilne vojne. Vsak poskus pohoda proti Formozi bi predstavljal nevarnost, da izbruhne svetovna vojna. S podobnimi izjavami, kakor so bile dane ob proslavi KMetni-ce, se krši načelo, ki sta ga postavila Einsenhower in Hruščev, da je treba namreč mednarodne spore reševali z mirnim posredovanjem in s pogajanji. Dillon je opozoril na izjavo zunanjega ministra Herterja, da mora Sovjetska zveza prevzeti odgovornost tudi za Kitajsko, ako hoče veljati za voditelja komunističnega bloka. SodoJtrU ^ UT HINKI ITALIJANI KADIJO VEDNO BOLJ V poslovnem letu 1958-59 je vsak Italijan pokadil povprečno 1,073 kg tobaka, kar potrjuje sicer rahlo, a vendar stalno naraščanje potrošnje v zadnjih letih. Največ tobaka pokadijo v Rivieri (povprečno 1,495 kg na osebo). Rekord pripada prebivalcem Rima, ki so v preteklem letu pokadili povprečno po 16.039 lir tobaka na osebo. NEMCI POPIJEJO VEČ MLEKA Zahodna Nemčija ima 5,6 milijona krav mlekaric, ki so v poslovnem letu 1958/59 dale 18,3 milijona ton mleka, to je 3,2% več kakor v prejšnjem poslovnem letu. Domača potrošnja mleka, kondensiranega mleka in drugih mlečnih pijač je dosegla 3,9 milijona ton ali 2,lil) več kakor prejšnje leto. OBMEJNI PROMET. Z obmejno prepustnico je v septembru prešlo mejo 422.956 ljudi, to je okrog 90.000 manj kakor v avgustu, ko so bile počitnice na višku. Po številu prehodov je na prvem mestu obmejni blok pod Škofijami (205.000 prehodov). S potnim listom je prešlo mejo v septembru 168.210 oseb, medtem ko je njihovo število septembra lani doseglo le 135.000. Mednarodna trgovina PODRAŽITEV LESA NA FINSKEM Na državni dražbi lesa v Aulanku na Finskem so prodali 16 milijonov kubičnih čevljev lesa, to je mnogo več kakor na lanski dražbi v tem času, ko je prodaja dosegla 14 milijonov kubičnih čevljev. Zanimivo je, da je les šel po višjih cenah, in sicer so bile te povprečno za 17-24 finskih mark pri čevlju višje kakor lansko leto. (Finska marka velja prib. 2 liri). Še, posebno živahno je bilo povpraševanje po žaganem lesu za izvoz. Letos so Finci doslej prodali za izvoz 900.000 standardov, to je. približno 40 tisoč več kakor leta 1951, ko je povojna prodaja dosegla vrhunec. Ne izključujejo možnosti, da se prodaja v vsem tem letu dvigne na 1 milijon standardov. Povprečno se je cena sukala okoli 129 finskih mark, medtem ko se je lansko leto cena sukala okoli 105 finskih mark. Finci očitno računajo na zvišanje lesnih cen na mednarodnih trgih. OKOLI 19 MILIJARD ZA MOTORNA KOLESA V prvih osmih mesecih letos je Italija izvozila 163.537 stotov motornih koles in nadomestnih delov; lani v istem času je izvoz znašal 123.577 stotov. Izkupiček letošnjega izvoza je znašal 18,97 milijarde lir (lani 14,75 milijarde). Izvoz koles v prvih osmih mesecih je letos vrgel 2.182 milijonov lir, lani 2.210 milijonov. MADŽARSKI TRANZIT CEZ LINZ Iz Linza poročajo, da se bodo v kratkem začela z Madžari pogajanja za uporabo carinsko prostega pristanišča. Pristanišče na Donavi bo služilo Madžarom za tranzit njihovega blaga proti zahodnim državam. CARINSKE POSTAVE SO TRDE V genovskem pristanišču je obtičalo na milijone tujih jajc, ki počasi gnijejo, ne da bi neprizadete carinske oblasti mignile z mezincem. Jajca je ustavila v genovskem skladišču carinska odredba iz leta 1923, ki veleva, da mora biti na uvoženih jajcih pritisnjen pečat z označbo države, iz illllllll!llllllllllllllll!lll!lllllllllll!llll!lllllllllll!linil!l!lll!llllll!lllillllllllllll!llllllll!ll PRED RAZVREDNOTENJEM MARO ŠKEGA FRANKA. Po francoskih vesteh iz Rabata (Agence France Presse) namerava Marok razvrednotiti svojo valuto. Ko so Francozi razvrednotili frank decembra lanskega leta, se v Maroku niso odločili za ta korak, da bi namreč tečaj maroškega franka prilagodili novemu tečaju francoskega franka. Tako so hoteli naglasiti še bolj svojo neodvisnost od Francije. Toda gospodarski razvoj jih zdaj sili, da to storijo. Njihova bilanca je močno pasivna; uvoz znaša 187, izvoz 145 milijard frankov. ZA UVEDBO »TEŽKE« LIRE. V Rimu so zopet sprožili predlog, naj bi izvršili denarno preobrazbo tako, da bi na sedanjih bankovcih črtali dve ničli. Sedanjih sto lir naj bi potem veljalo 1 liro. Tega mnenja naj bi bili tudi strokovnjaki, ki študirajo mednarodna denarna vprašanja. Na Francoskem so že izvršili takšno preobrazbo in polagoma uvajajo »težki« frank. FRANCOSKE ZLATE REZERVE VEČJE Francosko ministrstvo za gospodarstvo in finance je objavilo podatke o francoskih valutnih rezervah. V septembru so se te povečale za 71,4 milijona dolarjev; 65,6 milijona so Francozi namenili Mednarodnemu denarnemu skladu. Čisti povišek francoskih valutnih rezerv je torej znašal v septembru 518 milijona dolarjev. Konec septembra so francoske rezerve zlata In deviz znašale skupaj 1.856,8 milijona dolarjev. Od tega je bilo 659 mil. dolarjev deviz Francoske banke, 875,8 milijona dolarjev zlata in 322 milijonov dolarjev zlatih rezerv in deviz. Državnega sklada za ustalitev. katere prihaja blago, in sicer z neizbrisnim črnilom. Odredba tudi določa, kako naj se carinski organi preverijo o kakovosti uporabljenega črnila, in sicer tako. da odrgnejo napis s prgiščem bombaža, ki je namočen v limoninem soku. Znano je, da limonin sok razjeda še tako neizbrisno črnilo in celo samo jajčevo lupino. Zaradi tega je nemogoče, da bi uporabljeno črnilo zdržalo poizkus, ki ga veleva zakon iz leta 1923. Jajca ne morejo spraviti na trg in prvim 16.000 zabojčkom argentinskih jajc se je te dni pridružilo še 40.000 zabojčkov od drugod. Blago je izredno kvarljivo in škoda narašča iz dneva v dan. DOVOLJ MESA V TRSTU. V preteklem mesecu je bil tržaški trg dovolj založen z govejo živino, zlasti s teleti. Na trgu na debelo so cene živini za zakol nazadovale za 10-30 lir pri kg žive teže, vendar se to nazadovanje ni poznalo v mesnicah, kjer je bila cena mesu še vedno na isti ravni kakor prejšnji mesec. Tržačani uživajo mnogo zmrznjenega mesa pač zaradi nižje maloprodajne cene in emilijskega mesa prav tako zaradi nižje cene. V mesnicah so septembra prodali več perutnine in zajcev kakor sicer. Cene so bile znatno nižje kakor v juliju in sploh v preteklih mesecih letošnjega leta. Kemikalije na italijanskem trgu Navedene cene veljajo za 1 kg blaga, f.co skladišče, v .prodaji na debelo proti takojšnjemu plačilu. V cenah nista vračunana občinski davek ter IGE. V primeru spremembe so cene preteklega tedna navedene v oklepaju. živalske in rastlinske maščobe — Kostna mast, dobljena z vodno paro 95-100; kostna mast, ekstrakcijska 85 do 90; loj, ameriški fancy 117-118; domač, kisel 110-112; taljeni, vodni 125 do 127; ribje olje vet. v orig. sodih 200-220; japonski vosek (japonski loj) 680-730; kitajsko lesno olje 440-460; kokosovo olje Ceylon 300-310; kokosovo olje Stretti 300-310; laneno olje, surovo 235-240; firnež 265-275; mandeljrovo cilje FU 1600-1700; olivno olje, sulfurno 320-330; palmino olje, Nigerija, kislost 1415% 160-175; palmino olje, Sumatra-170-175; repično olje 310-320; ricinovo olje, ind. prvoprešano 325-335, drugo-prešano 305-315, medicinalno 420 440; sojino olje, surovo 290-305, rafinirano 340-345 lir. Mila in drugi proizvodi iz maščob <— Belo milo 70-72% 155-160, svetlo 70-72% 125-140, rumeno 50-52% 120-130; čisto smoljeno milo 70-72% 150-160; nevrtla-no ind. sulf. milo 60-62° o 155-165; prosojno milo 72% 165-170; toaletno milo čisto, v kosih po 100 g, 78 80% 270-300; glicerin, dvakrat destiliran 30° Be, FU 500-520 (520-540); glicerin, destilirani 28" Be 440-450 ( 460-475); glicerin surovi, saponifikacijski 88% 380 385, surovi iz lužne vode 80% 255-260; olein koko-• sov 185-190 ,mešani rastlinski, raf. 170 do 180, živalski destilirani 170-200; ste-arin saponifikacijski, dvakrat stiskan 155-165, stearin saponifikacijski, trikrat stiskan 180-200. Smole, gumijaste snovi (gumiji ali cedike), voski — Kolofonija WW »Wa-ter White«, USA 200-220, kolofonija PGH 170-175 (155-170), esterificirana, čista 280-300; kopal LAS 280-330; sandarak 4000-5000; šelak beljen ,v prahu 1000-1100, šelak TN »Truly Nalive« 470-480 (420430), šelak indijski ABTN 570-590 (520-530); terpetinovo olje 150-180 (150 do 170); tragant gumi trgov. 950-1000, traganl gumi Perzija 1 1650-1750; čebel-ni vosek surovi, rumeni 1050-1100, kan-delila vosek 970-1000, karnauba vosek sivi, mastni 1250-1290; surovi lanolin. temen 125-140, surovi lanolin, delno svetel 180-200 lir. Proga Benetke — Dubrovnik — Kotor. Ladje odhajajo iz Benetk vsako sredo ob 24. uri, iz Kotora vsak torek ob 3. uri. 70 - LETNICA ZASLUŽNEGA TRŽAČANA Dne 9. oktobra je preteklo 70 let, odkar se je rodil v Trstu znani narodno-manjšinski delavec dr. Lavo Čermelj. Doktoriral je iz lizike leta 1914 na Dunaju, torej tik pred prvo svetovno vojno. Hotel je postati profesor, toda vojna in nekaj let potem fašizem sta mu onemogočila redno protesorsko dejavnost. Svojemu ljudstvu je služil kot ljudsko-prosvetni delavec, publicist in proučevalec manjšinskih vprašanj. Zanemarjal pa ni niti svoje stroke in napisal vrsto šolskih učbenikov iz zvez-doslovja, fizike in matematike. Kot izredno priden in sistematičen delavec je napisal doslej 40 publikacij: največ o narodno-manjšinskih vprašanjih, nekaj življenjepisov znamenitih jugoslovanskih fizikov in matematikov ter vrsto šolskih učbenikov. Njegova razprava o položaju Jugoslovanov pod Italijo za fašizma v knjigi »Die Nationalitaeten in den Staaten Europas«, Dunaj 1931 in 1932 je bila vsem predstavnikom narodnih manjšin predložena kot zgled, kako je treba objektivno poročati na podlagi listin in statističnih podatkov, brez olepšavanja in dramatiziranja, o resničnem položaju svoje lastne narodne manjšine. Od številnih njegovih knjig o slovenski in hrvaški narodni manjšini pod Italijo je najbolj pomembna njegova v angleščini pisana knjiga: Life- and Death Struggle of a National Minoritv. The Jugoslavs in Italy. (Boj za obstanek narodne manjšine. Jugoslovani v Italiji). Gre za dokumentarno zgodovino Jugoslovanov pod