U < s w i t F W1HT] 'VJ, PRINT POST APPROVED PP318852/00020 Misli Thoughts MAJ - JUNIJ 2011 LETO - YEAR 60 ŠTEVILKA - NUMBER 3 http://www.glasslovenije.com.au A Misli maj - junij ^_2011_^ V S E BIN A Sad, ki ostane.......................................3 Šmarnična pobožnost v mesecu maju.....................................5 37. slovenski mladinski koncert............6 New English Translation of Roman Missal..................................7 Izpod Triglava.......................................9 Dobrodošli doma2011.........................11 »Kdo je Slovenija, kaj je Slovenija?«...12 Nova knjiga Od sanj do resničnosti.....14 Sveta Družina Adelaide......................16 Sveti Rafael Sydney...........................18 HASA - NSW pripravlja ob proslavi 20. obletnice.....................22 Dogodki in praznovanja pri Slovenskem društvu Sydney.........23 Iz kluba Triglav Panthers....................25 Novice iz Newcastla............................28 The Republic of Slovenia is celebrating......................................29 Iz Queenslanda..................................30 Sv. brata Ciril in Metod Melbourne.......32 Program praznovanj v Viktoriji............35 Pismo iz WA in NZ..............................38 Science works....................................39 Novice iz Hobarta................................39 OAM - priznanje patru Cirilu...............40 Dogajanje pri Slovenskem klubu Jadran.............41 Pismo slovenske mladin. pisateljice....42 Tema meseca.....................................43 Vaši darovi..........................................43 Oglasi.................................................44 Sporočila fotografij..............................46 SLOVENIJA 2011 20 LET SAMOSTOJNE DRŽAVE. BOG ŽIVI TE! SAD, KI OSTANE Majski dnevi so bili za nas od nekdaj dnevi značilnega pričakovanja - pričakovanja, ki se v nas in okrog nas kar razraste v čudovito drevo: prebuja se narava, pomladno cvetje, ptičje petje, mi ljudje, druge rastline in živali. Prebuja se naša beseda, pesem, posejali smo seme in napisali čudovite vrstice, ki so kakor brazde na njivi, sad navdiha. Čudovit sok daje temu drevesu novo moč, v sebi čutimo novo moč. Pa ne samo v veseli pomladi, ob prvih delih na poljih, vinogradih, gozdovih, vrtovih, v mogočnih planinah in še kje. Ko smo obhajali praznik Kristusovega in našega vstajenja, se kot velikonočni kristjani spomnimo, da je Gospod, ki je za nas umrl in vstal, posvetil vse nas vse in vsako naše delo, tudi komaj opazno ali ne opaženo. Prav zanimiv je tale pogovor z učenci, ko Jezus napoveduje svoje trpljenje, drugič, ko jim umiva noge in jim da novo zapoved ljubezni v znamenje, ki ga ljudje ne razumejo, toda še ne vedo, da bodo v tem znamenju zmagali. Tudi tedaj, ko si prizadevamo za človeka vredno življenje in razmere, pa se prav tukaj znajdemo vedno znova na začetku. Ko smo prišli pod Južni križ, smo mnogi morali začeti in podoživeti znova, daleč od družine in domovine, v drugem letnem času. Vsak od nas je prinesel s seboj popotnico, ki jo je prejel od doma: v materinem naročju, očetovem varstvu, v toplem domu, ki ga ne greje samo ognjišče, in ta popotnica ostane za naše žive dni, kot je čudovito povedal bl. Anton Martin Slomšek. To, kar smo prinesli, smo dali skupaj in posejali, v trudu in znoju, molitvi in petju in iz naših zdravih korenin je v naših desetletjih zraslo novo drevo. Enako lahko rečemo za našo Slovenijo. Ni še prav bila zaživela, pa smo že ponesli njeno ime v svet. Rodila se je kot sad naših rodov in mnogih rodov pred nami. Živela je z nami in v nas, ko še ni bila uradno samostojna, ko veliko več ljudi še ni vedelo, kje se nahaja ta naša mala - velika dežela, kjer je veliko slovensko srce. Še smo snovali in čakali, upali in delali, znova združili svoje moči in sanje, molitve, solze, žulje, pa tudi pesem in pristno veselje, ki ga slovenskemu človeku še vedno ne zmanjka. V novih preskušnjah, ki smo jih zmagali skupaj, smo končno potrdili svoj dolgoletni sen. Rodila se je slovenska država, sad dolgoletnih in zdravih korenin, ponosnih in veselih ljudi. Iz zdravih korenin močno drevo je naše vodilo tudi tukaj, danes in naprej. Ko smo prišli iz sveta pod rodni krov, smo mnogi začutili, da smo prišli res domov. - Res domov! Mladiko, ki je vzcvetela, drevo, ki je zraslo, vinograd, ki nam daje grozdje in žlahtno kapljico, vse to moramo zdaj skrbno obdelovati in negovati, da nam dajejo svoj sad. Sad, ki ostane. Prav tu je naša zaveza z Bogom, saj moramo enako in še bolj skrbeti za medosebne odnose in vrednote, za naše družine in domove, za našo domovino in državo. Za svojo podobo in dobro ime smo odgovorni najprej mi sami, enako za podobo in dobro ime družine, družbe, države in Cerkve, ki ji kot živi udje pripadamo, na kar nas je pred tremi leti spomnil v katehezi Svetovnega dneva mladih (SDM) 2008 škof dr. Peter Štumpf. Naše družine in njih dobro morajo biti prva skrb posebej sedaj, ko sta zakon in družina in ko so njene vrednote in dobrine bolj na prepihu kot kdajkoli! Zgodi se, da marsikdo, ko doseže cilj ali uspe, ne ve več, kako bi naprej. Drugi si mislijo: »Dosegli smo cilj! Zdaj se nam pa nič več ne more zgoditi.« Pa šele sedaj se začne tista glavna naloga. Pridejo novi viharji, izzivi in potreben je temelj na skali. (V naši družbi ga, slednjega, večkrat pogrešamo!) - Toda naš slovenski narod ne bi bil slovenski narod, če se ne bi v svojih prošnjah in stiskah večkrat zatekali po Mariji k Jezusu, po Jezusu k Očetu. Marija Pomagaj, ki jo praznujemo v mesecu maju in jo častimo doma in na vseh straneh sveta, je pomagala že mnogim. Ko smo uslišani, smo hvaležni Gospodu, hvaležna srca so zapisala najrazličnejše zahvale in prošnje, prinesle svoj dar, sliko... Naše matere in očetje so nas priporočali Njej, ki je pomagala, pomaga in bo pomagala. Mi smo sedaj na vrsti... Lahko se pa nam zgodi kot devetim ozdravljenim, da potem na vse pozabijo. Samo deseti se je edini prišel zahvalit Jezusu (prim. Lk 17,14-19). Slovenci imamo lep pregovor: »Z Bogom začni vsako delo...« Kristjanom nam mora biti to vedno odlika in naloga. Naš slovenski narod je prav tako več kot dovolj v zgodovini in do danes že izkusil, kako je živeti in delati brez Boga. Pa si še vedno kdo misli, da bo brez Boga bolje... Ali pa raje sam uredi z Bogom, pravi (pa vprašanje, če kaj uredi!). Vendar ni tistega življenjskega soka, tiste milosti in rasti, ki jo daje samo Gospod svoji nevesti Cerkvi, v katero nas je zbral, narodu, v katerem smo se rodili in rastemo. Bog nam daj in mi upamo, da se bomo vedno zaved(a)li tudi teh močnih korenin, ki segajo globoko in gledajo ven. Še več: moramo se ovesti, kajti to je naša zaveza z Bogom. »Ko nas zadevajo preskušnje, se učimo, o Bog, tvoje modrosti« (Iz 26,9). Naše Slovenije, nas Slovencev, naših občestev na drugih kontinentih, naše dediščine - slovenske, krščanske, kulturne in duhovne, našega bogatega ljudskega izročila ni in ne bo brez tega zaklada, ki je v Gospodu! Posejmo seme za novo desetletje in čez! p. Darko Žnidaršič Z dediščino doma za sanjami Bil sem svinjski pastir, je rad povedal Vincencij, ko je pripovedoval o svojem otroštvu. Vzpenjal se je na hodulje, da je zviška laže nadziral čredo prašičev, in se pomikal po močvirni zemlji rodne pokrajine Landes. Ta provinca je bila med najrevnejšimi v francoskem kraljestvu.Kamorkoli je z visokih hodulj segel pogled malega pastirčka, je lahko uzrl le močvirja in peščene ravnine, porasle s hrasti. Nerodovitna in nezdrava dežela je narekovala borno življenje tamkajšnjih kmetov. Delo vseh članov družine, od jutra do večera, dan za dnem, je dajalo upanje za preživetje. Zvečer so se ljudje vračali v skromne domove, katerih stene so bile spletene iz ržene slame in ometane z ilovico. Na mizo so postavili leseno skledo in vanjo nasuli proseno kašo. Korenje, repa, zelje in bob so veljali za priboljšek. Jajca, meso in volno so morali prodati, da so lahko plačali davke. Hrana je bila borna, le vode je bilo dovolj za vse. A kaj, ko je bila večkrat onesnažena in okužena. Pohištva so imeli malo. Le mizo in nekaj stolov, leseno skrinjo za spravilo srajc iz konoplje in zakrpanih suknjičev ter posteljo, ki so si jo praviloma delili vsi člani družine. Pod isto streho so spale tudi živali. Vincencijev oče Janez de Paul je bil reven kmet, ki je v vasi Pouy pri Daxu na zakupljeni zemlji preživljal svojo družino. Z ženo Bertrando sta imela šest otrok, Vincencij je bil tretji po vrsti. Pridelovali so proso in zelenjavo, nabirali drva na občinski zemlji in redili drobnico, svinje in vprežne vole. Bili so krščanska družina. Vera, ki so jo živeli, je bila značilna za preproste kmečke ljudi tistega časa. Bog je bil njihov sopotnik. Bali so se njegove jeze in upali v njegovo naklonjenost. K njemu so se zatekali v vseh težavah, njemu so se