Italijo med dvema vojnama. Od poljudnoznanstvenih knjig pa je najbolj znana »V svetu atomov«, ki je prva seznanila širše slovenske kroge s problematiko je drske fizike. Dr. Čermelj je prikazoval življenje naše narodne manjšine ne samo z narodnostnih, kulturnih in političnih vidikov, temveč tudi z gospodarskega gledišča. Zlasti je temeljito obdelal vprašanje omejitve lastninskih pravic pod fašizmom, likvidacijo slovenskih denarnih zavodov in zadrug. Še v letošnjem Gospodarskem koledarju v Ljubljani je priobčil na podlagi uradnih listin raz pravo o »Kmetijstvu na Tržaškem«. Ko so po prvi vojni fašistične oblasti zapirale po vrsti slovenske šole, je nekaj let na pol ilegalno vodil slovenske trgovske in zadružne tečaje. Takoj po vojni je bil podpredsednik PNOO v Trstu in nato izvedenec na mirovni konferenci za mir z Italijo v Londonu in Parizu. Do letošnjega aprila je vodil Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Sedaj v pokoju v Ljubljani ni skoraj nič zmanjšal svoje sistematične delavnosti: Izdaja po-Ijudno-znanstveno revijo »Proteus«, v tisku je njegova najnovejša knjiga o satelitih in kmalu bo izšel tudi prevod neke moderne angleške knjige. Delo je dr. Čermelju užitek, je kakor zrak, ki mu daje poleta in veselja v življenju, zato mu iz vsega srca želimo, da bi še dolgo vrsto let delal v polnem zdravju. a. r. V Z. Nemčiji premalo turistov Avtobusne proge * • TRST — SEŽANA — IJUBU/ Iz zgodovine jeseniške železarne ODVISNOST OD TUJEGA KAPITALA V ozadju škedenjskih investicij so se pokazala kmalu dotlej skrita interesna nasprotstva med posameznimi skupinami delničarjev Kranjske industrijske družbe. Pri zamenjavi starih osnovnih delnic, ki je bila sklenjena v zvezi s povišanjem delniške glavnice leta 1896 na 5 milijonov goldinarjev, se je pokazalo, da je berlinska banka Born & Busse imela tedaj že absolutno večino delnic. Skupina Vogel & Noot je sicer komercialno eksploatirala družbo z vnovčevanjem njenih proizvodov, toda zaradi svojega znatno manjšega števila delnic je bila že močno odvisna od berlinske skupine. Kakšno vlogo je pri tem igrala skupina ljubljanskih delničarjev, katero sta v glavnem predstavljala ravnatelj Karl Luckmann in njegov brat. Joset, ni povsem jasno. Zdi se, da je ta skupina po prodaji goz-lov zamudila ugodno priložnost, ko bi se Kranjska industrijska družba s pomočjo domačih denarnih zavodov morda lahko osvobodila odvisnosti od tujega kapitala. Vsekakor se je položaj ravnatelja Karla Luckmanna tedaj dokaj okrepil. Postal je »administrateur delegue« upravnega sveta. POD VODSTVOM ENERGIČNEGA PRUSA Poleg Luckmanna je predstavljal ravnateljstvo podjetja kot tehnični ravnatelj Avgust Trappen, ki je prišel na Jesenice leta 1889, ko je zapustil železarno prejšnji tehnični ravnatelj Pantz. Trappen je bil izrazit Prus s pruskim načinom ravnanja, odločen in energičen, dinamičen in impulziven. Zahteval je strogo disciplino, ves dan se je gibal po obratih in rad presenečal delavce, če so počivali ali se pogovarjali. Slovenskih časopisov ni mogel videti. Delavstvo se ga je balo in celo v upravnem svetu ni imel vedno zaslombe, čeprav. je bil poročen s hčerjo predsednika družbe Jožefa Luckmanna, brata glavnega ravnatelja. Toda Trappen je res imel veliko odgovornost, saj je gradil in uvajal v obratovanje na Jesenicah in na Javorniku vedno nove naprave in kasneje je moral nadzirati ludi gradnjo škedenjske železarne. Vse ts naloge je navzlic številnim oviram zadovoljivo reševal, pri čemer je zlasti prihajal do izraza njegov smisel za red in za primerno storilnost pri delu. Po smrti tasta Jožefa Luckmanna in ravnatelja Karla Luckmanna je izgubil zaslombo v vodstvu podjetja, posebno ko je predsednik upravnega sveta Hugo Noot meseca avgusta 1906 postavil za ravnatelja Kranjske industrijske družbe svojega nečaka Karla Noota. NOVI OBRATI SO BILI ZGRAJENI Od leta 1890, ko so na Jesenicah prišli v pogon novi obrati, prva martin-ska peč za 10 ton vložka ter valjarna za pločevino ter za valjano železo, so se obratne naprave v železarni neneho ma povečavale in razširjale. V naslednjih letih so bile postavljene v jeklarni tri nadaljnje martinske peči, zdaj že za 20 ton vložka, a v tovarniški kompleks so postopoma bili vključeni še drugi objekli in druge naprave. Sčasoma je začelo primanjkovati prostora in nastala je zamisel, da bo treba va-Ijarniške naprave premestiti drugam. V poštev je prihajal samo Javornik, kjer je grajščinska posest obsegala vsa zemljišča okrog železniške postaje in je bila podana tudi možnost izkoriščanja vodne sile Javorniškega potoka. Zaradi uresničenja te zamisli se je podjetje najpoprej moralo sporazumeti z lastniki vodnih pravic ob potoku, kajti imetnike mlinov in žagarskih obratov ob tej vodi so ščitile določbe vodnega prava. Z nakupom javorniškega veleposestva od Zojsovih dedičev leta 1870 je Kranjska industrijska družba sicer prevzela tudi vse vodne pravice stare železarne ter grajščinskega mlina in žage ob potoku, a zdaj je bilo treba odkupiti tudi višje ležeče vodne pravice, kajti nameravana zajezitev potoka na Javorniškem rovtu je pomenilo poseg v pridobljene pravice drugih vodnih upravičencev ob nadaljnjem toku vode. Podjetje je hotelo izkoristiti ne samo vodni tok v dolini, marveč tudi ves padec od Javorniškega rovta do doline, kar je pomenilo likvidacijo vseh ob vodi nanizanih mlinskih in žagarskih obratov'. Odkup vodnih pravic je Kranjska in- dustrijska družba izvršila v letih 1897 in 1898, nato je pa sklenila z upravo državnih železnic služnostno pogodbo, s katero je prepustila železnici brezplačno v uporabo tiste zemeljske parcele, ki so bile potrebne za postavitev nakladalne klančine pri projektirani novi valjarni, za katero je bil prostor prav ugodno izbran nasproti javorniški postaji. NAJVEČJE PELTONOVO KOLO V EVROPI Gradbišče je pa bilo treba šele pridobiti z odkupom pobočja nasproti postaji in tam je potem bila zgrajena nova valjarna za pločevino, ki je začela obratovati leta 1900, Potem so leta 1902 montirali v novi valjarni največje Pel-tonovo kolo v Evropi, ki je še danes tehnična znamenitost podjetja. Voda, ki je poganjala to kolo, je pritekala po dolgem cevovodu z Javorniškega rovta, kjer so po odkupu tujih vodnih pravic, zgradili zajezitev vseh pritokov Javorniškega potoka z jugovzhodnega pobočja Črnega vrha. Nato so začeli seliti z Jesenic še ostale valjarniške naprave in leta 1903 je poleg prvega velikega Peltonovega kolesa bilo postavljeno na Javorniku še drugo manjše kolo. Deset let kasneje so na Javorniku pričeli graditi novo težko progo. (Nadaljevanje sledi) Dr. O. Nemška centrala za razvoj tujskega prometa je sporazumno z Zvezo nemških prometnih zvez organizirala v VViesbadenu kongres za tujski promet, ki mu je prisostvovalo 1300 predstavnikov iz, 27 evropskih in drugih držav. Veliko pozornost je zbudilo poročilo nekega višjega funkcionarja v bavarskem prometnem ministrstvu »o pomenu tuj-skoprometne vede za prakso v tujskem prometu«. Poročilo navaja, da je v Zahodni Nemčiji v hotelih in v zasebnih stanovanjih na razpolago 920.000 postelj za tujce. Število nočitev je lansko leto doseglo čez 111 milijonov, toda tujih nočitev (tujih turistov) je bilo samo 10 milijonov. Te so prinesle Nemčiji 1,9 milijarde mark deviz, medtem ko so nemški turisti, ki potujejo zlasti v i/^&I 11 cčtlt tv o NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Vzhod: Sarajevo 12. okt., Zagreb 20. okt. —- Indija — Pakistan: Radnik 24. oktobra, Velebit 5. novembra. — Ožine — Indonezija — Daljni vzh: Radnik 24. okt., Velebit 5. nov. — Sev. Kitajska — Japonska: Rad nik 24. okt., Velebit 5, nov. — Sev. Evropa: Zadar 17. okt. — Sev. Afrika: Srbija 13. okt., Zadar 17. okt., Hrvatska 25. okt., Slovenija 5. novembra. — Sev. Amerika: Srbija 13. okt., Hrvatska 25. okt., Slovenija 5. novembra. — Južna Amerika: Treči maj 1. r.o\. — Perzijski zaliv: Topusko po 15. oktobru, Vis. 30. decembra. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA Proga Jadransko morje — — Dalmacija — Grčija: Lastovo 20. oktobra. JADROLINIJA (Izvensezonski plovni red) Proga Trst — Pulj — Zadar. Odhodi i/ Trst vsak četrtek in soboto ob 8, iz Kopra ob 9.45, iz Pirana ob 10.30, iz Pulja ob 15.30. Odhodi iz Zadra vsako sredo in petek ob 1.30, iz Pulja ob 9.05, iz Pirana ob 13.55, iz Kopra ob 15.30. Proga Trst — Reka — Pirej. Odhod iz Trsta vsak torek ob 24. uri in pristanek v Pireju naslednji ponedeljek ob 19. uri. Odhod iz Pireja vsako sredo ob 12. uri, prihod v Trst naslednji torek ob 7. uri. MOTORNA LADJA »PIRAN« ZA SPLOŠNO PLOVBO Poročali smo že, da je Splošna plovba naročila na Japonskem veliko motorno ladjo. Ladjo so splavili v Tokiu konec februarja 1959. Nova ladja prispe v Piran prihodnji teden, v soboto 24. t. m. Piranska občina, za katero ima Splošna plovba veliko zasluge, priredi ob tej priložnosti občinski praznik. Ladjo je zgradilo podjetje Hakodate Doek Co. Dolga je 158 metrov, široka 150 m in obsega 10.965 brutoregistrskih ton (nosilnost 16.076 ton). Doseže lahko hitrost 17 milj (ekonomska 14,7 milje). Imela bo 46 mož posadke ter bo poleg tovora lahko sprejela 8 potnikov. NOVE POMORSKE TURISTIČNE ZVEZE. Za poletni turistični pomorski promet med Trstom in Lignanom so namenili še eno ladjo. Gre za 170 tonski parnik, ki bo lahko prevažal 250 do 280 potnikov. To se je zgodilo na pobudo družbe Lignano Marit-tima, ki obratuje zdaj na tej progi z ladjo »Italia L«. V pretekli turistični sezoni je v Miramar in Trst prišlo po morju nad 6000 obiskovalcev iz tega znanega furlanskega kopališča. Omenjena družba misli ob začetku in ob koncu bodoče sezone prirediti več krožnih voženj, katerih cilj bi bil na eni strani Jadrana dalmatinska obala, na drugi strani pa Ravenna. ttaUedtfiji kotali be priporočajo Hotel COLOMB1A Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo dl Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske n dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in ta pla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine! Italijo in Španijo, pustili v tujini 2,4 milijarde mark. Primanjkljaj v nemški turistični bilanci je v letošnjem prvem polletju dosegel že 188 milijonov mark (lani samo 145). - Za turistično propagando vzdržuje Nemška centrala za tujski promet v glavnih mestih tujih držav nad 20 informacijskih uradov. Lansko leto je dala natisniti okoli 15 milijonov plakatov in raznih prospektov. Centrali pomagajo film, radio in tisk. Prometni minister zahodnonemške republike je obžaloval, da prihaja v Zah. Nemčijo tako malo turistov. Povabil je vzhod-noevropske države vštevši Sovjetsko zvezo, naj bi proučile skupno z Zahodno Nemčijo vse možnosti za izmenjavo turistov. MNOGO VEČ TUJIH TURISTOV V SLOVENIJI Po podatkih Narodne banke je turizem v Sloveniji letošnjega avgusta vrgel 15% več kakor julija. V prvih osmih mesecih je prinesel 9553 milijonov dinarjev, v prvih osmih mesecih lani pa 8.771 milijonov. V najvažnejših turističnih središčih Slovenije so prenočitve narastle' za 11%. Nočitve tujih turistov so narastle za 37% v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. MNOGO TURISTOV V PORTOROŽU. V Portorož še vedno prihajajo turisti kljub pozni sezoni, zlasti Švicarji. Prve dni oktobra je bil hotel »Central« še popolnoma zaseden, »Palače« pa %. Izvensezonske cene so izredno nizke. V »Centralu« stane penzion 790 din, po turističnem tečaju (64 din za 100 lir) znaša torej 1220 lir; za ta denar dobi turist prvovrstno hrano in prenočišče. UVOZ KONJ IZ ROMUNIJE Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je sporazumno z ministrstvom za kmetijsko in gozdarstvo sklenilo, da izda dovoljenje za uvoz nadaljnjih 4000 konj za vprego in za zakol iz Romunije. Novi kontingent je treba izčrpati od 16. oktobra do 31. decembra 1959, in sicer v mesečnih kontingentih: oktober čez Pontebo 890, čez Trst 444 konj, november čez Pontebo 890, čez Trst 443, december čez Pontebo 890, čez Trst 443 konj. Kontingent si lahko carinarnici do neke mere izmenjata. XXVII MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM NOVI SAD Edina eskiusivna prodajna Agencija v Ttstu Ul. S. FRANCESCO 44-46 Takojšnja IzroCitev vseh vrst Vesp modela 1959 z nemudno špedicijo v Jugoslavijo. Največja Izbira vseh vrst že rabljenih In obnovljenih Vesp po zelo znižani ceni. - Edina zaloga originalnih nadomestnih delov Rlagglo. ,VISTA‘ TRST, Ul. Carduccl 15, tel. 29-656 Bogata izbira naočnikov, daljnogledov, šestil, računal in potrebščin za višje šole, toplomerov in fotografskega materiala. Prodam ali /.omenjam za nepremičnine industrijski bom pieks za proizi/odnjo gradbenega materiala vrednost 19 milijonov Naslov in podrobnejše informacije na upravi lista. TRST — SEŽANA — LJUBLJANA Odhod iz Trsta: vsak dan ob 7.15 (SA^) in ob 18. uri (SAP). . Odhod iz Ljubljane: vsak dan ob bi (SAP) in ob 17. uri (SAT). Odhod iz Sežane: proti Trstu ob 8.3°' ZAGREB — TRST Odhod iz Zagreba dnevno ob 5.30' prihod v Trst ob 10. uri. Odhod iz Trsta ob 16. in prihod v Zagreb ob 20.30. (Croatiatrans) TRST — SEŽANA Ob petkih in sobotah odhod iz TRST^ ob 7.00 in 15,30; z Opčin ob 7,20 ‘j1 15,50; ob nedeljah in ponedeljkih °“' hod iz Trsta ob 9.30 in 19. Odhodi iz SEŽANE ob petkih in sob0' tah ob 9.30 in 18.30; ob nedeljah in ponedeljkih ob 8 in ob 14.30. (Sat - Sara - Slavnik) LJUBLJANA — POSTOJNA — GORlcA Ob delavnikih. Odhod: iz LJUB LIANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (Sap) TRST — OPATIJA — REKA Odhodi iz Trsta: vsak dan ob 7.00 $ ob 17.30. Odhod z Reke vsak dan ob 6.00 in 16-3® (Sara - Autotraiis) TRST — HERPELJE - KOZINA Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 b1 13.10, ob torkih pa ob 13.00 in \9^ Odhodi iz Herpelj v Trst: ob sobori0 ob 9.00 in 14.30, ob torkih pa ob Bi-1 in 14.30. (Slavnik - Autovie Carsiche) TRST — PESEK Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 13.10 in 17.30; ob praznikih pa ob ll-’u ter ob 17.30. (Autovie Carsiche) TRST — FERNEČE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 10.45, 13.10, 13.30, 18.00; ob prazniki11 pa ob 7.25, 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 13.1®' 13.50, 14.30, 15.00, 15.30, 16.00, 16.3®' 17.00, 17.30, 18.00, 18.30, 19.00, 19-45' 20.30, TRST — ŠKOFIJE Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 5A®’ 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15 12.00, 13.3®' 14.30, 16.15, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00 i11 ob 22.30. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9-tf' 11.15, 14.30, 17.15, 18.30 , 20, 22.15 , 23.3() Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mi1111' ce (Largo Barriera Vecchia). TRST — KOPER Vozi vsak dan Odhodi iz Trsta: 7.00, 11.00, 12.00, 13.®°' 15.30, 19.00. Odhodi iz Kopra v Trst: 6.00, 7.00, 8A' 14.00, 15.00, 18.00. (Torta _ Slavnik) TRST — PULJ Odhodi iz Trsta: vsak dan ob ob nedeljah še ob 7.20. Odhodi iz Pulja: vsak dan ob 7.0®’ ob nedeljah še ob 16.00. (Autosaobračaj - Torta) TRST — BUJE Odhod iz Trsta vsak dan ob 7.30, 16 ®® Odhod iz Buj v Trst ob 6.30, 17.00. (Torta - Istra auto) TRST — UMAG Odhodi iz Trsta: ob 8.00. 12.20, 14.45 ter 18.30, Odhod iz Umaga v Trst: vsak dan 7.30, 11.15, 15.15, 18.05. (Istra auto) GORICA — SOLKAN Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice vsak dan ob 11.30 'n ob 16.30. Odhod iz Solkana ob 7.30 in ob 14. u"' (F. Ribi) GORICA — ŠEMPETER — VRTOJBA Razen ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Gorice ob 9.00 in ob l4®:' Odhod iz Vrtojbe ob 9.30 in ob 16®® GORICA — ŠTEVERJAN — MEDANA Odhod iz Gorice ob delavnikih: ob ' uri, 12.30 in ob 16. uri. Odhod iz Medane: ob 8. uri, 13.30 1va razprava ter je bila končno la Jeta posebna resolucija. Ker sta bi-b,)]* edsednik in podpredsednik zaradi Pod 111 zadržana, je zborovanje vodil Hik^^sodnik Izidor Preoan, predstav-y '-'neških Slovencev, dav^o-em poročilu je Dušan Hreščak ldta el glavne določbe Posebnega sla- ’ * kolikor vctHotrciio r»rc»\rioa SlO” !(>„; ' kolikor zadevajo pravice - tv. in nato ugotovil, v kakšni me izpolnjujejo obveze italijan- °^asii 'lade. Glede uporabe slovenskega ske iezika , gla ‘ ' javnih uradih je govornik na-"(ivi ’ C*a -je izP0lnjevante te pravice Pa n° v Prv' vrs,i od oblasti, deloma >o s, . °d samih Slovencev, ki morajo dil . 0J° pravico tudi uporabiti. Obso-'eli e-Z*ast‘ dejslt o. da je še danes v ju av' fašistični ukrep, ki pod kazni-ijka cP0veduje uporabo slovenskega je-Pec tla s°diščih v primeru, ako Slove-o |Zn.a tudi italijanski jezik. Določba pr(, ,Vojezičnih napisih v krajih, kjer - stayljajo Slovenci vsaj četrtino -ebiv; spacla-.ie, čeprav so okoliške vasi, a'stva, se \ tržaški občini ne iz- te jJ Pod Trsi, slovenske. Dolgo se sani°VOrnik Pomudil pri važnem vpra-11J.J ’ ki ga predstavlja za Slovence dil °n'tev slovenskega šolstva in ure-Itj . Položaja slovenskih šolnikov. Pet * ze minilo od podpisa londonske-tu ,SP0razuma in vendar ni še danes o^šatije rešeno. Dalje je govornik s]0vai* Ustanavljanje italijanskih šol v C^kih vaseh, ki imajo samo raz-km^ovalen značaj. Glede slovenskili da ln'h ustanov ugotavlja poročilo, s , ® uživajo enakopravnosti v primeri okuimi italijanskimi ustanovami razpo| 'ensko narodno gledališče nima na ne ..ag° stalne javne dvorane, pa tudi bttljZlVa nikakšne javne podpore. Glas-o0s.. vatici še niso priznali pravice jav-Po’-čeprav ima okoli 200 gojencev in diznice v Barkovljah, Boljuncu, ežini in v Trebčah. Po izpitih na morajo dijaki napraviti izpit ■v; Tu.ja italijanskem glasbenem zavodu jašlc ^uška Matica, ki vzdržuje Di-jav'^, ne uživa nikakšne podpore Ha • Vsredstev, a prav tako ne Narod-n studijska knjižnica ne Slovenska i^^etna zveza. Glede slovenskih kul-°sr.i C*ornov ugotavlja poročilo, da se g«. Ufi kulturni dom v ulici Petronio Pri e’ g'edc ostalih dveh (v Rojanu in q v- Ivanu) pa zadeva še ni rešena. Ite v°t'nik je navedel podrobne podal-tisi,0 kolonizaciji slovenske zemlje s jz . tf a lični m naseljevanjem beguncev ir? ktfe. p0 uradnih podatkih se je v If. 'ko občino od leta 1945 do konca •J. I953 priselilo 56.678 Italijanov, iz-j^,0 Pa 25.292; čisli prirastek italijan-3| jj. doseljencev v 9 letih znaša torej *a iq podpisa mirovne pogodbe le-Seli] , do konca leta 1952 se je preji u0)2 Jugoslavije (z ozemlja, katero id .»Ho priznano po mirovni pogodbi), ljud'Cer Ptedvsem iz Istre, okoli 40.000 o* ‘v Trst in 25.730 na osialo Tržaško prto- Zaradi lega priliva je število ■ Dlvalstv;i tud v Trstu izredno narasllo koh 25S'235 v letu 1945 na 283.842 do Oo Ca leta 1957). Od leta 1954 do vključ-Pod SeP,embra 1958 se je po uradnih Ijltd' ih Priselilo v Trsi novih 43.412 |jev'' Pdselilo pa 20.048. Zaradi prise-Ij^d?