zahvaljevali, kadar jim je šlo dobro. Vincencij je nekoč zapisal: Ste videli kdaj ljudi, ki bi imeli več zaupanja v Boga kakor dobri kmetje? Sejejo žito in pričakujejo, da jim bo Bog dal dobro žetev. In če Bog dopusti, da tega ni, še vedno zaupajo, da jih bo Bog ohranjal vse leto. Vsak večer je družina skupaj molila rožni venec. Čeprav je bilo življenje zaznamovano z garanjem in borbo za preživetjem, so se ljudje radi ustavljali ob raznih ljudskih pobožnostih. In karkoli je že bilo na mizi, znali so skupaj praznovati. Vincencij ni bil prvorojenec, zato mu v družini niso pripadale nikakršne pravice. Vendar sta starša opazila, da je bister in nadpovprečno nadarjen fant. Vsak par rok je bil na kmetiji še kako dobrodošel, a starša sta se zavedala, da sta Vincenciju dala že vse, kar sta mogla in znala. Trdno vzgojo, zgled pokončnosti in delavnosti, ljubezni in vere. S to popotnico naj gre naprej. Najprej sta ga poslala k stricu, ki je bil duhovnik in predstojnik romarskega zavetišča. Pri njem je bil Vincencij deležen pouka latinščine. Pokazalo se je, da ima izreden talent za učenje, pa tudi zanimanje za verske vsebine, kar je še utrdilo upanje staršev, da bi lahko postal duhovnik. Tako mu ne bi bilo treba skrbeti, da bi bil lačen ali revež, z dohodki od nadarbine pa bi lahko pomagal tudi svojim domačim. Tveganje je bilo veliko, saj je bila šolnina draga, kar bi za družino pomenilo, da se vsaj za nekaj let še bolj izpostavi na rob preživetja. A misel na sina, ki se mu je uspelo iztrgati iz objema revščine, je prinašala veselo upanje. Tudi v štirinajstletnem Vincenciju je raslo hrepenenje po drugačnem in boljšem življenju. Prihodnost mu je predstavljala izziv. Razmišljanje o Vincencijevi družini in domu nas vabi, da se za trenutek ozremo tudi v svoje domove. Bogato so opremljeni s pohištvom in elektroniko. Sobe so prostorne in udobne. V hladilnikih je veliko raznovrstne hrane. Pomanjkanje nam je danes, hvala Bogu, tuje. Pa nam je res? Poglejmo svoje odnose. Tam se bohotita naša revščina in pomanjkanje. Hiša je pogosto velika in trdna, a dom največkrat razpada. Kaj ga uničuje? Hitenje. Vsak član družine bega po svojih opravkih. Eden na delo, drugi po nakupih, tretji na zabavo. Kdaj smo se nazadnje zares ustavili in bili preprosto skupaj? Zakaj se tukaj kar sam ponudi odgovor Ni časa? Naš dom razpada, ker nam je laže hiteti, kot se ustaviti. Najprej ob sebi, nato drug ob drugem. Če se iskreno ustavimo, se namreč kmalu zavemo, da je v naših odnosih veliko laži. Niti sami pred sabo si ne upamo biti iskreno to, kar smo. Raje se nekoliko olepšamo. Raje opravičimo kako razvado ali greh, ki nas razjeda in nam jemlje svobodo. Če sebi ne priznamo svoje ranljivosti, jo bomo drugim še manj. Zato pa se kar pogosto zgodi, da se v družini in družbi izgublja občutek za greh, za to, kaj je prav in kaj narobe. Vsako stvar se da z malo domišljije opravičiti, razložiti in razumeti. Laž ostaja, se množi in zaradi nje dom še naprej razpada. Ker ne priznavamo svojih napak, polomije pa se vedno tudi ne da skriti, napademo drugega. Najlaže tistega, ki nam je najbliže. Moža, ženo, otroke, brata, sestro, soseda ... Obtoževanje je tretja plat razpadanja naših domov. Za vse so krivi drugi. Ker ne moremo sprejeti sebe, ne moremo sprejeti drugih. Ali je to realnost naših domov? Zgled mladega Vincencija nam danes prinaša izziv, da si zaželimo boljšo prihodnost zase in za svoje družine. Ali imamo dovolj poguma za hrepenenje, hrepenenje po domu? Urška Smerkolj, Z Vincencijem v naš čas, Celjska Mohorjeva družba, Celje 2011 Marija, izprosi nam poguma, da bomo zmogli verjeti in upati v boljšo prihodnost za svoje domove! New English Translation of Roman Missal and Changes to Catholic Holy Mass povzel p. Darko Znidarsic OFM In 2011, the revised English translation of the Roman Missal will be published. It will replace our Current Mass Books. The Mass remains the same, but some of the prayers we pray and sing will change. The book will be the culmination of many years of work by bishops, translators and liturgists during the period of transitions. The reception of the revised English translation of the RM in 2011 will present both challenges and opportunities for the Catholic Communities. - May this period of transition be an opportunity for us to deepen our understanding of the liturgy and renew our liturgical prayer and pastoral practise. The new English translation of the RM which has been eight years in the making, has been ordered after Pope John Paul II. had approved and proclaimed the third Edition of the RM in 2002, and accepted by Pope Benedict XVI. in April 2010 clearing the way for the Missal to be published before the end of the year and used by the English speaking faithful from early 2011. The next challenge, according to the Holy Father, will be to show priests and people that the changes in the texts of the Catholic Holy Mass are designed to improve the dignity, sacredness and richness of the texts, while following more accurately the official Latin texts of the post Vatican II. New Order of the Mass. "The Papal acceptance of the new English translation of the Roman Missal is very important event in the life of the Church and in the English-speaking world" (Cardinal dr. George Pell). The new translation in English of the revised RM will be introduced gradually to all Parish communities beginning on Pentecost Sunday, 12th June, 2011. The changes will be introduced slowly with the People's parts being introduced first between Pentecost Sunday and the First Sunday of Advent, 27th November, 2011. Each Church will have pew cards with all the changes relevant to the congregation. Some churches may use data projection. The actual publication date of the Mass Book is not known yet. The Australian Bishops will set a date for the total changeover which will involve all the Prayers that the priests and people pray during the Mass. "As we prepare to receive the new texts we have a tremendous opportunity to renew our faith in the Eucharist and to grow in our appreciation of the Mass as the summit and source of our Christian lives" (msgr. Peter W. Ingham, Bishop of Wollongong). V letu 2011 je v pripravi nov angleški RIMSKI MISAL - mašna knjiga. Tretjo izdajo RM po po II. vatikanskem koncilu je leta 2002 razglasil papež Janez Pavel II. in je že takrat naročil prenovo - revizijo in spremembe angleških prevodov mašnih molitev in liturgičnih besedil. Po skoraj 40 letih bodo mašne molitve in odgovori v angleškem jeziku bolj v skladu z izvirnimi besedili v latinskem izvirniku in s prevodi v drugih živih jezikih. - Nove oblike mašnih molitev in odgovorov začnejo veljati na binkoštno nedeljo, 12.6.2011. - V pomoč nam bodo posebne kartice z novimi odgovori in molitvami, ki jih bo izdala liturgična komisija. The Changes - Spremembe Initial Rite: THE GREETINGS: Priest: The Lord be with you. (3 options) All: And with your spirit. THE PENITENTIAL RITE - KESANJE: I confess to almighty God, and to you, my brothers and sisters, that I have greatly sinned in my thoughts and in my words, in what I have done and in what I have failed to do, through my fault, through my fault, through my most grievous fault; therefore I ask blessed Mary, ever-Virgin, all the Angels and Saints, and You, my brothers and sisters, to pray for me to the Lord our God. or: Priest (P): Have mercy on us, o Lord. Assembly (A): For we have sinned against you. P: Show us, o Lord, your mercy. A: And grant us our salvation. GLORY TO GOD IN THE HIGHEST - and on earth peace to people of good will. We praise you, we bless you, we adore you, we glorify you, we give you thanks for your great glory. Lord God, heavenly King, O God, almighty Father. Lord Jesus Christ, Only begotten Son, Lord God, Lamb of God, Son of the Father, you take away the sins of the world, have mercy on us; you take away the sins of the world, receive our prayer; you are seated at the right hand of the Father, have mercy on us. For you alone are the Holy One, you alone are the Lord, you alone are the Most High, Jesus Christ, with the Holy Spirit, in the glory of God the Father. Amen. CREED (Nicene) - VERA I believe in one God, the Father almighty, maker of heaven and earth, of all thinks visible and invisible. I believe in one Lord Jesus Christ, the Only Begotten Son of God, born of the Father before all ages, God from God, light from light, true God from true God, begotten, not made, consubstantional with the Father; through him all things were made. For us men and for our salvation he came down from heaven, and by the Holy Spirit was incarnate of the Virgin Mary and became man. For our sake he was crucified under Pontius Pilate, he suffered death and was buried, and rose again on the third day in accordance with the Scriptures. He ascended