^3 50 se morali mnogi domači g^-0 izseliti, zlasti \ Avstralijo. Be- vjn ^ iz Istre paselujujejo zlasti v De-Sy ^"Uabrežinski občini, nadalje pri kad •-r'ZU| na Proseku, na Opčinah, v ?cak in tudi v drugih slovenskTt |je u- Velike površine slovenske zem-njš-So razlastili za industrijsko prista-e v Zavljah (1,325.750 kv. metrov, ^dovoljslvo v Gorici Gorici $(,, —wc. so s precejšnjim zadovolj-nif?111 sPrejcli vest o obnovitvi želez- pkega tjori prometa med Novo in staro s^o. V Gorici so nekateri gospodar-:n krogi pričakovali ta korak že leta \ let. itied 3 Ponovno otvoritev prometa Po južno železnico \ Gorici in med ‘do v Novi Gorici so pričeli misli- že v prvih letih po razmejitvi, ko Podpisani prvi gospodarski spo- Tr 7"“ med obmejnimi pokrajinami, nek 3 pa ie povedati, da niso v Gorici gle,atyri gospodarski in politični krogi odarstvu obnova prometa med a postajama. .V Rimu je vlada iz-tai - a nesmisel take krajevne ovi-sla;e Politike in med Italijo in Jugo-nj vlj0 80 sc pričeli razgovori o ponov-Go^stavitvi železniškega prometa na •tlen'1 eiTl' P° i’0 na cn' stfam razbre-|)0 'ip promet oaz Trst, na drugi pa r'Qric'nesl0 korist tako Gorici kot Novi sPr°V*ea ° Podpisu je bila zaradi tega sp jJeta z zadovoljstvom in goriški go-(la arski in tudi politični krogi upajo, slav'° nova zveza med Italijo in Jugo-- Jo ne samo pripomogla k delne- tlii marveč lu^j omiljenju brezposelnosti, /av 8 izboljšanju zvez med obema dr-r0i?rna na krajevnem področju. (Po-v j,0 0 podpisu zadevnega sporazuma il»>.lniu Sioj v zadnji številki »Gospostva«), razlaščenih 283 slovenskim kmetom) in za graditev naselij za istrske begunce. Kmetom so plačevali razlaščeno zemljo po mnogo nižji ceni, kakor je tržna osna zemlje. Pri tej razlaščevalni akciji je pomagala tudi bivša Zavezniška vojaška uprava. Niti fašizem ni uporabljal takšnih pruskih metod za kolonizacijo slovenske zemlje. Poročilo omenja tudi položaj goriških Slovencev, ki je slabši kakor položaj tržaških Slovencev. Razmere na Goriškem so skrajno zaskrbljujoče; slovenski jezik ni lam uradno priznan in Slovenci ga ne morejo uporabljati v svojih vlogah na javne urade. PODROBNA RAZPRAVA Med prvimi je posegel v razpravo prof. Franc Ravbar, ki je kritiziral učne programe slovenskih šol, ki niso po duhu dovolj slovenski. Drago Pahor je opozoril na nedostatke v šolski organizaciji pa tudi na pekatere nepopolnosti v šolskih knjigah. Kritiziral je raznarodovalno akcijo Lege Nazionale po slovenskih vaseh. Med razpravo so nekateri govorniki primerjali tudi položaj na Tržaškem s položajem na Južnem Tirolskem, ki je poslal že predmet diplomatičnih razgovorov. Miladin Černe iz Gorice je naglasil zlasti očitne razlike v ravnanju s Slovenci na Tržaškem, na Goriškem in v Beneški Sloveniji. Tržaške Slovence ščiti londonski sporazum, goriške in beneške pa samo ustava, ki se ne izvaja. Beneški Slovenci nimajo slovenskih šol. O položaju Slovencev v Beneški Sloveniji je govoril še posebej podpredsednik Izidor Predan, ki je pozval rimsko vlado, naj gleda na položaj Slovencev bolj realistično in naj uradno prizna obstanek slovenske narodne skupine na Beneškem. O določbah Posebnega statuta in o slovenskih šolah je govoril tudi prof. dr. A. Budal. Boris Race je zlasti zahteval, naj oblasti končno začno uporabljati naš jezik v javnih uradih. V ta namen je treba v javne urade kakor na prefekturi, pooliciji, komisariatu, občinskih in davčnih upravah postaviti uradnike, ki znajo naš jezik. DISKRIMINACIJA NA GOSPODARSKEM PODROČJU Dr. Stanko Oblak je obširneje govoril o gospodarskih diskriminacijah v škodo Slovencev. Kdor hoče postaviti dvojezični napis na svoj obrat, mora plačati dvojno takso, ker se ta plačuje po številu uporabljenih črk. Slovenci občutijo tudi davčno diskriminacijo in večkrat tudi v instancah od najnižjega do najvišjega organa. Pogosto odvisi takšno ravnanje tudi od posameznega funkcionarja. Slovenci so tudi opazili, da sledi navadno šovinistični gonji v tisku ali besedi poostritev kurza proti njim. Zdi se, čeprav ni za to dokazov, da prihajajo včasih zadevna navodila z višjih forumov. Zahtevi Slovencev, da bi tudi njihovi ljudje bili imenovani v prizivne organe, ki imajo opravka z davčnimi zadevami, doslej še ni bilo ustreženo. Letos so v komisijo prve instance za razsojanje davčnih dajatev vključili tudi 4 Slovence, toda ti so bili imenovani na predlog posameznih političnih strank; med 15 člani, ki jih je imenovala linančna inlendanca, ni nobenega Slovenca. Slovenci ne zahtevajo nikakšnih privilegijev, pač pa le pravice, ki jim gredo — je zaključil dr. Stanko Oblak. Franc Štoka je pozval Slovence, naj se z večjo vnemo borijo za svoje pravice v mestu in na deželi, kjer že prirejajo tudi predavanja v italijanskem jeziku. Dolžnost Slovencev je, da izkoristijo svojo pravico do občevanja v lastnem materinem jeziku v javnih ustanovah in da priznanje te pravice tudi izsilijo. RESOLUCIJA SKGZ Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja, da se položaj tržaških Slovencev v petih letih po podpisu londonskega sporazuma ni bistveno spremenil, čeprav so se odnosi med Italijo in Jugoslavijo izredno izboljšali in se obojestranske koristi razvijajo v duhu dobrega sosedstva in vzajemnega sodelovanja. Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža svoje nezadovoljstvo nad takšnim položajem in ugotavlja, da se prevzete obveznosti posebnega statuta ne spoštujejo, čeprav so pristojne oblasti pokazale z nekaterimi svojimi ukrepi, da jim je do tega, da se nekatere določbe statuta uveljavijo. Resolucija obžaluje, da pristojne oblasli niso sprejele do danes nobenega ustreznega ukrepa, da bi se a) dokončno z zakonom uredil položaj slovenskega šolstva; b) dodelila slovenskim kulturnim ustanovam podpora iz javnih sredstev; c) omogočilo v javnih' uradih pravično zastopstvo; č) ukinila fašistična zakonska določba, ki prepo-veduje pod kaznijo uporabljanje slovenskega jezika na sodiščih; d) dokončno uredila zadeva ostalih dveh kulturnih domov; e) uvedla dvojezičnost na vseh javnih napisih, kjer slovenski živelj tvori več kol četrtino celotnega prebivalstva in I) prenehala z razlaščanjem in kolonizacijo slovenske zemlje. Spričo resnega položaja na Goriškem in v Beneški Sloveniji zahteva resolucija, da se veljavnost določb posebnega statuta raztegne ludi na goriške in beneške Slovence; sedanja zemljepisna diskriminacija nasprotuje tudi 6. členu republiške ustave, čutu za pravico in najosnovnejšim narodnostnim in človečanskim pravicam. Resolucija nalaga izvršnemu odboru, naj protestira proti nezadovoljujočemu položaju in ravnanju tudi v imenu vse slovenske javnosti pri italijanski vladi in generalnem vladnem komisarju. Jiultura in življenje SMRT UMETNOSTNEGA KRITIKA BERNARDA BERENSONA V Firenzah je umri v visoki starosti 94 let, slavni ameriški umetnostni kritik in pisatelj litvanskega rodu Bernard Berenson. Zelo mlad se je iz Litve izselil v Združene države, študiral je na Hartvardski univerzi. Nato je prišel s študijsko štipendijo v Italijo, kjer se je kasneje stalno naselil v Firenzah. Proučeval je umetnostne probleme v zvezi z delovanjem največjih italijanskih mojstrov, od Giotta do Tintoretta. Leta 1894 je objavil študijo o beneškem slikarstvu, nato delo o florentinskih slikarjih v dobi Renesanse. Sledile so razne knjige o renesančnih slikarjih v srednji Italiji, obširno delo v desetih knjigah o italijanskem slikarstvu, šludija o risbah florentinskih slikarjev, knjiga o beneških slikarjih v Ameriki in številni eseji. Na vprašanje, zakaj se čuti Evropejca, je pokojnik nekoč izjavil, da se čuti Evropejca, ker je Amerikanec. Svojo izjavo je takoj pojasnil, rekoč, da lahko samo Amerikanec gleda na Evropo kot na nekaj enotnega, ne kot na skupek nacionalističnih držav. Takoj pa je poudaril, da se razlikuje od nekdanjih Amerikancev, ki postanejo »patriotič-no« razpoloženi samo do kakšnega majhnega evropskega dela. V teh Ame-rikancih se včasih razvije vneto in strastno zanimanje za kakšno osamljeno področje evropske celine. To jim preprečuje, da bi znali ceniti tudi druge dežele in druge pojave v Evropi. Že ta zgodba nam dokazuje, da je bil Bernard Berenson zelo trezen človek. Zalo nas bo zanimala njegova o-cena skrajne modernistične umetnosti. Po njegovem je treba časa za priučitev vsake veščine. Kaže pa, da se tega nekateri sodobni umetniki ne- zavedajo. Njihova skrb je zgolj ta, da nekaj z barvami počačkajo, nakar takemu Skrpucalu dajo bolj ali manj senzacionalen naslov. Tedaj planejo do kakega trgovca ,da bi svoj »umotvor« vnovčili. Po Berensonu, to ni umetnost, to ni prava umetnost, in ni niti umetniška »tehnika«. Na žalost se je mnogo slikarjev in drugih likovnih umetnikov, ki so obiskali Berensona, rado bahalo z vse-znalostjo, čeprav ni imelo za umetniški poklic polrebne priprave in niti razpoloženja. V estetsko teorijo je Berenson vnesel novih pogledov. Umetnino je treba po njegovem presojati z gledišča psihologije človeka, ki umetnino gleda. Ta človek bo užival nad umetnino, če mu bo la lahko posredovala občutek navdušenja. To navdušenje bo posledica vidnega, optičnega dojemanja bistva ogledovane umetnine in manj njene ilustrativne sposobnosti, ki že spada v področje domišljijskega snovanja, kar pa igra v tem primeru podrejeno vlogo. ŠOLE JE TREBA PREOBRAZITI Z zanimanjem smo brali v »Piccolu« od 10. oktobra članek znanega italijanskega publicista Giovannija Ansalda. Članek, ki je pritegnil pozornost marsikaterega čitatelja, ima naslov »La morale del Luni k«. Nauk, ki ga Ansal-do posnema iz dejstva o sovjetskih in-terplanetarnih uspehih, je trpek. Pisec ga namenja italijanski mladini. Nesmiselno je natrpavanje licejskih in klasičnih učilnic z dijaki, ki si izbirajo študij le po tirnicah manjšega intelek- tualnega napora, pozabljajoč, da je za današnjo družbo verjetno bolj koristen dijak, ki se posveti elektrotehniki, kot pa dijak, ki se z najbolj različnim razpoloženjem loteva latinščine. Nezahtevnost študija odloča o usmerjanju večine italijanskega in zahodnega dijaš-tva v poklice, medtem ko izbira sovjetska mladina zahtevne in težke študije, ki se jim posveti z naj večjo vnemo in ljubeznijo. Tudi delavska mladina se po Ansaldovem prepričanju podaja na delo že v zgodnjih urah z nemanjšo vnemo in ljubeznijo do dela, ker se zaveda družbene pomembnosti opravljene službe. Uspeh »Lunika III.« je potemtakem uspeh najširših slojev sovjetske delovne mladine in sovjetskih znanstvenikov, ki se ne strašijo trdega dela, ker so ga vajeni požrtvovalno o-pravljati že z mladih nog. Giovanni Ansoldo končuje to izredno poučno sliko o zahodnem in sovjetskem znanstvenem prizadevanju na področju zvezdo-plovbe z Goethjevim rekom: »Die Welt ist nicht da, fiir di feige Volker« (Svet ni ustvarjen za strahopetne narode). jj. Ena izmed velikih jugoslovanskih tovarn Tovarna strojev »Ivo Lola Ribar« v Železniku pri Beogradu je bila dograjena leta 1947 in zavzema površino 800.000 kv. metrov. Tovarna razpolaga z vsemi potrebnimi oddelki za proizvodnjo o-rodnih strojev, industrijskih oprem in delavnic vseh vrst. Poleg livarne z .oddelkom za modeliranje je mehanična delavnica, dalje oddelek kovinskih gradenj, oddelek za proizvodnjo kretnic, kovačnica, jeklarna, oprema za proizvodnjo. potrebnih plinov, oddelek za popravila strojev itd. Zavod za projektiranje je deloma nameščen v Beogradu. Proizvodni program tovarne je zelo bogat in obsega proizvodnjo orodnih strojev, oprem za metalurgijo, rudarstvo, za tovarne sladkorja, lepenke, za opremo kemičnih tovarn, opekarn ter za proizvodnjo železniških kretnic. Tovarna ne dela samo za domači trg, temveč v veliki meri tudi za izvoz. Tako izvaža svoje izdelke v Azijo, Afriko in. Južno Ameriko, da ne omenjamo velikih naročil iz evropskih držav, kakor iz Švice, Poljske, Madžarske, Grčije in ludi iz Sovjetske zveze. V zadnjih dveh letih je tovarna dobavila Indiji 6.300 kompletnih železniških kretnic v vrednosti nad 5 milijonov dolarjev. V kooperaciji izdeluje vagone cisterne za Sovjetsko zvezo. Tovarna je dobavila odlivke za 800 cistern v vrednosti 1,200.000 dolarjev. Da bi si lahko ustvarili vsaj približno sliko o obsegu podjetja in proizvodnih naprav, bomo navedli še nekatere podatke. Raznih orodnih strojev je tovarna doslej izdelala za 4000 ton. Velikim železarnam na Jesenicah, v Zenici, v Nikšiču in Smederevu je dobavila 32 lisoč top razne opreme, tovarni kablov v Novem Sadu 124 strojev v skupni teži 400 ton. Razne opreme za osmen-tarne, opekarne in druge vrste podjetij je izdelala 600 ton. Tovarna izdeluje tudi vrtalne naprave za petrolej, in sicer je bilo takšnih naprav izdelanTt 120. v skupni teži 1500 ton. Vrednost strojev, ki jih je izdelala tovarna v 11 letih znaša 37 milijard dinarjev. SR 0 F. Z. TRST ■ Ul. ICA P A H I O P I L Z 1 ST. I«;l. - T E L fi P O N tr I«.»5 SPOmRSKKGA ZDRUZEN1A VižaiUa Uieditna banka ODPRTA Kakor smo napovedali že v zadnji številki »Gospodarstva«, je Tržaška kreditna banka v ponedeljek, 12. okt. pričela poslovati v Trstu, v ulici Fabio Filzi 10. V soboto popoldne je ravnatelj banke M. Kocijančič povabil tržaške časnikarje na ogled prostorov. Ti so urejeni praktično in okusno po načelih sodobne arhitekture. Banka je nastanjena v pritličju in prvem nadstropju. Ti prostori so ludi njena lastnina. Tržaški poslovni krogi so z zadovoljstvom sprejeli ustanovitev domače slovenske banke, ker vidijo v njej novo gospodarsko pobudo, ki bo samo v korist tržaškemu gospodarstvu. Le neznani pristaši »Giovane Itaiia« (Mlade Italije) so raztresli pred banko in v sosednih ulicah ter pri Sv. Jakobu letake, v katerih pozivajo Italijane na večjo budnost pred slovenskim prodiranjem in protestirajo proti dvojezičnosti. SEJA ITALIJANSKO-JUGOSLO-VANSKE KOMISIJE ZA VARSTVO MANJŠIN. Agencija »Itaiia« poroča, da bo 26. oktobra v Rimu peta seja mešane italijansko-jugoslovanske komisije za varstvo manjšinskih pravic, ustanovljena po določilih londonskega sporazuma. Razpravljali bodo o vprašanjih, ki jih bosta komisiji predložiti obe strani. Jugoslovani zahtevajo, naj bj v delovni spored vključili vprašanje dvojezičnosti, Italija pa predlaga, naj bi obravnavali vprašanje šol. Poleg tega bo prišlo na vrsto nekaj zasebnih pritožb, ki so jih vse poslali Slovenci s Tržaškega ozemlja. Tudi pri 'vseh poprejšnjih zasedanjih komisije ni bilo nobene take pritožbe od pripadnikov italijanske manjšine, ki živi na Koprskem ali na ozemlju, ki je bilo priznano Jugoslaviji po mirovni pogodbi. Tokrat pa bo, komisija imela v rokah tudi pritožbo proti Jugosla, vijt, ki jo je pred časom poslal Italijan, ki je tedaj prebival v Istri, a se je med tem zatekel v Italijo. NOVA JAVNA DELA. Ravnateljstvo za lavna dela pri generalnem vladnem komisariatu je pred kratit m zaključilo natečaj za oddajo raznih javnih del pri popravljanju mestnih ulic. Načrt za javna dela v poslovnem letu 1959-60 obsega znesek 78 milijonov 445 tisoč lir za popravilo ulic, 35,5 milijona lir za popravilo državnih cest, li milijonov 750 tisoč lir za vodovodno in električno napeljavo v ribiško naselje ob Timavi. Skupaj znaša proračun izdatek 125 milijonov 645 tisoč lir. V Trstu bodo popravili naslednje ulice: Zanet-ti, Paestrina, XXX Ottobre, Toti, Gadoma, Čampo Marzio, Crispi, Pel-lico. PREMESTITEV DUHOVNIKOV NA TRŽAŠKEM. S škofijskim odlokom so bile izvršene naslednje izpremembe: Jože Vidmar, doslej kaplan v Barkovljah, je bil imenovan za kaplana na Opčine; Viljem Žerjal, doslej kaplan na Opčinah, za kaplana v Barkovlje; salezijanec Franc Štuhec, doslej župnijski upravitelj v. Dolini, za ravnatelja Marijanišča na Opčinah in salezijanec Jože Miklič, doslej kaplan v Dolini, za župnijskega upravitelja v istem kraju. Zadnjega romanja v Rim, ki ga je vodil škof Santin, se je udeležilo tudi 250 tržaških Slovencev. Papež Janez XXIII. je kratko nagovoril Slovence v slovenščini; ker je bil delj časa nuncij v Sofiji, se mu je na nekaterih mestih poznal bolgarski naglas. Vprašanje cestarine na tovornjake V četrtek se je sestalo predsedstvo našega združenja in člani sekcije avtoprevoznikov, ki so z zadovoljstvom ugotovili, da so napori, ki jih je v zadnjem času zastavilo Združenje, da se uredi na zadovoljiv način plačevanje cestnih tarif za italijanske tovorne avtomobile, vendar rodili uspeh. V jugoslovanskem zveznem Uradnem listu od 30. septembra 1959 št. 39 na strani 967 je bila namreč objavljena nova Uredba o pobiranju taks za cestna motorna vozila, registrirana v Italiji, ki določa: 1. Za tovorne avtomobile registrirane v Italiji in za njihove priklopnike se bodo pobirale po tarifni števliki 147 ta- V Trstu je umrla 77-letna Apolonija Bervar vd. Renko, na, Proseku Albert Ravbar, na Opčinah Zora Škabar, v Gorici Jožko Mikluš in v Ljubljani 86-letni Ivan Kralj. V Ljubljani je umrl Jože Cermažar, načelnik izvoznega oddelka tovarne Toko v Domžalah; pred vojno je imsl v Ljubljani tiskarsko podjetje. IV, NEKAJ O BRIONIH Od Limske drage do vasi Brajkovi-čev je le nekaj kilometrov. Tu blizu je križišče cest, ki vodijo v Pulj, a od severovzhodne strani se vije cesta iz Pazina in Kanfanara, ki pelje v Rovinj, znano istrsko letoviško in zgodovinsko mesto ob morju. Od tu dalje je pokrajina enolična in skoro dolgočasna vse tja do Pulja. Prvi večji kraj na naši poti so Balo, nato Vodnjan, kjer se odcepi pot v Fažano; tu je pristanišče za Brionske otoke. Brioni so le približno 3 kilometre oddaljeni od Fazane. Ti otoki so znani že iz rimskih časov, kar dokazujejo tudi izkopanine. Pozneje so bili' popolnoma zanemarjeni in pozabljeni. Za časa avstro-ogrske monarhije se je zaljubil v Brione avstrijski bogataš Kupehvieser, ki jih je s svojo iznajdljivostjo pretvoril v pravi zemeljski raj. Poseben značaj daje Brionom bujna subtropska llora (magnolije, a-gave, agrumi, palme, trte itd,), ki so zaradi prijetnega podnebja zvabljali vsako leto, pozimi in poleti, nešteto avstro-ogrskih bogatašev na zdravljenje in oddih. Isto vlogo so igrali Brioni po prvi svetovni vojni. Po drugi svetovni vojni so postali Brioni kraj oddiha predsednika jugoslovanske vlade Tita. PULJ PREDVSEM VOJNO PRISTANIŠČE Od Vodnjana je še 10,5 km do Pulja. Na desni in levi strani ceste se razprostirajo skromne kraške njive in oljčni gaji. Pulj sam in predmestja da- rilnega zakona po upravnih laksah enake cestne takse, kot znašajo ustrezne cestne dajatve, ki jih plačujejo takšna vozila jugoslovanske registracije v Italiji. 2. Jugoslovanski carinski organi bodo ravnali po členu 1. te uredbe do vštetega 15. novembra 1959. Od 16. novembra 1959 dalje se bodo takse pobirale po tarifi št. 147 taksne tarife zakona o upravnih taksah tudi za. vozila, ki so omenjena v 1. točki le odredbe. 3. Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu FLRJ. Tj določbe so ugodnejše od tistih, ki so veljale do 8. oktobra, to je do dneva, ko je začela veljati najnovejša odredba. Po zakonu o upravnih taksah z dne 2. julija 1959 (ki je bil objavljen v Uradnem listu z dne 15. julija in je začel veljati 14. avgusta), so morali plačevali tukajšnji avtoprevozniki za vožnjo po Jugoslaviji 3 dinarje za vsak dejanski netotonski kilometer od dejanskega tovora. Po novi odredbi bodo plačevali toliko, kolikor plačujejo jugoslovanski avtoprevozniki v Italiji. Tarifa, ki je zdaj veljavna v Italiji, in je določena po času in po nosilnosti posameznega vozila, je ugodnejša. Tako na primer plača avtoprevoznik za tovornik z nosilnostjo 7 ton za 10 dni 2.667 lir, a za priklopnik z nosilnostjo 13 Ion 4.750 lir za 10 dni. Italijanska larifa ni odvisna od tovora, od količine tovora, niti ne od prevožene kilometra-že. Z odobritvijo članov avtoprevoznikov je predsedstvo sklenilo, sestaviti o zadevi primerno vlogo na pristojne oblasti s prošnjo, da posreduje pri prometnem ministrstvu v Rimu. To naj bi posredovalo, da bi se vprašanje rešilo do- jo popotniku vtis, kakor da sploh niso na kraških tleh. Ima precej zelen a, kar prijetno vpliva na utrujenega popotnika, ki je moral precej časa voziti po sončnih in golih kraških tleh. Pulj je eno najstarejših mest Istre. Baje je obstajal že v železni dobi, seveda ne v današnji obliki in z današnjih imenom, ki so mu ga dali Iliri. Katerikoli narod je živel tu, v vseh časih, zgodovinskih in predzgodovinskih, vsak je priznaval, da je ta zalivček najprimernejši kraj za zavetje ladjam, kakršnega ni daleč naokoli. Baje je eden med najboljšimi na svetu. Kakor vso Istro, tako tudi Pulj so imeli v svoji oblasti Rimljani oziroma Bizantinci vse do 12. stoletja po Kristusu, ko so Istro zasedli Benečani. V začetku 19. stoletja zasedejo Istro Francozi, ki jo ohranijo do avstrijske zasedbe. Po prvi svetovni vo.ni je Istra prešla pod oblast Italije, ki jo je izgubila v drugi svetovni vojni. Pulj je igral v svoji preteklosti važno vlogo kot vojno pristanišče; to je oslal vse do današnjega dne. Sicer dandanes, ko so v rabi najmodernejša orožja, ki pravzaprav ne poznajo nobenih zaprek, so tudi vojaška pristanišča postranskega pomena. V' primeri z drugimi starimi mesti, nima Pulj kdove kakšnih znamenitosti, prav zato, ker je bil v prvi vrsti vojno pristanišče. Ostalo je nekaj spomenikov iz rimske dobe, kakor amfiteater, katerega še danes uporabljajo med filmskimi