into heaven and is seated at the right hand of the Father. He will come again in glory to judge the living and the dead, and his kingdom will have no end. I believe in the Holy Spirit, the Lord, the giver of live, who proceeds from the Father and from the Son, who with the Father and the Son is adored and glorified, who has spoken through the prophets. I believe in one, holy, catholic and apostolic Church. I confess one baptism for the forgiveness of sins, and I look forward to the resurrection of the dead and the life of the world to come. Amen. AFTER THE OFFERTORY Priest: Pray, brethren (brothers and sisters), that my sacrifice and yours may be acceptable to God, the almighty Father. All (we stand): May the Lord accept the sacrifice at your hands, for the praise and glory of his name, for our good and the good of all his holy Church. PREFACE DIALOG - HVALOSPEV P.: The Lord be with you. A. And with your spirit. P.: Lift up your hearts. A. We lift them up to the Lord. P. Let us give thanks to the Lord, our God. A.: It is right and just. (Priest says Preface.) HOLY, HOLY, HOLY LORD, GOD OF HOSTS. Heaven and earth are full of your glory. Hosanna in the highest. Blessed is he who comes in the name of the Lord. Hosanna in the highest. MEMORIAL ACCLAMATION - VZKLIK PO POVZDIGOVANJU P.: The mystery of faith. A: We proclaim your death, o Lord, and profess your Resurrection until you come again. or: A: When we eat this Bread and drink this Cup, we proclaim your death, o Lord, until you come again. or: A.: Save us, Savior of the world, for by your Cross and Resurrection, you have set us free. SIGN OF PEACE - POZDRAV MIRU P.: The peace of the Lord be with you always. A. And with your spirit. "LAMB OF GOD" - "JAGNJE BOŽJE" P.: Behold the Lamb of God, behold him who takes away the sins of the world. - Blessed are those called to the supper of the Lamb. All: Lord, I am not worthy that you should enter under my roof, but only say the word and my soul shall be healed. ZPOD TRIGLAVA Poroča Tone Gorjup BLAŽENI JANEZ PAVEL VELIKI. Papež Janez Pavel II. je na nedeljo Božjega usmiljenja, 1. maja 2011, dosegel čast oltarja. Komaj šest let po smrti ga je pred množico vernikov, ki so do zadnjega napolnili Trg Svetega Petra v Vatikanu in okoliške ulice, razglasil njegov naslednik papež Benedikt XVI. Za to priložnost se je v Rimu zbralo nekaj manj kot dva milijona vernikov, med njimi tudi več avtobusov iz Slovenije, s katerimi je bil ljubljanski nadškof Anton Stres. Na slovesnosti je bila tudi francoska redovnica sestra Marie-Pierre Normand, ki je ozdravela na priprošnjo poljskega papeža. Zaradi velike množice so mnogi slovesnost spremljali z velikih platen, ki so jih postavili na večjih trgih italijanske prestolnice; med drugim sta jo prenašala tudi Televizija Slovenija in Radio Ognjišče. Že kmalu po začetku bogoslužja je tesen sodelavec in velik prijatelj pokojnega poljskega papeža, Benedikt XVI. z ganjenostjo izrekel besede: „... z našo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se božji služabnik Janez Pavel II. odslej imenuje blaženi in se njegov praznik obhaja vsako leto 22. oktobra." Zatem so ob navdušenem vzklikanju množice in prepevanju zbora na pročelju vatikanske bazilike odkrili podobo blaženega Janeza Pavla Velikega. Tako je papež, ki je kar dvakrat obiskal Slovenijo in ob drugem obisku Maribora škofa Slomška razglasil za blaženega, zdaj tudi sam v njegovi družbi. Krsto s posmrtnimi ostanki pokojnega papeža, ki je bila šest let v kripti Petrove bazilike, so zdaj namestili pod oltar Svetega Sebastjana, nedaleč od Michelangelovega kipa Pieta. Tako, kot so se prej vile procesije romarjev mimo groba Janeza Pavla II. v grobnici pod baziliko, bodo zdaj mnogi iskali uteho in se mu priporočali pri oltarju, kjer počiva blaženi poljski papež. Blaženi Janez Pavel II. je bil zaradi slovanskega porekla in posebne naklonjenosti do Slovencev na nek način naš papež. Mnogi smo se srečali z njim v Rimu ali med njegovim obiskom katerega od zamejskih krajev kot so Oglej, Trst, Gorica, Krka na Koroškem, Marijino Celje. Tudi v času njegovih apostolskih potovanj drugod po svetu so se z njim srečevali rojaki od Kanade do Avstralije. V letih osamosvajanja smo bili deležni njegove posebne pozornosti in pozneje hitrega priznanja naše države s strani Svetega sedeža, kar je bila predvsem njegova zasluga. Med njegovim prvim in drugim obiskom v Sloveniji se je z njim srečalo več sto tisoč Slovencev. Tako je blaženi Janez Pavel II. tisti priprošnjik v nebesih, ki smo ga poslušali, ga srečevali in do nedavnega spremljali njegovo delo. Glede na vse to, smo se na njegovo beatifikacijo pripravljali tudi v Sloveniji. V tednih pred njo se je zvrstilo precej molitvenih srečanj. Ko je na predvečer slovesnosti na antičnem stadionu Circo Massimo v Rimu potekalo molitveno bdenje, so jezuiti v sodelovanju z radiem Ognjišče pripravili pri Svetem Jožefu v Ljubljani podoben večer molitve, petja in obujanja spominov na poljskega papeža, ki se je končal s sveto mašo škofa Antona Jamnika. Več podobnih srečanj so pripravili tudi drugod po Sloveniji. To je bil izraz hvaležnosti za vse, kar je Janez Pavel II. storil za našo domovino. BENEDIKT XVI. V OGLEJU. Papež Benedikt XVI. se je 7. in 8. maja 2011 mudil v neposredni bližini Slovenije, saj je obiskal Benetke in Oglej. V starodavni prestolnici severnega Jadrana se je želel srečati s krajevnimi Cerkvami, ki imajo svoje korenine v Ogleju. Krščanstvo se je iz tega kraja širilo na območje, kjer danes prebivajo Italijani. Furlani, Slovenci, Hrvati, Avstrijci in Bavarci. Zato je papež ob tokratnem obisku nagovoril vse omenjene narode. Med drugim je v Ogleju zbranim vernikom dejal: „Dragi bratje in dediči oglejske cerkve, danes sem med vami, da občudujem to bogato in starodavno izročilo, predvsem pa zato, da vas potrdim v globoki veri vaših očetov. V tem zgodovinskem trenutku znova odkrijte, branite, z duhovno gorečnostjo izpovedujte to temeljno resnico. Samo od Kristusa lahko namreč človeštvo prejme up- anje za prihodnost. Samo od njega lahko zajema pomen in moč odpuščanja, pravičnosti, miru. Vedno ohranjajte živo vero in živa dejanja svojih izvorov ..." Na kratko je pozdravil tudi posamezne narode. Slovencem iz tržaške, goriške in videmske škofije ter tistim, ki so v spremstvu nadškofa Antona Stresa ter škofov Metoda Piriha, Jurija Bizjaka in Antona Jamnika prišli iz matične domovine, je dejal: „Lepo pozdravljam vse slovenske vernike! Bog blagoslovi vse vaše družine!" Lahko rečemo, da je bil obisk v Ogleju namenjen tudi Cerkvi na Slovenskem, saj je velik del našega ozemlja vsaj tisoč let spadal pod Oglejski patriarhat. Tja so spadale starodavne škofije v Emoni - Ljubljani, Celju in Kopru. Vsaj trije patriarhi so bili slovenskega rodu, med njimi Peregrin Andeški, ki je ustanovil samostan v Stični in v Gornjem Gradu. Papež Benedikt XVI. je iz Ogleja odšel še v Benetke, ki so za Oglejem prevzele naslov patriarha. 15. OBLETNICA PRVEGA OBISKA POLJSKEGA PAPEŽA V SLOVENIJI. V mesecu maju smo se spominjali obletnice prvega pastoralnega obiska Janeza Pavla II. v Sloveniji. Na naša tla je stopil 17. maja 1996 in pri nas ostal tri dni. Zaradi nedavne beatifikacije je bil spomin nanj še bolj živ. Obletnico so nadvse slovesno praznovali v narodnem svetišču Marije Pomagaj na Brezjah, saj je takrat na pobudo brezjanskega rektorja p. Cirila Božiča in slovenskega veleposlanika v Vatikanu Štefana Faleža nenačrtovano obiskal tudi osrednji romarski kraj v Sloveniji. Ob tem jubileju se je na Brezjah ustavilo več avtobusov romarjev, popoldne približno v času, ko se je leta 1996 tam mudil papež, se je odvil glavni del programa. Razdelili so ga v tri dele. V prvem so podoživeli papežev prihod v cerkev in njegovo počastitev Jezusa v evharistiji ter na to z molitveno uro počastili Najsvetejše. V spomin na papeževo molitev v kapeli Marije Pomagaj so zmolili rožni venec in litanije. Sledila je zahvalna maša za beatifikacijo, pri kateri je p. Leopold Grčar povedal, kako je pred petnajstimi leti doživljal obisk Janeza Pavla II. v brezjanski baziliki. ALI POSLANEC ALI ŽUPAN. Državni zbor je sredi maja sprejel zakon o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. Ta bo v praksi začela veljati ob volitvah v državni zbor prihodnje leto. Župani bodo lahko kandidirali za mesto poslanca. Če bodo izvoljeni, pa se bodo morali odločiti za eno od obeh funkcij. Nezdružljivost bo veljala tudi za podžupane. Poslanci - župani, teh je v sedanjem parlamentu šestnajst, imajo dvojno plačo. Če župansko službo opravljajo „nepoklicno", jim pripada nagrada za njihovo delo. V prihodnje to ne bo več mogoče. Zakonska ločitev obeh funkcij bo pomembna tudi za stranke. Te so doslej kandidate za poslance izbirale tudi župane, saj so med ljudmi dobro znani. BARBARO BREZIGAR ZAMENJAL ZVONKO FIŠER. V začetku maja smo v Sloveniji dobili novega generalnega državnega tožilca. To je Zvonko Fišer, nekdanji ustavni sodnik, pred prevzemom nove službe pa vrhovni državni tožilec svetnik. Na njegovo imenovanje mečejo senco predvsem njegova dejanja v preteklosti. Med drugim je znan po preganjanju duhovnikov v letu 1977 zaradi postavitve križa ob breznu pobitim med drugo svetovno vojno nad Cerknim. Pred njegovim imenovanjem se je razvnela podobna razprava kot v primeru kandidature Branka Masleše za predsednika vrhovnega sodišča. V obeh primerih strokovnost sicer ni bila sporna, v ospredju pa je bila ustreznost političnim merilom in pričakovanjem, ne pa moralni in etični kriteriji. Barbara Brezigar, ki jo je vladna koalicija zaradi politične neustreznosti odstavljala več kot dve leti, je državno tožilstvo vodila od maja 2005. Lahko bi kandidirala še za en mandat, vendar se je zavedala, da po zamenjavi vlade nima podpore. Svoj mandat je ocenila kot uspešen, čeprav so bili pogoji dela zaradi številnih pritiskov, precej oteženi. DeSUS IZSTOPIL IZ KOALICIJE. Vlada Boruta Pahorja že od začetka doživlja številne pretrese, ki jih povzročajo predvsem koalicijski partnerji. „Levi trojček", kot mnogi označujejo stranke SD, LDS in Zares, so stranko upokojencev povabile v koalicijo zaradi lažjega vladanja. Obenem so ji dale vedeti, da gre za koalicijo „tri" plus „ena". Podobno kot „trojček" je ravnal tudi DeSUS, ki je večkrat postavljal svoje zahteve in s tem pogojeval vztrajanje v vladi. Kot je povedal predsednik sveta stranke, so se za odhod odločili zaradi oviranja možnosti sodelovanja v koaliciji tudi pri predlogih, ki so bili po njihovem mnenju koristni in dobronamerni. Do glavnega spora pa je prišlo zaradi pokojninske reforme, ki ji je stranka upokojencev v predlagani obliki od začetka nasprotovala, čeprav jo je pripravljal njihov minister. Že aprila je odstopila ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan, ki prihaja iz njihovih vrst, ker je ocenila, da pri svojem delu ne uživa podpore. Minister za okolje in prostor Roko Žarnic je sprva nameraval odstopiti, potem pa se je odpovedal stranki. Koalicija ima sicer dovolj glasov, saj jo podpirajo nepovezani poslanci in poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti. Kljub temu so mnogi politiki, gospodarstveniki in drugi javni delavci prepričani, da bo vladno delo še bolj oteženo kot doslej in da bi bila rešitev v predčasnih volitvah. 5. JUNIJA TRIJE REFERENDUMI. V Sloveniji bodo prvo nedeljo v juniju 2011 trije referendumi, na katerih bodo volivci odločali o pokojninski reformi, dostopnosti do arhivov nekdanje tajne politične policije in o delu na črno. Kot kaže, bo vlada največ pozornosti namenila pokojninski reformi. Ta prinaša nove, zaostrene pogoje upokojevanja. Po mnenju ministra za delo Ivana Svetlika, je vlada z državnim zborom v obliki novega pokojninskega zakona državljanom dala najboljše, kar v danih razmerah lahko da. Nasprotniki medtem opozarjajo, da zakon ni usklajen z realnimi potrebami in stanjem delavcev. Prepričani so, da so najprej potrebna nova delovna mesta, da je „breme" reforme potrebno razdeliti na vse generacije, ne pa le podaljšati delovno dobo. Poleg tega so prepričani, da želi vlada s pokojninskim zakonom reševati prazno državno blagajno, ne pa upokojencev. Drugi referendum se nanaša na stopnjo dostopnosti do arhivov, oziroma tistega, kar je od njih ostalo. Pred prvimi tajnimi večstrankarskimi volitvami so dobile številne javne ustanove od občinskih uprav do Akademije znanosti in umetnosti ukaz, da je treba arhive „prečistiti". Na ta način je bila uničena velika večina arhivskih dokumentov, ki bi bili lahko obremenjujoči za takratno partijsko in udbovsko elito. Arhivi so bili javno dostopni do trenutka, ko so se nekateri začeli zanimati za nekdanje delovanje sedanjega predsednika države. Takrat je vlada v rekordnem času, ki bi ga pričakovali le za protikrizne ukrepe, sprejela novelo zakona o arhivih, ki del gradiva zapira za javnost. Mnogi so prepričani, da je bila novela nepotrebna, nekateri pa menijo, da je tako stara politična elita že vnaprej preprečila vpo- gled v arhive, ki se nahajajo v Beogradu in niso bili „prečiščeni". Tretji referendum se nanaša na omejevanje dela na črno, kjer je najbolj moteča omejitev medsosedske pomoči. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo vlada izgubila vse tri referendume, saj je omenjene zakone izsilila, ne da bi si skušala zagotoviti čim širšo podporo. V državnem zboru je trenutno tudi družinski zakonik, s katerim želi liberalni del v vladni koaliciji tradicionalno zakonsko zvezo izenačiti z istospolnimi skupnostmi. Čeprav je zakonik potreben in prinaša nekatere dobre rešitve, bi utegnil iti na referendum prav zaradi ideološkega napada na tradicionalno družino. SLS ZA SKUPINO MODRIH. Slovenska ljudska stranka je na zadnjem kongresu na Bledu prvič po letu 2000 oziroma združitvi SLS in SKD spremenila svoj statut. Na njem so govorili tudi o gospodarski, finančni in vladni krizi, ki pretresa državo. Predsednik stranke Radovan Žerjav je ob tem predlagal vzpostavitev nestrankarskega Sveta za Slovenijo 2020. V njej bi bili neoporečni posamezniki, ki bi pomagali popeljati državo in družbo iz trenutne krize. Dejal je, da se je v slovenski politiki nabralo toliko konfliktov, da sta iskanje dogovora in s tem rešitev za ureditev razmer s podporo vseh strank skoraj nemogoča. Neoporečni posamezniki z avtoriteto, znanjem in široko podporo bi zato lahko pomagali pri reševanju sedanjega stanja. Nov statut SLS omogoča lažje odločanje o pomembnih vprašanjih, uvaja še tretjega podpredsednika in upošteva organizacijske spremembe, ki so jih sprejeli v zadnjih letih. SLOVENSKO DRUŠTVO TUDI V UMAGU. Rojaki, ki živijo v hrvaški Istri, so sredi maja dobili novo društvo. Ustanovila ga je slovenska skupnost v Um-agu in ga poimenovala Kulturno društvo Ajda. To je že šestnajsto slovensko društvo na Hrvaškem in peto v Istri. Samostojna slovenska društva delujejo še v Pulju, Poreču, Labinu in Buzetu. Na območju Umaga živi približno 150 rojakov, v celotni Hrvaški Istri pa nekaj več kot dva tisoč. URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU VABI vse Slovence in prijatelje Slovenije na skupno srečanje Slovencev »DOBRODOŠLI DOMA«, ki bo v petek, 1. julija 2011, v Ljubljani. Dvajset let je, odkar je dom slovenstva postala samostojna in mednarodno priznana država. Med številnimi slovesnostmi, ki zaznamujejo jubilejno leto, bo ta posvečena srečanju s Slovenci, ki živijo po svetu. Srečali se bomo z rojaki, ki jih od Slovenije ločujejo kilometri, države in celine. »KDO JE SLOVENIJA, KAJ JE SLOVENIJA?« Naša domovina Slovenija bo letos praznovala 20 let samostojnosti. Že v prejšnjih Mislih (marec-april 2011) smo posvetili kar nekaj strani temu našemu jubileju v prispevku častnega generalnega konzula RS za NSW g. Alfreda Brežnika AM: »Doprinos avstralskih Slovencev za samostojno Slovenijo« (stran 6 - 7); ter v članku Marthe Magajna iz Syd-neya: »Slavili bomo dvajsetletnico neodvisnosti Republike Slovenije« (strani 7 - 10). Njenega imena ni bilo natisnjenega ob njenem prispevku, za kar se ji opravičujemo, so pa naši redni bralci spoznali redno dopisnico Misli iz Kluba Triglav Panthers že po 'pisavi', saj ima vsakdo, ki piše, svoj stil. Tudi te majsko-junijske Misli leta 2011 so v mnogih pogledih usmerjene v naših slovenskih dvajsetih let ter prinašajo sporočila, kako, kdaj in kje bomo tudi kot slovenska skupnost po naših večjih avstralskih mestih praznovali skupaj naš jubilej. Zelo veliko naših rojakov se je odzvalo vabilu Slovenije, da tam praznujejo ta praznik: »Homecoming Slovenia 2011!