festivali ali za podobne pri- redilve na prostem sploh. Poleg tega končno in zadovoljivo. Treba je namreč upoštevati, da so določbe najnovejše jugoslovanske odredbe, ki omogočajo pobiranje cestarine za italijanska vozila z navedenimi olajšavami, samo začasnega značaja, saj veljajo samo do 16. novembra. Po mnenju predsedstva Slovenskega gospodarskega združenja bi bilo treba rešiti vprašanje v duhu dobrih gospodarskih odnosov med obema državama, in sicer tako, da bi ga rešili po zgledu drugih in odpravili med obema državama vsako cestarino. Le tako bi omogočili, da se še bolj okrepi gospodarsko sodelovanpe in razvijajoči se promet. Ob zaključku naj še pripomnimo, da je Zvezni državni sekretariat za finance v Beogradu izdal odredbo o ugodnejšem fiskalnem ravnanju z italijanskimi vozili na podlagi opombe 4. zakona o upravnih taksah z dne 2. julija 1959. Tam je namreč rečeno, da ima Zvezni državni sekretariat za finance pravico izdati odredbo o vzajemnem fiskalnem ravnanju s tujimi motornimi vozili, registriranimi v državah, v katerih so cestne takse ali davek večji ali manjši od taks po tarifni številki 147 jugoslovanskega zakona ali jih sploh ni. OBVESTILO ČLANOM, KI IMAJO NAMEŠČENCE Naprošamo člane, ki imajo nameščence, da izvršijo prijave in odjave delovne sile ločno v določenih rokih, da skrbijo, da so knjige na tekočem z vsemi podatki, ker le tako se bodo izognili sorazmerno strogim in visokim denarnim globam. Zato zlasti opozarjamo tiste, ki imajo knjige na tajništvu združenja, da javijo takoj vsako spremembo. je v Pulju nekaj palač in cerkva, ki so vse dobro ohranjene. DOBRA POSTREŽBA, ZUNANJOST ZANEMARJENA Ker je bilo okrog poldne, sva zavila s sopotnico na dvorišče neke restavracije v samem začetku mesta. Na zunaj se mi je zdela sicer dokaj zanemarjena, vendar sva bila s postrežbo in hrano zadovoljna. Seveda bi bili natakarji lahko še boljši, če bi imeli sposobnejšega ravnatelja. Ker moj »konjiček« ni vlekel, kakor bi moral, sem poiskal »zdravniško ambulanto«. Obiskal sem jih več, toda od vseh sem se vračal razočaran: eden sploh ni imel časa, drugi bo šele jutri na razpolago itd. Ce se sam ne razumeš, da pomagaš svojemu kljusetu, pa se vdaj v usodo. Vsedla sva se v voz in odpeljala ter se tolažila s prav ne-moško mislijo, da bo šlo, dokler bo pač šlo. Hotela sva priti za vsako ceno v Opatijo pred večerom. NE HODI NA POT BREZ ORODJA! Pot, ki vodi iz . Pulja čez Marčano.. in Barbano v Raško dolino, je prav lepa in asfaltirana. Okolica je kraška z rdečo prstjo in precej zelena, zato ni tako »tužna« kakor tisti predel od Bal do Pulja. Nekje, sredi poti med Puljem in Rašo, se je moje vozilo u-slavilo in vse moje strokovno znanje ni prav pic zaleglo, da bi ga spravil naprej. V takem primeru ni druge izbire, kol da počakaš, da te neko drugo vozilo potegne do prvega mehanika. (Nadaljevanje sledi) J. B. NAŠE SOŽALJE U ht%e ‘m na?, a j eez 2ag'iGS llR Železnik FABRIKA MAŠINA IVO LOLA RIBAR ” ŽELEZNIK - BEOGRAD Soriški proizvodi: EKSCENTAR PREŠE SA STABILNIM I PO-KRETNIM STOLOM FRIKCIONE PREŠE HIDRAULIČNE PREŠE MAKAZE ZA SEČENJE LIMA MAŠINE ZA SAVIJANJE LIMA RAVNALICE ZA LIM VAZDUŠNE ČEKIČE HORIZONTALNE BUŠILICE ( Borvverke ) KARUSEL STRUGOVE PRENOSIVE I RADIJALNE BUŠILICE kRATKOHODE I DUGOHODE RENDISALJKE, KAO I VERTIKALNE RENDISALJKE (DUBILICE) Pojedioačno projektuje l proizvodi: POSTROJENJA I UREDJAJE ZA Industriju cigle i crepa, kapaciteta do 30,000.000 kom. godišnje. industriju lepenke, kapaciteta do 4.000 tona godišnje. industriju ploča iverica, kapaciteta 4 i 6 hi-Ijada tona godišnje. industriju kreča, kompletna postrojenja za preradu maslina, kapaciteta 7,5 do 45 tona/ 24 časa. kompletna postrojenja za dobijanje ulja od soje, kao i kompletna postrojenja i ure-djaje za crnu i obojenu metalurgiju. TELEFONI: TELEGRAM I: TELEPRINTER: 57-130 - 57-030 ILR ŽELEZNIK 01-117 57-107 i 57-197 TRŽNI PREGLED Italijanski trgr Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so se cene mehke pšenice kljub večji razpoložljivosti dvignile za približno 50 lir pri stotu. Tudi trda pšenica je utrdila svoje kvotacije. Letošnja letina koruze je bila dobra; ponudba je precejšnja kljub temu se cene niso izpremenile. Trg s suho krmo je aktiven. Povpraševanje ;po slami se je (povečalo, zaradi česar se je podražila za 50 lir pri stotu. Krmilne pogače se dobro prodajajo razen koruznih. Državna skladišča so odkupila velike količine riža, s tem so omejile razpoložljivost riža na prostem trgu. Cene neoluščene-ga riža so se zvišale za 100 Ur pri stotu. Ker niso še znani splošni podatki o letošnji trgatvi so kupci zelo previdni pri sklepanju kupčij z vinom. Povpraševanje po olivnem olju se je nekoliko zmanjšalo, dočim se je po semenskem olju povečalo. Maslo se je podražilo za 10-40 lir pri kg; trg je aktiven. Ponudba živine za zakol je velika, cene so rahlo padle; trgovanje je zelo živo. živina za rejo se manj prodaja, cene so ustaljene. Cene debelih prašičev so popustile. ŽITARICE ROVIGO. Pšenica fina 6500-6550, srednje vrste 6450-6400, navadna 6150-6300; pšenična moka tipa »00« 81008400, tipa »0« 77008100, tipa »1« 73007500; rumena in bela koruzna moka navadna 6000 do 6100, boljše vrste 6700-6800; moka iz trde pšenice 90009500; rumena koruza marano 49005000; bela koruza 4300-4400; oves 45004700; rž 46005100; peoluščeni ječmen 4800-5000; jugoslovanski oves cif. Ravenna/Genova 44504475; turška rž f.co Benetke/Ravenna 4000-4100; otrobi 3800-3850. CASALE MONFERRATO. Neoluščeni riž: G. Rossi 60006200; Roncarolo 5250 do 5400; Pierrot 58006000; Ardizzone 5800-6100, navaden 60006300; Maratelli 5700-6000; Rizzotto 6300-6600; Allorio 56005900; Razza 77 5800-6200; R. B. 6500 do 6800; Balillone 5800-6000; Sesia 6100 do 6400; Arborio 65007000. Oluščeni riž: navaden 1010.700; Pierrot 1010.600; Ardizzone 10.550-10.800; Maratelli 11-11.200; Balillone 1010.600; Rizzotto 11.200-11.800; Razza 77 11.700-11.900; R. B. 11.700 do 12.200; Arborio 13.200-13.500; Roncarolo 11.800-12.700. ŽIVINA REGGIO EMILIA. Živina za zakol: cene za kg žive teže: voli I. 330-350 lir kg, II. 270-300; krave I. 250-270, II. 210-230, slabša vrsta 120-140; junci I. 340-360, II. 310-330; mlade junice 280-310; biki 300-330; teleta 50-70 kg 470-530; teleta 70-90 kg 530-560; nad 90 kg 560 do 600. živina za rejo: teleta 40-50 kg 550 do 600; vprežni voli 320-360; molzne krave 190-220.000 lir glava, navadne krave 160-190.000; prašiči za rejo 18-20 kg 500-520, 20-25 kg 480-500, suhi prašiči 30-50 kg 400-430, 50-80 kg 350-370; debeli prašiči 120-180 kg 244-247, KRMA ROVIGO. Seno iz detelje v razsutem stanju 1300-1400 lir stot, stlačeno 1500 do 1600; seno majske košnje v razsutem stanju 1100-1200, slabše vrste 900 do 1000; pšenična slama stlačena 700 do 750, v razsutem stanju 450-500 lir f.co vir proizvodnje. LODI. Koruzne pogače 3900-4100 lir stot; lanene pogače 7050-7250; pogače iz zemeljskih lešnikov 5500-5600; krmilne moke: moka iz zemeljskih lešnikov 5450-5550; kokosova moka 4600-4800; koruzna moka 3800-4000; sojina moka 5500 do 6200 lir. PERUTNINA MILANO. Živi piščanci domači extra 720-750 lir kg, I. izbire 600-630, II. 550 do 600; zaklani piščanci 800-900; inozemski zmrznjeni piščanci madžarski 400-550; žive kokoši 580-600; inozemske kokoši 400-450; zaklane kokoši 900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 550-650; inozemske zmrznjene kokoši 400-580; žive pegatke 550-750, zaklane 900-950; mladi golobi zaklani 850; živi golobi 850; zaklani golobi 900-1050; žive pure 580-600; zaklane pure 800 850; inozemske zmrznjene pure 450-500; zaklani purani 600-700; živi purani 480-530; žive race 380450; zaklane race 400-550; račke za rejo 200-220 glava; žive gosi 370 lir kg; zaklane 400450; gosi za rejo 1000-1100 lir glava; živi zajci 370-390 lir kg; zaklani zajci 460-520; zaklani brez kože 500-590. MLEČNI IZDELKI LODI. Cajno maslo 880-890 lir kg; maslo I. 820-830, II. 780-790, III. 760-770; emilijski sir majski proizvod 1957 900 do 920, majski proizvod 1958 800 830; grana majski proizvod 1957 880-910; zimski proizvod 1957/58 810-870; majski proizvod 780-810, zimski proizv. 1958/59 730-780; grana svež 520-525, 30 60 dni star 530-550; sbrinz svež 480-500, postan VALUTE V MILANU 5-10-59 14-10-50 Dinar (100) 68,00 69,00 Funt šterl. 5850,00 5775,00 Napoleon 4325,00 4325,00 Dolar 619,80 619,75 Franc. fr. (100) 125,05 124,65 Švicarski fr. 143,27 142,85 Avstrijski šil. 23,99 23,99 Funt šter. pap. 1738,12 1741,00 Zlato (gram) 704,00 704,00 BANKOVCI V CURIHU 14. oktobra 1959 ZDA (1 dol.) 4,33 Anglija (1 funt šter.) 12,14 Francija (100 fr.) 0,870 Italija (100 lir) 0,695 Avstrija (100 šil.) 16,70 ČSR (100 kron) 13,50 Nemčija (100 DM) 103,65 Belgija (100 fr.) 8,60 Švedska (100 kron) 82,50 Nizozemska (100 fl.) 114,85 Španija (100 pezet) 7,07i Argentina (100 pezov) 5,15 Egipt (F funt šter.) 8,35 Jugoslavija (100 din.) 0,49 560-580; emmepthal svež 530-550, postan 610-640; provolone svež 520-530, postan 560-570; italico svež 450-470, postan 510 do 530; crescenza svež 345-355, postan 410440; gorgonzola svež 365-370, postan 535-545; taleggio svež 390-410, postan 490-510 lir kg. PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga proizvodnje 1959 v škatlah 10 kg 160-170, v škatlah 5 kg 165-175, v škatlah 1 kg 175-185, v škatlah % kg 185-195, v tubah 200 g 49-51 lir tuba, v tubah 100 g 33-35. Trikrat koncent. paradižnikova mezga proizvodnje 1959 v sodih 165-175, v škatlah 10 kg 175-185, v škatlah 5 kg 180-190, v škatlah 1 kg 190-200, v škatlah % kg 200-210, v tubah 200 g 53-55 lir tuba, v tubah 100 g 35-37. Olupljeni paradižniki krajevne proizvodnje v škatlah 1200 g 125-135 lir škatla, v škatlah 500 g 65-70 lir. ZELENJAVA IN SADJE MILANO. Suh česen 90-120 lir kg; korenje 54-70; cvetača 92-115; ohrovt ' 2442; cikorija Catalonia 2448; čebula 25-35; olupljene čebulice 96-140; mlad fižol Vigevano 96-156; koromač 80-115, II. 46-58; cikorija s koreninami 36-72; endivija 60-120; krompir Bintje 4043; zelena paprika 36-72, rumena 72-144; paradižniki 37-96; peteršilj 72-144; zelena navadna 48-84; špinača 60-120; bučice 120-180; buče 30-50. Kostanj navaden 30-100; kaki 36-60; jabolka navadna mešana 30-60; hruške navadne mešane 48-72; grozdje belo ex-tra 108-132; grozdje Regina extra 96 do 132, črno Isabela 43-66; limone 72-144. MED CASALE MONFERRATO. Naravni med 450-550 lir kg. VINO ASTI. Barbera 12-13 stop. 7100-8200 lir stot, 13-14 stop. 8300-9450; Grignolino extra 10.700-12.300; Freisa sladko 7900 MEDNARODNI Pretekli teden so na blagovnih borzah nastopile nekatere, nepričakovane spremembe. Tako je cena kavčuka zopet poskočila. Napredoval je tudi cin, nekoliko tudi žito, nadalje volna in za malenkost tudi kava. Kljub stavkam v rudnikih je popustila cena bakra. Nekoliko cenejša sta bila tudi bombaž in kakao. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenice v tednu do 9. oktobra napredovala od 196 na 197 stotinke dolarja za bušel, proti izročitvi v decembru; prav tako je napredovala cena koruze, in sicer od 109 5/8 na 110 3/8 dolarja za bušel. Stavka pristaniških delavcev je prizadela izvoz žita iz Amerike. Cene so bile kljub temu čvrste, ker so bile vremenske razmere, ki vplivajo na pridelovanje, slabe. SLADKOR, KAVA, KAKAO Sladkor je v New Yorku v tednu do 9. oktobra nazadoval od 3,15 na 3,14 stot. dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Velikim naročilom iz Francije in Sovjetske zveze na Kubi se je zdaj pridružilo manjše švicarsko naročilo 4000 ton kubanskega sladkorja. Kava se je v New Yorku podražila od 42,19 na 42,35 stot. dolarja za funt. Kaže, da države podpisnice mednarodnega sporazuma o kavi ne izpolnjujejo obvez. Tako naj bi Salvador prodal večjo količino kave izpod cene, ki jo določa mednarodni sporazum. Kljub uradnemu zanikanju so v trgovskih krogih mnenja, da je bila kupčija res zaključena. Kakao je v New Yorku v tednu do 9. oktobra nazadoval od 30,76 na 30 stot. dolarja za funt. VLAKNA Kaže, da se je zboljšala konjunktura • za bombaž, čeprav je cena v New Torku za malenkost nazadovala (od 32,85 na 32,80) stot. dolarja za funt. Mednarodni odbor za bombaž je mnenja, da bo kupčija z bombažem prihodnje leto živahnejša. Volna (suint) je v New Torku napredovala od 125,5 na 127,5 stot. dolarja za funt. V Londonu je poskočila cena od 10434 na 105 penijev za funt česane volne vrste 64’s B; v Franciji (Roubaix) od 1365 na 1390 frankov za kg. Cena jute je v Londonu ostala neizpremenjena pri 106 funtih šter. za tono. KAVČUK Pretekli ponedeljek je cena kavčuka v Nevv Yorku nenadoma močno padla, in sicer v zvezi z vestjo, da namerava ameriška vlada odprodati večje količine strateških zalog. Pozneje se je tečaj popravil. Ameriški urad za kavčuk meni, da se bo proizvodnja kavčuka prihodnje leto znašala od 1,5 do 2 milijona ton, kar pomeni, da ne bo pridobljeni naravni kavčuk zadostoval potrebam industrije. V New Yorku je cena v tednu do 9. oktobra znašala 3934 stot. dolarja za funt (prejšnji teden ni kvotirala) in sicer gre za vrsto latex RSS št. L V Londonu je cena napredovala od 29 5/8 do 29 7/8 na 30 do 3034 penija za funt. do 8800; Freisa navadno 7100-8250; Neb-biolo 11.400-12.750; Barolo proizv. 1955 14 stop. 22.250-24.100; Bonarda 9000 do 9550; Malvazija črno 9400-9900, sladko 7500-7900; moškat 10.650-11.600; Asti spu-mante 320-340 lir steklenica; vermut 245-250 lir. VERONA. Soave belo 10,5-11,5 stop. 600-650 lir stop/stot; Bardolino črno in Valpolicella 10,5-12 stop. 600-630. VREČE MILANO. Vreče iz jute 700 g težke 120x170 cm 210-215 lir vreča, 730 g težke iste velikosti 215-220, 550 g težke 105x70 cm 140 145 lir vreča. Rabljene vreče 550-570 g težke 105x70 cm, 140 do 145 lir vreča. Vreče za otrobe 107-112 lir vreča. RABUENA VOZILA RIM. Rabljena vozila, 70% ohranjena. Alfa Romeo: 1900 berlina (1952) 160 tisoč, (1953) 190 tisoč; 1900 berlina super (1954 ) 400410, (1955 ) 470.000, (1956) 560.000; Giulietta berlina (1955) 620.000, (1956 ) 680.000, (1957 ) 790.000. Lancia: Aprilia (1950) 50.000; Ardea (1952) 130.000, (1953) 170-190.000; Aurelia B/10 (1952) 120.000, (1953) 150-160.000; Aurelia B/20 G.’T. (1953) 300-350.000, (1954 ) 480-530.000, (1955 ) 600-650.000, (1956 ) 750-780.000, (1957 ) 850-900.000; Ap-pia (1953 ) 330-350.000, (1954 ) 390 400.000, (1955) 480-500.000, II. serija (1956 ) 700 do 720.000; Flaminia berlina (1957) 2 milijona do 2,200.000 lir. Fiat; 600 berlina (1955 ) 250-270.000, (1956 ) 300-340.000, (-1957 ) 420.000, (1958) 460480.000; 1100/F (1950-53) 120-150.000; 1100/103 (1953 ) 250.000, (1954 ) 290-310.000, (1955) 350-370.000, (1956) 410-430.00; Fiat 1400 (1953) 130-150.000, 1400/A (1954) 250-300.000, (1955 ) 330-370.000; 1400/B (1956 ) 530-550.000; 1400 (1957 ) 580-60.000; 1900 berlina (1954) 170-190.000; 1900/A berlina (1955 ) 250-300.000; 1400 Diesel (1955 ) 580-600.000, (1956 ) 670-700.000; Nova 500 ekonomskega tipa 240.000; Nova 500 normalnega tipa 28-300.000; Bian-china 330-370.000 lir. KOVINE Kljub stavkam v ameriških in čilskih rudnikih je cena elektrolitičr.ega bakra celo popustila. Poleg tega je neka ameriška družba sporočila, da ne bo prodajala bakra izpod 33 stot. dolarja za funt. Predstavniki družbe Ana-conda so izrazili, da so pripravljeni na pogajanja s predstavniki sindikatov, da bi prenehali stavkati. Cin je v Nevv Yorku v tednu do 9. oktobra napredoval od 101,37 na 101,50 stot. dolarja za funt. Svinec je ostal v Nevv Yorku ne-izpremenjen pri 12, cink pa pri 11 stot. dolarja za funt; aluminij v ingotih ne-izpremenjen pri 26,80; antimon Laredo pri 29; lito železo pri 66,41 dolarjih za tono; Buffalo pri 66,50 in povprečni tečaj starega železa 43,50 (43,17 teden poprej) dolarja za tono; živo srebro ne-izpremenjeno pri 223-226 dol. za steklenico. Cene barvastih kovin v Zah. Nemčiji dne 9. oktobra v DM za 100 kg: cin, Duisburg 957-966; svinec, osnova Nevv York 119,94; London 81,50-81,65; cink, osnova East St. Louis 110,71; osnova London 100,57-100,66; elektrolitični baker za prevodnike 278,50-281,50; svinec v kablih 88-89; aluminij za prevodnike 225-237 DM za 100 kg. UGODNEJŠA KONJUNKTURA ZA BOMBAŽ Po napovedih mednarodnega posredovalnega urada za bombaž bo prihodnje leto nastopila ugodnejša konjunktura za izvoz bombaža. Svetovni izvoz bo dosegel najmanj 12,5 milijona bal v sezoni 1959/60, to je 1 milijon več kakor v prejšnji sezoni. Zaloge bombaža v državah, ki ga izvažajo, so se zmanjšale. Računajo, da bi izvoz iz Združenih ameriških držav utegnil znašati 5,5 milijona bal. Prav tako so ugodna predvidevanja britanskega urada za bombaž (Cotton Board). Ta urad je mnenja, da je svetovna bombažna industrija povsem prestala krizo. Letošnji ameriški pridelek bombaža cenijo na 14,692.000 bal. POSLEDICE VELIKE SUŠE V FRANCIJI V južnih predelih Francije ni bilo pravega dežja že tri mesece. Suša je pobrala krmo, zato nastopa pomanjkanje mleka. Prav tako pi dovolj krompirja in povrtnin. Tudi v Severni Franciji je vladala suša; v mestu Rouenu, ki šteje okoli 160.000 ljudi ,ni bilo dovolj pitne vode 14 dni. V Normandiji so prodajali vodo v steklenicah. Sena, po kateri plovejo navadno precej velike ladje, je pri Parizu tako upadla, da se je promet lahko razvijal samo po er.em prekopu. Vse to je seveda po-, dražilo življenje. — • — DRAGA STAVKA. Združenje angleških stavcev je objavilo, da je med zadnjo tiskarsko stavko potrošilo 905 tisoč funtov šterlingov, to je skoraj dve tretjini svojega sklada, za podpore stavkajočim delavcem. Združenju je ostalo v blagajni samo 620.000 šterlingov. V V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 23.9 5.10 14.10 Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 195.7, 196,— 197,- Koruza (stot. dol. za bušel) . . 110.5/8 110.7, 108.3/4 NEVV YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 33,— 33,- 33,- Cin (stot. dol. za funt) . . 102.50 103.25 102 37 Svinec (stot. dol. za funt) 12.80 12.80 Cink (stot. dol. za funt) . . 12.- 12,- 12,— Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26.80 26.80 26.80 Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74,- 74,- 74 — Bombaž (stot. dol. za funt) . . 32 90 32.85 32 75 živo srebro (dol. za steklenico) . . 225.- 227.— 224,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . 33.75 35,— 34,75 LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 225.7, 235.3/, 232.3/4 Cin (funt šter. za d. tono) . . 791 -Va 794.72 794-72 Cink (funt šter. za d. tono) . . BS.V, 87.7, 89.— Svinec (funt šter. za d. tono) . . b9.5/s 70.4/4 70.7g SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 486,— 482,- 497,— effnM KMEČKE Kako kisaš krmo “ ZVEZE mogli posušiti in Tudi v deželah, kjer je živinoreja zelo razvita, kisajo mnogo krme preprosto, brez velikih betonskih silosov. Naj preprostejši način je, da izkopljejo jamo ali pa kar na tleh ogradijo prostor z betonskimi skladi (bloki), z deskami (s plohi) ali pa celo s slamo. Včasih krme od strani niti ne zavarujejo posebej, marveč jo kisajo kar v stogih (kopicah). Krmo pa seveda skrbno zlagajo in dobro tlačijo. Tudi pri nas smo se že prepričali, da je tako mogoče kisati krmo, to se pravi brez vsakega silosa. Kjer zemljišče dopušča, skopljemo usek. Usek skopljemo v dolžino in širino glede na to, koliko krme želimo kisati. Stene naj bodo nekoliko nagnjene, tako da je usek na dnu ožji. To je potrebno zaradi tega, da je mogoče krmo dobro stlačiti in da krma ne odstopa od sten, ko se seseda. Preprečiti je namreč treba pristop zraka med krmo in v usek, da krma ne začne plesniti in se kvariti. Prav tako moramo preprečiti pritekanje vode. Stene je treba dobro zgladiti, tako da ni razpok in kotanj, kjer bi se sicer zadrževal zrak. Priporočljivo je, da je dno od obeh strani nagnjeno proti sredini, tako da se sok odteka na manjši prostor. Za odtok pa lahko položimo drenažne cevi ali pa nasujemo proda.tako da voda ponika. če že usek kanaliziramo, kanal ne sme biti velik, ker bi sicer po njem prodiral do krme zrak. Samo