« Stanko in Mary Prosenak bosta 4. junija 2011 popeljala skupino 48 rojakov na potovanje in romanje - najprej v Korejo, potem v Španijo, Portugalsko, nato še v Francijo in končno, po romanju v Fatimo in Lurd, v domovino Slovenijo, kjer se bomo lahko v petek, 8. julija 2011, skupaj zbrali kot rojaki, romarji na poti življenja, ki nas je povezalo v Avstraliji, k Mariji Pomagaj na Brezje! Kolikor vem sedaj, bo v Sloveniji v tistem času nad sto Slovencev samo iz Melbourna. Na Brezjah bo posebna sveta maša ob 11. uri dopoldne - upava tudi p. Janez iz Adelaide in p. Ciril iz Melbourna, da bova lahko takrat tam! Po sveti maši in pobožnosti v kapeli Marije Pomagaj na Brezjah bomo lahko odšli še skupaj na kosilo v restavracijo na letališče Lesce. Vsi, ki boste v tistih dneh doma, ste povabljeni, da skupaj s svojimi sorodniki iz Slovenije poromate na Brezje. Molili bomo sami zase, za obe naši domovini: Slovenijo in Avstralijo in končno za ves svet, saj smo vsi sinovi in hčere enega samega nebeškega Očeta, ki je naš Stvarnik. Marija Pomagaj pa povezuje ves slovenski verni rod. V letošnjih majskih dnevih sem kar nekajkrat dobro pregledal nastajanje nove knjige gospe Drage Gelt OAM: »From Dreams to Reality - Od sanj do resničnosti«, saj me je zaprosila, da pregledam in lektoriram slovensko besedilo. Popravil in dopolnil sem, kolikor sem le mogel in znal. Gotovo moje utrujene oči niso bile sposobne zaznati vsega. Pred mojimi očmi pa se je tako zvrstilo toliko dogodkov, dela in ljudi, ki ste pred dvajsetimi in več leti z vnemo in mladostno zagnanostjo ljubezni do Slovenije delali za njeno samostojno pot, ki se je rodila 26. junija 1991 in jo je tudi naša nova domovina Avstralija priznala 16. januarja 1992 prav po zaslugi svojih prizadevnih državljanov, ki niso pozabili, da je 'pod Triglavom tekla zibelka mi'. Mislil sem na Vas, gledal sem Vas na mnogih fotografijah, dopisoval imena poznanih, od danes dvajset in več let mlajših. S patrom Nikom sva ugotovila velikansko razliko na svojih lastnih podobah - v barvi las in brade. Kaj vse prinese samo 20 let? Mnogi neutrudni delavci naših slovenskih občestev so v minulih dvajsetih letih že odšli v večnost. Ob praznovanju se moramo spomniti tudi njih in vseh, ki so se žrtvovali za skupno dobro Slovenije in tako tudi celotne človeške družine. SLOVENSKIH 20 NA RADIU OGNJIŠČE V letošnjem marcu je Radio Ognjišče, ki ga preko interneta seveda lahko poslušamo povsod po svetu, pripravil pet radijskih oddaj, na katerih so z gosti razpravljali o demokraciji v času osamosvajanja in danes, o odnosu do osamosvojiteljev, o prispevku zamejcev in izseljencev na poti do samostojnosti, dotaknili pa so se tudi aktualnih političnih tem. Nekaj tega bomo povzeli tukaj. Prva javna radijska oddaja je bila v Domu svetega Jožefa v Celju. Zbranim, med njimi je bil tudi škof msgr. Stanislav Lipovšek, je pravnik Andrej Šter spregovoril o demokraciji v Sloveniji in komentiral stanje v današnji družbi: »Imamo popolno nezaupanje v politiko, ki ga širijo prav tisti, ki od politike dobro živijo.« Šter, ki sicer ostaja optimist, je spomnil tudi na to, da se Slovenija ni sposobna pridružiti in implementirati evropski deklaraciji o obsodbi totalitarnih režimov ter še naprej zlorablja boj slovenskih partizanov kot zastor za zakrivanje revolucije in bratomornega nasilja. V oddaji so sodelovali še publicist Igor Omerza, zgodovinar dr. Stane Gran-da, teolog dr. Ivan Štuhec in brigadir Tone Krkovič. Dr. Ivan Štuhec se je vprašal o stanju v državi: »Kdo je Slovenija, kaj je Slovenija, kakšna je njena zgodovina, kakšna je njena zdrava preteklost in kakšna je njena bolna preteklost? Kajti ta bolna preteklost nas bremeni in dokler je ne bomo ozdravili, tako dolgo bomo imeli od nje vsi infekcijo.« Dotaknili so se tudi zgodbe o slovenskem orožju, razorožitvi in oborožitvi. Brigadir Tone Krkovič je poudaril: »Nehajte nas enkrat podolgem in počez obtoževati in blatiti naše dobro ime. Za sebe govorim, jaz nisem nič slabega naredil, mene nihče ni obsodil za ukraden svinčnik in prosim, če ima kdo kaj, naj to naredi, ali pa naj s tem neha. Tega si ne zaslužimo!« V Veržeju o domovinski zavesti Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je v Salezijanskem zavodu Marianum v Veržeju posebej poudaril, da ni pričakoval, da se bomo 20 let pozneje borili za resnico o osamosvojitvi: »To je boleče! Glede na to, kaj se dogaja s to resnico, še laže razumem, kaj se dogaja z resnico o drugi svetovni vojni.« Zgodovinar Jože Dežman se je dotaknil sprave, ki jo moramo po njegovih besedah »sprejeti kot normalen proces razločevanja, spraševanja vesti in odločiti o tem, kaj je prav in kaj ni«. V Novem mestu o osamosvojiteljih Novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek je v Zavodu Friderika I. Barage spomnila na dr. Jožeta Pučnika, ki je bil po njenih besedah »motor slovenske osamosvojitve«, nato pa omenila raziskavo, ki je bila narejena med dijaki, rojenimi po letu 1992. Rezultati so med drugim pokazali, da jih le devet odstotkov vprašanih ve, kdo je vodil osamosvojitveno vlado, ter le 11 odstotkov, kdaj so bile prve demokratične volitve. »Dokler ne normaliziramo pouka zgodovine v naših šolah, ostane toliko več dela za starše.« Tudi zgodovinar in poslanec v času osamosvajanja dr. Hubert Požarnik je spomnil na to, kako malo se o zgodovini slovenskega osamosvajanja učijo v srednjih šolah. »Niti ena maturitetna naloga do sedaj ni bila s temo teh prelomnih dogodkov,« je opozoril in to pripisal »pogoju z ohranitev oblasti«. Publicist in zgodovinar dr. Igor Grdina je omenil prispevek kulturnikov pri slovenskem osamosvajanju in poudaril, da ločnica med politiko in kulturo ni bila nikoli tako močna, kot je danes. V Mariboru o demokraciji Starosta slovenske politike Ivan Oman je v Slomškovi avli opozoril, da se je bilo treba pred 20 leti precej truditi, da so dosegli enotnost, ki ni bila tako velika, kot to želijo prikazati danes. Mnogi so si tedaj drugače predstavljali samostojno Slovenijo. Predsednik SDS Janez Janša je omenil pomen osamosvojitvene vojne in dejal, da če Slovenije takrat ne bi ubranili po vojaški poti, njene samostojnosti ne bi bilo, in poudaril: »Takrat smo vedeli, kaj je prav in kaj je narobe. Ali bomo sposobni vzpostaviti družbo, v kateri se bo vedelo, kaj je prav in kaj ni, in družbo, kjer bodo zakoni in pravila veljali za vse enako?« V Vipavi o prispevku zamejcev in izseljencev pri osamosvajanju Slovenije Publicistka dr. Spomenka Hribar, ki je bila leta 1990 izvoljena v Skupščino Republike Slovenije, je med drugim spomnila na veliko pripravljenost, ki so jo ob osamosvajanju izkazali Slovenci po svetu. »Samo Slovencem znotraj Republike Slovenije to najbrž ne bi uspelo,« je dejala. Pravnik Karel Smolle, ki je bil v času osamosvajanja vodja prvega zastopstva novoustanovljene Republike Slovenije v tujini, je dejal, da je po 20 letih država krepka: »Država in državljani so odločeni to svojo državo ne samo braniti, ampak tudi razvijati.« V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je bila zadnja okrogla miza iz cikla oddaj Slovenskih 20 v sredo, 6. aprila 2011. V njej so sodelovali nekdanji obrambni minister Janez Janša, Ivan Oman, pravnik Peter Jambrek, nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, publicist Igor Omer-za in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. zbral p. Ciril NOVA KNJIGA: FROM DREAMS TO REALITY - OD SANJ DO RESNIČNOSTI Knjiga From Dreams to Reality - Od sanj do resničnosti je kronika delovanja Slovencev v Avstraliji v času osamosvojitve Slovenije. Knjiga je kronološki zapis pomembnih dogodkov in dogajanj časa, ki je tako znamenit za vse Slovence. Vsebuje veliko dokumentov, fotografij, pisem, prošenj, zahval, člankov iz avstralskih časopisov o vojni v Sloveniji in dopisov. V uvodnih straneh je predstavitev delovanja avstralskih Slovencev, ki so že veliko časa pred letom 1988 sanjali o samostojni Sloveniji; sledi ustanovitev DEMOS-a in podpora, katero so nudili avstralski Slovenci. mestno hišo v Melbournu 29. junija /A i \ ■ * ® \ \J 1 \ \ Demonstracije Slovencev in Hrvatov pred \ aV- «T A jf T ifcjj jt „ i i Najpomembnejši čas, osamosvojitev, je prikazana z dokumenti, mnogimi fotografijami, ki poudarjajo pomembnost dogodka in veselje po mestih Avstralije. Veselje je bilo kratko, saj se je takoj po proglasitvi začela vojna v Sloveniji. Dokumenti pričajo o demonstracijah tukaj v Avstraliji, pisma avstralskim parlamentarcem in prošnje za priznanje Slovenije kot države, obljube avstralskega parlamenta in lobiranje Slovencev s pomočjo avstralskih prijateljev. Končno je bilo konec vojne v Sloveniji in zatem je sledilo tudi avstralsko priznanje Slovenije: kakšno veselje - praznovanja vsepovsod! Toliko veselja in spoštovanja do nove, suverene države Slovenije! V zadnjem delu knjige so zapisani spomini nekaterih Slovencev na tisti pomembni in edinstveni čas v zgodovini Slovenije in pa referati, ki so bili podani na ustanovitvenem srečanju Avstralske slovenske konference v Sydneyu in na Svetovnem slovenskem kongresu v Ljubljani. Knjiga je posvečena vsem avstralskim Slovencem, ki so drznili sanjati o svobodni Sloveniji že pred letom 1988, ustanovnim članom in članom organizacije za podporo Demosu, ustanovnim članom in članom Slovenskih narodnih svetov (SNS), ustanovnim članom in vodstvu Avstralske slovenske konference (ASK), in vsem Slovencem v Avstraliji, kot tudi Avstralcem, ki so po svojih močeh pripomogli v bitki za slovensko samostojnost - vsem, ki so se v Avstraliji trudili za priznanje Slovenije kot suverene države, podpirali njene sanje o neodvisni, svobodni državi in njeni prihodnosti. V uvodniku so tudi sporočila slovenskih in avstralskih politikov: dr. Danilo Türk - predsednik Slovenije, Hon. Bob Hawke, AG GCL - nekdanji prvi minister Avstralije, potem g. Lojze Peterle, g. Janez Janša, dr. Dimitrij Rupel, g. Aljaž Gosnar, Hon. Prof. Gareth Evans, AO QC, Hon. Paul Filing, dr. Spomenka Hribar, g. Erik Modic; in soustanoviteljica ASK, SNS v Avstraliji, soustanoviteljica in urednica Slovenskega Pisma - Stanka Gregorič. Knjiga obsega 902 strani, je trdo vezana z barvnimi in črno belimi fotografijami. V prednaročilu je knjiga stala $220.00, DVD za branje in pregled na računalniku pa $25.00. Vsi, ki ste knjigo naročili, jo boste prejeli na praznovanju Dneva samostojnosti ali pa po pošti kasneje. V ceni knjige ni vračunana poštnina ($16.00 za knjigo in $4.00 za DVD). Draga Gelt OAM, Melbourne VIC If m É- t W \ 'i*1- i m p. Janez Tretjak OFM HOLY FAMILY SLOVENIAN MISSION 51 Young Avenue WEST HINDMARSH SA 5007 Tel.: 08 8346 9674; 08 8121 3869 Mobile: 0434 197 097 Email: tretjakj@gmail.com ZA veliki teden in za praznovanje velike noči je bilo prijetno sončno in ni bilo razloga, da ne bi prišli v slovensko cerkev na veliki četrtek k večerni sveti maši v spomin Gospodove zadnje večerje, ko je Jezus postavil zakrament svete evharistije in duhovništva. V naši cerkvi se je zbralo precej ljudi, več kot prejšnja leta, in smo po sveti maši molili za duhovniške in redovniške poklice. Na veliki petek in veliko soboto pa je bilo manj ljudi kot prejšnja leta. Na samo veliko noč ob sončnem jutru je bila ob 10. uri dopoldne vstajenjska procesija okoli cerkve, zatem pa slovesna sveta maša, pri kateri je bilo izredno veliko mladih družin, tako, da je bila cerkev polna - redko kdaj se tako napolni. Bog daj, da bi večkrat prišli mlajši k slovenski sveti maši - v naši cerkvi je pravo slovensko vzdušje, ki ga po avstralskih cerkvah zaman iščejo. Že samo petje velikonočnih pesmi in žegen in pirhi so posebnost v naši cerkvi. Otrokom se ni nikamor mudilo - vedeli so, da je okrog cerkve med rožami in grmičevjem nekaj za njih. Čokoladni pirhi - že za sveto obhajilo so tisti, otroci, ki še niso bili pri svetem obhajilu, poleg blagoslova dobili v dar pirh, tako so tudi oni na svoj način doživljali lepoto praznika Gospodovega vstajenja. Upam, da bo kaj tega doživetja imelo odmev v njihovem življenju ter da bodo s pomočjo svojih staršev v življenju priče vstalega Gospoda. Pred veliko nočjo sem obiskal tudi rojake v MILDURI in smo imeli sveto mašo kar na domu družine Igorja in Jožice Gerden. Čeravno je malo družin, je pa izredno vzdušje in hvaležnost za sveto mašo. Vse obvesti in pripravi Jožica. Po maši pa družabno srečanje; posnetki pričajo o toplini in domačnosti rojakov v Milduri; tudi matere - vsaka prinese nekaj, tako imamo agape v pravem družinskem vzdušju. Hvala vam, dragi rojaki v Milduri, za vaše povabilo in gostoljubnost, ki jo vedno doživljam pri vseh vas, ko vas obiščem! Drugo nedeljo Marijinega meseca maja smo obhajali dan, ki je posvečen materam. Pri sveti maši smo molili za vse žive in pokojne matere, po končani sveti maši pa sta Ane Maree Zupančič in Rosemary pripravili kratek program materam iz življenja mater, ki ga je pisalo njihovo življenje: ljubezen, skrb in dobrota do družine, ker to zmore le mati. Tako je zapisala v svoji knjigi gospa Draga Gelt in njeno pripoved je prebrala Rosemary Poklar. Ob poslušanju je bilo orošeno s solzo marsikatero oko v naši cerkvi. Po končanem programu smo se preselili v dvoranico in so bile matere in tudi ostali postreženi s prigrizkom, kavo in pecivom. Hvaležni smo vsem materam, ki skrbijo za naše versko središče. Bog naj jim bo bogat plačnik! V tednu po materinskem dnevu je vreme bilo precej nestanovitno, ko se je adelaid-ska nadškofija pripravljala na marijansko procesijo. V soboto in nedeljo je bilo prijazno vreme in tudi napoved je bila za vse opogumljajoča, tako smo se popoldne ob dveh začeli zbirati v Parku miru. Nas Slovencev se je zbralo kar nekaj, navadno je Hrvatov veliko, letos pa smo se Slovenci enačili po številu s Hrvati. Ponosno smo se zbrali ob naši banderi s podobo Marije Pomagaj. Angela Dodič se tudi letos ni bala priti v narodni noši s košaro cvetja iz njenega vrta. Lepo je bilo videti, ko je naš 80 letni Toni Jesenko, kot ponavadi tudi letos, visoko dvigal bandero z Marijo Pomagaj, ponos slovenske skupnosti. Umetnice Marijane Zupančič, ki je tako živo naslikala podobo, ni več med nami, je pa njeno delo ostalo v ponos nam vsem. Med romarji na tej procesiji je bila Anica Zupančič s hčerkama Ane Marijo, ki redno pripelje mamo k slovenski sveti maši, tokrat se je pridružila tudi druga hčerka Veronika Tiller. Veronika je učiteljica v Port Lincolnu, tja se je poročila in živi s svojo družino. Kadar pa pride obiskat mamo v Adelaido, pride redno v slovensko cerkev. Veronika je s svojo vero in slovensko zavestjo zgled marsikateri materi v slovenski skupnosti. Kaj bo novega v naši skupnosti? V juniju bom odsoten in me bo nadomeščal p. Darko iz Syd-neya. Njegov mobitel je: 0409 074 760. Na praznik Svete Trojice bo telovska procesija, seveda, če bo vreme lepo; navadno je v zimskem času rado muhasto in nepredvidljivo. Če bo lepo, bosta zopet dva oltarja zunaj cerkve in tretji v cerkvi. Tisti, ki redno pomagate postaviti oltarje, ste tudi letos naprošeni. POGREB: Dne 4. maja 2011 se je v domu za ostarele Philip Kennedy Centre poslovila s tega sveta MARIJANA FRANK in odšla k Bogu v 97 letu starosti. Marijana je najprej bila v St. Raphael's Age Care Home v Lokleys. Tisti dom vodijo malteške sestre svetega Frančiška. Ko je bila zahteva po oskrbi večja, se je preselia v Large Bay. Pogrebni obred je bil v kapelici pogrebnega zavoda Port Adelaide 10. maja 2011; svoj zadnji zemeljski dom deli s svojim možem na pokopališču Chentelhem. Marijana se je rodila 13. septembra 1913 v Rijeki pri Koprivnici. Poročila se je dr. Stanislavom Frankom. V zakonu se jima je rodila hčerka Helena, sedaj poročena Read. Zaradi povojnih razmer se je mlada družina najprej umaknila v Trst, nato so emigrirali v Avstralijo. Gospa Marijana je bila vedno do slovenskega duhovnika dobra; z izredno dobroto je spekla štrudelj - posebno poznan iz sladkega zelja in pa marmornati kolač ali pa kot je ona rekla ,kugov'. Naj počiva v miru Božjem in Bog ji naj bo bogat plačnik za vso njeno dobroto. Hčerki Heleni, zetu Johnu in vnukinjam Leanne in Kathleen ter sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, pokojno pa priporočamo v molitev. RIP. p. Janez p. Darko Znidaršič OFM p. Valerijan Jenko OFM, OAM ST. RAPHAEL SLOVENIAN MISSION 313 Merrylands Road, PO Box 280 MERRYLANDS NSW 2160 Tel.: (02) 9637 7147 in (02) 9682 5478 Mobile: 0409 074 760; 0419 236 783 Fax: (02) 9682 7692 E-mail: darko@pacific.net.au valerian@pacific.net.au BOGU HVALA IN VAM - za nov čas milosti, nova doživetja in priložnosti, pa za nove talente v postnem in velikonočnem času. Bog povrni vsem rojakom pod zvonom sv. Rafaela, ki ste kakorkoli sodelovali, pomagali pri bogoslužju v velikem tednu in za velikonočne praznike, ki so nas znova prebudili za novo upanje. Vreme smo imeli vse dni kot naročeno, zares lepo in toplo, na velikonočni ponedeljek pa je deževalo in se ohladilo. Naj "korajža velja", kakor nas je rad spomnil naš novi blaženi - papež Janez Pavel II., ki ga upravičeno imenujemo "Janez Pavel Veliki". Vstali Jezus ne samo opogumlja, ampak tudi pošilja: "Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam!" (Jn 20,21) Obenem pa nas v letu krščanske dobrodelnosti in solidar- nosti posebej spodbuja k velikodušnosti. Pri zadnji večerji je učencem umil noge in jim dejal: "Če sem torej jaz, Gospod in Učitelj, vam umil noge, ste tudi vi dolžni drug drugemu umivati noge" (Jn 13,14). Ko se je prikazal učencem po vstajenju, so opazili, da Tomaža ni bilo med njimi. Jezus je čez osem dni spet prišel in omogočil Tomažu, da ga je spoznal. Tukaj prav naravnost pokaže, kako je usmiljen in velikodušen. Ko bi soljudje prej večkrat dvignili roke in očitali, "Ja, kje si pa hodil(a)?", Jezus nikogar ne sprašuje tako, ampak pride naproti kot Dobri Pastir. Ravna drugače in veselje je še večje, prav tako, kot je sam napovedal v svojih prilikah. (Ljudje pa se večkrat bojimo biti drugačni!) s? f J PREDSTAVITEV SVETOVNEGA DNEVA MLADIH Vsako četrto nedeljo v mesecu obhajamo družinsko sv. mašo v angleščini, da imajo več priložnosti za sodelovanje tudi mlade družine, otroci in starši. V februarju smo obhajali sv. mašo ob začetku kate-hetskega leta z blagoslovom otrok in šolskih torbic. - V mesecu marcu smo povabili duhovnika g. Sure-sha Kumarja, ki je voditelj pastorale mladih v naši škofiji Parramatta, da bi nam predstavil letošnji Svetovni dan mladih 2011 v Madridu. Žal g. Suresh ni mogel priti zaradi drugih obveznosti, zato je poslal k nam predstavnice. Dekleta Annabelle, Enjoli in Lisa so nam s svojo besedo in projekcijo v nedeljo, 26.3.2011, predstavile letošnji SDM in romarske programe. Zbralo se nas je veliko rojakov, navdušenja je bilo dovolj, le naši mladi so bolj »mala čreda«. Nekateri so se za to nedeljo opravičili, drugi pa. - Kljub temu so bile naše gostje vesele srečanja in gostoljubja in se nam zahvaljujejo. Za SDM, ki bo od 15. do 21. avgusta 2011, imate več informacij na naslovih: - www.wydtours.com/parramatta, - e-mail: youth@parra.catholic.org.au, tel. (02) 88383418. - www.parra.catholic.org.au in kliknete na povezavo World Youth Day Madrid 2011; - www.madrid11.com - www.worldyouthday.com - www.wydtours.com - www.xt3.com - www.drustvo-skam.si in drugih, vključno na spletnih straneh naših škofij. Rok za prijavo je že potekel 15.5., ostane še čakalna lista, če bi kdo moral odpovedati. SDM je namenjen predvsem mladim od 16. do 35. leta, seveda pa se ga lahko udeležite tudi starejši, saj bo za vse veliko doživetje. Mladoletni romarji seveda potrebujejo polnoletnega spremljevalca in soglasje staršev. V povezavi s SDM se lahko udeležite še drugih romanj (gl. WYD Pilgrimages). Naš škof msgr. dr. Anthony Fisher bo vodil romanje po Sveti deželi pred prihodom v Madrid. Škof Anthony je bil glavni koordinator prejšnjega SDM v Sydneyu in tudi sedaj vabi na romanje mlade in mlade po srcu. Sam pravi: »Every young person I have talked to who has attended a World Youth Day says it has changed his/her life for the better. Now it's your turn!