po sebi pa se razume, da useka ne bomo kopali na močvirnatem zemljišču, kjer je talna voda visoka. Talna voda nikakor ne sme prodirati v usek. Z zemljo, ki jo izkopljemo iz useka, lahko silažno jamo povečamo, to se pravi, da zemljo nad površjem nasujemo. Če pa tega ne storimo, lahko zemljo porabimo pozneje, da z njo pokrijemo stlačeno krmo v silažni jami. Marsikje ni mogoče skopati jame, bodisi zaradi visoke talne vode bodisi zaradi kamnitih tal. Zato pripravimo prostor za siliranje nad površjem. V ta namen prostor ogradimo, toda le od dveh strani, meter ali poldrugi meter visoko. Steni, n. pr. iz desk, se morata opirati ob dobrih oporah in biti prav tako nagnjeni navzven kakor v silažni jami, ker je treba krmo zelo dobro stlačiti. Za steni, stranici, lahko uporabimo betonske zložljive dele (bloke), toda tudi deske so dobre. Včasih pa primanjkuje desk. Nadomestimo jih s slamnatimi zvitki (balami), toda naložiti jih moramo dovolj trdno, tako da bo mogoče krmo dobro stlačiti in da do nje ne bo prodiral zrak. Če postavimo le dve podolžni stranici, je mogoče krmo dovažati neposredno do silažnega prostora, tako da je ne premetavamo in valjamo, preden jo stlačimo. Kako pa je treba tlačiti? Najuspešneje in najhitreje je mogoče tlačiti — s traktorjem. Traktor vozi naprej in nazaj ter tako na-domestuje težek valjar, če pa ni traktorja, lahko krmo tlači živina, pač pa moramo ob koncih useka tlačiti še sami. Znani pa so še drugačni načini kisanja krme, n. pr. zasilno kisanje. Krmo stlačimo kar na tleh, ne da bi prostor omejili s stranicami. Moramo pa zelo skrbeti, da krmo pravilno nalagamo, tako da plasti padajo proti robu. Končno je krma naložena in stlačena v obliki podolžnega polovičnega valja. Ni pa dovolj krmo le naložiti in stlačiti, marveč jo moramo tudi dobro pokriti, zlasti na robovih, ker bi sicer prodiral zrak med silažo. Brez lesa in drugega gradiva lahko kisamo krmo tudi v kopicah, ki prosto stoje. Kopica lahko stoji kar na travniku, kjer je krma zrasla. Krma mora biti zložena v plasteh, ki padajo navzven. Seveda mora biti dobro stlačena, razen tega pa še pokrita in obtežena. Razumljivo je, da se pri takšnem kisanju utegne več ali manj krme pokvariti. Toda čimbolj pazljivo delamo kopice in jih dobro pokrivamo, tem manj krme se pokvari. Najbolje se krma ohrani v sredini, kamor najteže prodira zrak. Zato se krma navadno kvari ob robovih in na vrhu kopice. Kljub vsemu je bolj priporočljivo krmo ohraniti s takšnim zasilnim kisanjem, ko bi je sicer bi segnila. Krme, ki jo zlagamo za kisanje, ni treba sekljati. Po štirih do šestih tednih bo silaža že dobra, da lahko začnemo z njo krmiti. Zemljo pa odkrivamo sproti in ne odkrijemo vse krme naenkrat, marveč le toliko, kolikor je potrebno. Ko smo že odprli silos, moramo silažo nadalje redno rabiti, ker bi se sicer odprta začela kvariti. (Po »Kmečkem glasu«) PRISPEVKI ZA KMETOVALCE Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča, da je pričelo sprejemati naročila za nakup trtnih' sadik (divjakov in cepljenk) in sadnega drevja za jesensko saditev. Dan bo prispevek v najvišjem znesku 50% nakupne cene. Naročiti je treba najmanj 50 trt cepljenk, 100 divjih trtnih sadik in 25 sadnih drevesc. Ob naročilu mora zainteresiranec čati na račun 10 lir za vsako divjo j no sadiko, 25 lir za vsako trtno sad1,J cepljenko in 100 lir za vsako sadno d{C vesce. Naročila se sprejemajo do vklM. no 10. novembra. Sprejemajo se prošnje za prispevek v najvišjem ZC sku 30% nakupne cene naslednjih 0 branih semen: graha, pšenice in ^ mena. Rok za naročitev poteče 31- 0 tobra. VEČ GROZDJA, MANJ MOŠTA Že zadnjič smo omenili, da so n3’ vinogradniki spričo raznih trtnih ^ Jezni in suše še dokaj zadovoljni z L tošnjo letino. Mnogi so natrgali grozdja kakor lansko leto, toda ''pr3 sanje je, ali bo dalo več mošta. Let®5 nje grozdje da namreč manj mošta k3 kor običajno. Ponavadi — tako pr'C vedujejo vinogradniki — so iz 100 ” grozdja napravili do 65 litrov moš(s. Letos da 100 kg grozdja samo okoli 7 litrov mošta. Mnogo jagod je na Sr°[ dju zaradi suše ali raznih bolezni ost-1 lo nerazvitih. Na Tržaškem so pbce trgati že okoli L oktobra. Trgatev5 je letos tudi na Vipavskem začela k3,5 neje. Lepo vreme po dežju je grozdi1 zelo koristilo. Tudi okoli Kopra in rana so letos nekoliko kasneje irga! Z letino so zadovoljni. Na svetu dovolj kmetijskih pridelkov Po podatkih, ki jih je objavila Organizacija za kmetijstvo in prehrano (FAO) se je prehranjevalna proizvodnja v kmetijstvu v letu 1958/59 povečala za 4% v primerjavi s prejšnjim letom, medtem ko je prebivalstvo sveta narastlo za 1,6%. Kljub temu je bilo lani opaziti, kako proizvodnja na glavo nazaduje, in to ne samo v naprednih državah, temveč tudi v manj razvitih, Izjemo tvori Latinska Amerika, kjer se proizvodnja na glavo veča. Razpoložljivost s kmetijskimi pridelki se je lani povečala za 10%. Skoraj v celoti so zaloge kmetijskih pridelkov v skladiščih Združenih ameriških držav. Mednarodni promet s kmetijskimi pridelki je lani nazadoval za 3% v primerjavi s prejšnjim letom. Povprečne cene pridelkov so lani nazadovale za okoli 7%. Upadanje cen je pripisati gospodarskemu zastoju, katerega vpliv se le počasi odpravlja v kmetijstvu. Tako se je cena kmetijskim pridelkom začela ponovno krepiti šele v drugi polovici letošnjega leta. Potrošniki so skoraj povsod povečali povpraševanje. V razvitih državah pripisujejo ta pojav novim distribucijskim metodam, v nerazvitih državah pa se je povpraševanje povečalo zaradi večje denarne razpoložl j i vos ti. Prebivalstvo na svetu narašča precej naglo. V obdobju, ki ga zajemajo podatki FAO, to je poslovno leto 1958/59, je prebivalstvo narastlo za povprečno J,7% v nerazvitih deželah in za 1,2% v naprednejših. Med državami, ki so v preteklem letu zabeležile največje povečanje v proizvodnji na glavo, so Mehika, Japonska, Sovjetska zveza, Avstrija, Belgija, Grčija, Irska, Italija poleg Zah. Nemčije, Francije in Jugosla vije; v teh se je proizvodnja povečala povprečno za 2% več kakor prebivalstvo. Za prihodnje leto je predvideno v kmetijstvu nadaljnje naraščanje ^ nosa na hektar pa tudi povečanje ^3 log. Ni pa verjetno, da bo to narašc3 nje doseglo lanskega. »GOSPODARSTVO« Izhaja trikrat mesečno. — URE^ ŠTVO in UPRAVA; Trst, ul. Gepp»* tel. 38-933, - CENA: posamezna ^ vilka iir 30, za Jugoslavijo din 15’ ^ NAROČNINA: letna 850 lir, poli®*®* 400 lir. Pošt. ček. račun »GospodarsL?. št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 53 din, polletna 300 din; za ostalo zemstvo 3 dolarje letno. Naroča se K ADIT, DRŽ, ZALOŽBA SLOVENI^’ Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tet rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGl^ SOV; za vsak m/m višine v širini eiie. ga stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 Odgovorni urednik: dr. Lojze Ber«8 Založnik; Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. — URINA IN ZLATARNA - Ifliholj Katel - JRijT Čampo S. Giacomo 3 tal. 93-881 Era najboljših znamk, cnllka izbira slallh okraskov sa vas prilik* j avTonoiOR| IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO ta nadomestne dele italijanskik, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov ta DIESEL motorje, pampe, injektorje ter traktorje IRIESIE-TRST, Via Udin.15 TELEFON 30-157 -30-198 Kaša zavarovalnica ustanovljena leta 1828 a. RaraiK, Trst Dl. lihega 8 Tel. 27512 PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE E.A GORIZIA.NA. G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 • TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Uucc. BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI - KRAVATE ITD. Pri cerkvi Sv. Antona N. . TRST, Ulica S. LAZZARO 13 a (Govorimo hrvatski) Telefon 23-810 AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Provzomamo vsakovrstne preveze za ta tn inozemstvo. — Postrežbe hitra. Cene ugodna mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 600-31 — 1-34 Jugobanka Ljubljana Direkcije: BEOGRAD ul. M. Tita 7/III Telef. št. 31-617, 32-445 Telex 01-128 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758 , 39691, telex 02 — 148 RIJEKA Žrtava fašizma 10 Telefoni: 27-11, 37-84, 54-81, 54-82, 54-83, 54-84 Telex 025-15 Sklad. 23-54 Filiale: Ljubljana, Maribor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave; Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene spedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse spediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! m JUGOLI N IJ A RIJEKA Poštansld pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 220.000 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos ,-dresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Ame ribe, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana Iraka, Malaje, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje Pobliže ohavijesti dobit čete hod našeg zastupnihe u Trstn "NORO ADRIA”, V. Rortoluzzi 8 Co. Piazza Unca degli Abrnzzi 1 - Tel. 37-613, 29-829 Ul. Foscolo 1 - tel. 94-386 Podružnice: Trst. Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 Nudimo Vam vse potvebšžine za vinogradništvo, poljedelstvo in živinnrojo! MAGAZZIIMI DEL CORSO TRIESTE - TRST - CORSO ITALIA 1 (vogal P. Borsa) — Tel. 29-043 Velika izbira površnikov in loden. Dežni plašči iz najlona od 6.700 lir naprej za moške in ženske Obiščite nas s polnim zaupan em I Titidka SIE A JOŽEF uvo z IZVOZ Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les. Jamski les In les za kurjavo TRST — Riva Orumula 6-1 - Telefon 37-004 KMEČKA BANKA r. z. z o. j. GORICA Ulica Moreili 14 Telefon 22-96 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Trans-Tftt del F.lli Carli & C. Societa in nome colleltivo TRIESTE-TRST V. Eonota 3 - Tel. 38-827 31-906 95-880 UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske in* dustrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-602 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-510