« Mladi in duhovniki iz Slovenije bodo romali v Madrid v organizaciji Društva SKAM (Skupnost katoliške mladine) od 9. do 23.8.2011. Spremljal jih bo koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak. NAŠE OBČESTVO SE JE NEKOLIKO POVEČALO Pater Darko je pred dobrimi petimi leti prevzel od p. Filipa tudi skrb za italijanske vernike v Merrylandsu. Nedeljsko sv. mašo zanje sva obhajala vsako drugo nedeljo župnijski cerkvi sv. Marjete Marije Alakok v Merrylandsu. Zaradi spremembe urnika nedeljskih sv. maš v župnijski cerkvi smo se oktobra lani preselili v našo cerkev sv. Rafaela, kjer je sedaj nedeljska sv. maša v italijanskem jeziku prav tako vsako drugo nedeljo ob 8.00 zjutraj - do nadaljnjega. Italijanski verniki so v postnem času v znamenje hvaležnosti podarili prt za naš daritveni oltar. Bog jim povrni! MATERINSKI DAN smo obhajali na 3. velikonočno nedeljo, 8. maja. Na začetku sv. maše je navzoče pozdravila Mirjam Bavčar - Stariha, po obhajilu so nastopili naši otroci in voščili mamicam. Kratek kulturni program je pripravila Zlatka Pondelak, sodelovali so Kate Stariha, Daniel Pondelak in Noah Skubla. Navzoči so bili še drugi otroci, tudi najmlajših smo imeli kar nekaj. - Bog povrni otrokom in staršem, 1. delovni skupini, ki je skuhala kosilo, ter našim gospodinjam za pecivo. Hvala 1. delovni skupini, ki je skuhala kosilo in našim pridnim gospodinjam za pecivo. Za pripravo na prvo sv. obhajilo se je doslej priglasil samo en kandidat, upamo, da se bo še kdo. Zato ponovno povabimo, da se oglasite in se dogovorimo. - Birme letos pri nas ne bo. NAPOVEDNIKOLEDAR MERRYLANDS - SV. RAFAEL V mesecu maju beremo šmarnice o sv. Vincenciju Pavelskem. Šmarnice so vsak dan pri sv. mašah od četrtka do nedelje. Sklep šmarnic bo v nedeljo, 29.5.2011. Približuje se praznovanje 20-letnice samostojne države Republike Slovenije. Naj to praznovanje ne samo obudi spomine, ko smo tudi Slovenci v Avstraliji združili svoje moči, ampak nam da nov zagon, da bomo radi in s srcem to, kar smo - Slovenci - in bomo radi imeli svojo rodno domovino. V nedeljo, 19.6.2011, bo praznovanje na Klubu Triglav Panthers, ob 12.00 (opoldne). V Merrylandsu bomo praznovali dan državnosti v soboto, 25.6. Ob 5.00 popoldne bo sv. maša v naši cerkvi in ob 6.00 zvečer v dvorani proslava: kulturni program, odprtje razstave, ki jo pripravlja HASA NSW, in ogled DVD filma, ki ga pripravlja g. Florjan Auser. V nedeljo, 26.6., je slovesni praznik SV. REŠNJEGA TELESA IN KRVI. Praznična sv. maša ob 9.30 dopoldne, pri kateri poje mešani zbor, bo tudi sv. maša za našo domovino. Po sv. maši bo procesija sv. Rešnjega Telesa z dvema blagoslovoma. - Po sv. maši gremo na Slovensko društvo Sydney v Wetherill Park, kjer bo molitev pri kapelici Marije Pomagaj, kosilo v dvorani in proslava dneva državnosti. Družinska sv. maša v angleščini, ki jo obhajamo vsako 4. nedeljo v mesecu, bo v juniju izjemoma eno nedeljo prej, 18.6., na praznik Svete Trojice. WOLLONGONG - FIGTREE CERKEV VSEH SVETIH Sv. maša je vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne, če ni oznanjeno drugače: 12. in 26.6., 10. in 24.7., 14.8. V nedeljo, 26.6., na praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi, bo po sv. maši evharistična pobožnost (ker ne moremo imeti procesije) in blagoslov z Najsvetejšim. V letošnjem maju obhaja naša cerkev vseh svetih svojo 100-letnico. Temeljni kamen na pročelju cerkve, ki je bila nekoč anglikanska, je bil vzidan 13.5.1911. Temu se je kasneje na pročelju pridružil drugi temeljni kamen - plošča, ko je nekoč anglikanska cerkev postala slovenska in katoliška in jo je blagoslovil tedanji škof v Wollongongu msgr. William Murray na 1. adventno nedeljo, 27.11.1983. Lani je bila cerkev spet na novo prebeljena in prenovljena za svoj jubilej, za kar se zahvaljujemo predsedniku Kluba Ivanu Rudolfu, rojakom, ki ste pridno očistili cerkev in okolico, in mojstrom. Stoletnico naše Božje hiše bomo slovesno praznovali v novembru - na žegnanjsko in zahvalno nedeljo, 13.11., s sv. mašo ob 5.00 popoldne, ko bo z nami domači škof msgr. Peter W. Ingham. Škof Peter bo tudi blagoslovil novo sliko sv. Mary MacKillop ob prvi obletnici razglasitve za svetnico. Na 4. nedeljo v avgustu, 28.8., v Figtreeju ne bo sv. maše, ker obhajamo MAŠO NARODOV - MULTICULTURAL MASS. Ta sv. maša bo letos v cerkvi Karmelske Matere Božje v Varrovillu pri Campbell-townu - 28.8. ob 1.30 popoldne. Po sv. maši bodo stojnice narodov in festival v dvorani. Papež Benedikt XVI. je na veliko sredo, 20.4., imenoval duhovnika msgr. PETRA ANDREWA COMENSOLIJA, 47, za pomožnega škofa v Syd-neyu. Gospod Peter je prvi duhovnik škofije Wol-longong, ki je izbran za škofovsko dostojanstvo, rojen je v Towradgiju pri Wollongongu. Škofovsko posvečenje bo prejel v katedrali Matere Božje - St. Mary's Cathedral v Sydneyu, 8.6.2011. CANBERRA - GARRAN CERKEV SV. PETRA IN PAVLA Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu v cerkvi sv. Petra in Pavla v Garranu: 19.6., 17.7., 21.8., 18.9., 16.10., 20.11., 18.12. in 25.12., vedno ob 6.00 zvečer. V nedeljo, 17.6., nas bo obiskal misijonar dr. Drago Karl Ocvirk in nam spregovoril o svojem misijonskem delu na Salomonovih otokih. V soboto, 1.10., bo na tamkajšnjem Slovensko-avs-tralskem društvu 37. slovenski - mladinski koncert »Žive priče v pesmi in besedi«. V nedeljo, 2.10., bo nedeljska sv. maša v dvorani društva ob 10.30 dopoldne. NEWCASTLE - HAMILTON Sv. maša bo na 5. nedeljo v mesecu, 29.5., ob 6.00 zvečer, in potem spet v juliju, 31.7., ob 6.00 zvečer v katedrali Srca Jezusovega v Hamiltonu, Hunter Street. Papež Benedikt XVI. je 4.4.2011 za novega škofa škofije MAITLAND - NEWCASTLE imenoval msgr. WILLIAMA WRIGHTA, 58, duhovnika syd-neyske nadškofije, župnika župnije vseh svetih v Liverpoolu, NSW. Škofovsko posvečenje bo prejel v katedrali Srca Jezusovega v Hamiltonu 15.6.2011 ob 7.00 zvečer. - Dosedanji tamkajšnji škof msgr. Michael Malone se je odpovedal škofiji in odhaja v pokoj. ZLATA OBALA IN PLANINKA, QLD Ker bo p. Darko v juniju in juliju nadomeščal p. Janeza v Adelaide, bo bogoslužje za rojake v Kraljičini deželi kasneje, v soboto, 16.7., in v nedeljo, 17.7. - Na Zlati Obali - Gold Coastu se bomo zbrali k sv. maši na Klubu Lipa v soboto, 16.7., ob 4.00 popoldne, v nedeljo, 17.7., pa na Planinki - Cornubia, ob 10.30 dopoldne. Pater bo po dogovoru obiskal bolnike. PERTH - OSBORNE PARK, WA Pater bo obiskal slovenske rojake od 30.7. do 8.8.2011 in maševal v župnijski cerkvi sv. Kiera-na v Osborne Parku v nedeljo, 31.7., in naslednjo nedeljo, 7.8., obakrat ob 2.00 popoldne. Med tednom bo po dogovoru z Vami obiskal bolne in ostarele. Rojaki v Zahodni Avstraliji boste dobili še posebno pismo, že sedaj pa naju lahko obvestite o bolnikih in sporočite svoje želje, prav tako naju obvestite o pokojnih rojakih in o vsakršni spremembi naslova, če se je kdo preselil. Župnijska cerkev sv. Kierana je bila v zadnjih mesecih temeljito prenovljena ob bližajoči se 30-let-nici. V nedeljo, 20.2.2011, jo je slovesno blagoslovil nadškof msgr. Barry James Hickey. Več si lahko ogledate na spletni strani: www.stkierans-osbornepark.org.au. POROKI GIUSEPPE DAVID PAGANO, 30, sin Maria Salvatoreja Pagana in Marije, r. Licciardello, in NATALIE DEKLEVA, 27, hči Edwarda F. Dekleva in Lucije, rojene Laznik. Priči sta bili Giovanni Pagano in Belinda Lhhucisano. - Župnija Our Lady of Victories, Horsley Park, NSW, 18.12.2010. MARJAN MARIO MIKEL, 34, sin + Stanislava in Angele, rojene Fink, in MANU AKEMEIMOANA LASALO, 32, hči očeta + Palu-ja in matere Mele Vaohena Lea'Aemanu. Nevesta prihaja s Tonge (Tonga). Priči sta bili Angela Kavadas in Losaline Lasalo. - Merrylands - Sv. Rafael, 26.3.2011. N A Š I P O K O J N I JOŽEF KARIŠ je umrl dne 11.7.2010 v Carlingfor-du, NSW, star 86 let. Doma je bil iz Obrova. Skupaj z ženo Slavo počivata na pokopališču Northern Suburbs. Zapušča hčerko Silvo z možem Johnom, štiri vnuke in eno pravnukinjo. STANE TOMŠIČ je umrl 7.4.2011 zjutraj v bolnišnici Westmead. Rojen je bil 1.8.1932 v Koritnicah pri Knežaku staršema Ivanu in Ivani. V Avstralijo je prišel s svojo bodočo ženo Marto Spadaro, ki je doma iz Gradca pri Pivki. Poročila sta se v katedrali sv. Patrika v Mel-bournu 29.12.1960, poročil ju je naš p. Bazilij Valentin. Najprej sta živela skupaj z družino brata Jožeta v Stan-moru, NSW. Stane je delal v tovarni St. Peter's kot strojnik. Bil je vedno pripravljen pomagati v našem misijonu in cerkvi, sodeloval je pri skoraj vseh akcijah ali dobrodelnih prireditvah. Družina je redno prihajala k sv. maši, še zadnjo nedeljo pred smrtjo sta bila z Marto pri nedeljskem bogoslužju v naši cerkvi. V Sydneyu so živeli 30 let, dokler niso kupili hiše v Wentworthvillu. Stane poleg žene Marte zapušča sina Marka z ženo Amando, hčer Ireno z možem Andrewem Robinsonom, vnuke Nino, Daniela in Nicho-lasa, brata Jožeta in njegovo družino ter malo sestrično Ivanko Žele in njeno družino v Sydneyu, v Sloveniji pa sestro Marijo, nečakinjo Sonjo, pranečakinji Mojco in Matejo in njuni družini. Pogrebno sv. mašo smo obhajali pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu v sredo, 13.4.2011, v slovo so mu spregovorili sin Mark, hči Irena in predsednik Slovenskega društva Sydney Štefan Šernek. Ogledali smo si tudi slikovno predstavitev na Power - pointu. Po sv. maši smo pokojnega pospremili na slovenski del pokopališča v Rookwoodu. IDA SEDEVČIČ, rojena FABJAN, mama duhovnika Edija Sedevčiča, je umrla 30.4.2011 v bolnišnici v Gosfordu, NSW. Luč sveta je zagledala 23.8.1922 na Bregu pri Gorici v župniji Banjšice. Po očetovi smrti se je Ida leta 1939 na povabilo strica Leona, ki je že živel v Avstraliji, vkrcala na ladjo in priplula v sydneysko pristanišče. Stanovali sta najprej pri stricu v Pyrmontu, NSW. Ida se je naslednje leto poročila v cerkvi sv. Beda Častitljivega v Pyrmontu z Alojzom Sedevčičem, ki je bil doma iz iste vasi kot ona. Kupila sta zemljo in postavila hišo v Mona Vale. Pridelovala sta zelenjavo za prodajo na trgu. V zakonu so se jima rodili otroci Edvard, James in Nada. Oče Alojz je umrl že 1.12.1949, star komaj 42 let. Mama Ida se je leta 1953 poročila s Stojanom Milivojevičem. Rodila se jima je hči Sonja. Leta 1960 so prodali farmo v Mona Valu in kupili drugo v Elanori. Po smrti Stojana leta 1975 so farmo dali v najem, kasneje pa prodali. Ida in hči Sonja sta se preselili v Lake Haven na Central Coast-u, kjer sta kupili hišo. Mamino veliko veselje so bili njeni otroci in domači vrt, zlasti čudovite rože, ki jih je skrbno gojila dan za dnem. Najstarejši sin Edi je postal duhovnik sydneyske nadškofije, novo mašo je zapel leta 1967. Pater Valerijan in rojaki so takrat pripravili slovensko novomašno slavje v Paddingtonu. - Brat James živi v Queenslandu, Sonja v Lake Havenu, Nada pa... Ida poleg svojih otrok zapušča svoje bratrance in sestrične in druge sorodnike. Mama Ida je bila vedno povezana z našim občestvom pri Sv. Rafaelu in s Slovenci in prav tako s krajevnimi župnijami. Bila je članica Katoliške ženske lige. Redno je prihajala k sv. maši, prva leta enkrat tedensko in ob nedeljah v cerkev sv. Jožefa v Narrabeen, kjer je tudi pomagala pri čiščenju in krašenju cerkve celih 20 let. Vsakič je šla v cerkev 5 kilometrov peš tja in nazaj. Domačini so se čudili in jo spraševali, zakaj se ne pelje, pa jim je odgovorila: »Veste, ko sem bila še doma, sva z mamo šli peš na Božjo pot, na Sveto Goro, vso pot, en dan sva hodili.« Pred nekaj leti sta s sinom Edijem obiskala Slovenijo in kraje svojih staršev. To vse je tudi poudaril v homiliji sin duhovnik Edi, ki je vodil sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa v Narrabeenu in pogreb na pokopališču Mona Vale na prvi petek, 6.5.2011. Z g. Edijem je somaševalo 12 duhovnikov, med njimi sva bila p. Darko in p. Valerijan. Slovenci smo na grobu zapeli pesem Gozdič je že zelen, Avstralci pa so zaploskali. Gospod Edi se lepo zahvaljuje rojakom, ki ste se udeležili sv. maše in pogreba, kot tudi drugim, ki ste se spomnili pokojne mame v svojih molitvah in pri naši sv. maši v Merrylandsu ali drugod. CIRIL KOCBEK je umrl 23.4.2011 v Culburra Beach, NSW, star 85 let. Pogrebni obred je bil 13.5.2011 v Shoal-haven Memorial Gardens, Worigee, NSW (blizu Nowre). V Avstralijo sta prišla 26.3.1955 z ladjo Toscana s Petrom Selakom. Najprej je stanoval v Bonegili. Pred leti je živel v Wentworthvillu. p. Darko in p. Valerijan HASA-NSW pripravlja ob proslavi 20. obletnice slovenske samostojnosti posebno svečanost in razstavo Slovensko versko središče sv. Rafaela in Zgodovinski arhiv za slovenske Avstralce HASA-NSW Vas vljudno vabita na SLAVNOSTNO AKADEMIJO v soboto, 25. junija 2011 ob 6. uri zvečer, v dvorani Verskega središča sv. Rafaela, 313 Merrylands Rd, Merrylands NSW 2160 Program Sprejem gostov in pozdrav Kratek kulturni program Razstava "Naša pot v samostojno Slovenijo" Predstavitev knjige "Od sanj do resničnosti" Film "Avstralska Slovenija za samostojno Slovenijo" Za okrepčilo bo poskrbljeno. Pri zgodovinskih arhivih za slovenske Avstralce za NSW - HASA-NSW v Merrylandsu nam nikoli ne zmanjka dela. Poleg rednega delovanja, to je zbiranja, evidentiranja in arhiviranja zgodovinskih podatkov slovenske skupnosti, smo v zadnjih letih vsako leto pripravili nekaj posebnega. Zlata srečanja in številne razstave so bile vedno uspešne. Letos smo si zadali nalogo, da bomo pri HASA kot poseben projekt pripravili razstavo ob 20. obletnici slovenske neodvisnosti. Na slavnostni akademiji v soboto, 25. junija 2011 ob 6. uri zvečer, vam bomo v dvorani Verskega središča v Merrylandsu predstavili obširno razstavo, za katero smo zbrali gradivo, kot so fotografije, dokumenti, časopisni izrezki in drugi zgodovinski podatki, ki so jih ohranili kot lep spomin številni posamezniki, ki so pred dvajsetimi leti vložili veliko truda in časa, pa tudi denarja, da bi pomagali naši domovini do samostojnosti. Tudi društva in organizacije so prispevale svoje, sodelavke HASA pa se bomo potrudile, da to uredimo na najboljši in najlepši način, da si skupno obudimo spomine na tiste, za slovenski narod res odločilne čase, in da si boste lahko vsi ogledali to dragoceno gradivo. Skupaj z našo razstavo bo predstavljena tudi knjiga na isto temo, ki jo pripravlja gospa Draga Gelt OAM, zraven pa še video »Doprinos avstralskih Slovencev za samostojno Slovenijo« v režiji g. Florjana Auserja. Razstava »Naša pot v samostojno Slovenijo«, ki jo pripravljamo, bo zelo pestra in zanimiva, saj bo zajela zgodovino od začetkov slovenstva pa vse do danes. Vabimo vas, da se nam pridružite in z nami preživite prijeten večer. Maria Grosman DOGODKI IN PRAZNOVANJA PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU SYDNEY Poroča Štefan Šernek, predsednik SDS NA TRGATEV V CANBERRO V soboto, 12. marca, nas je bilo 56 članov in prijateljev iz Slovenskega društva Sydney na kosilu in trgatvi pri Slovenskem društvu Canberra. Iz Sydneya smo se odpravili z avtobusom in na poti v Canberro obiskali tudi vojaški muzej. Res je nekaj za videti tam, če človek pomisli kako Avstralci spoštujejo svoje vojake, ki so se borili za svobodo svoje domovine in za bodočnost svojega naroda. Večkrat si mislim, kje je zgodovina naših borcev, naših staršev, dedov in pradedov, ki so se borili in dali življenje za tujo državo, tujo monarhijo, za druge cesarje in vladarje. Kje so tisti kamni, kjer piše na njih, da so se borili za svoj slovenski narod? Piše samo, da so se borili za Avstro-Ogrsko monarhijo, za cesarja Franza Josepha in njegovo kraljevino. No, ko smo prišli v slovenski klub, so nas lepo sprejeli, še posebej predsednik Franc Čulek. Postregli so nam z odličnim in obilnim kosilom. Moram čestitati pridnim gospodinjam, ki so nas tako lepo postregle. Po kosilu smo imeli trgatev grozdja, ki je rastlo na trtah na vrtu slovenskega doma. Fotografiranja, dobre volje in petja ni in ni bilo konca. Po trgatvi smo imeli lep sprejem v dvorani kluba, kjer so igrali muzikantje iz Canberre. Kot je v navadi, kjer je muzika, je tudi ples, zabava in veselje. Ob peti uri popoldne smo se odpravili proti domu v Sydney in smo si na avtobusu pripovedovali šale, peli in bilo res prijetno. Prav lepo se zahvaljujem predsedniku, kuharicam in vsem Slovencem v Can-berri, ki so nas tako lepo sprejeli. Naš previden šofer Marjan Cesar nas je srečno pripeljal domov v naš preljubi dom, ki je v veselje nas vseh Slovencev v Sydneyu. Fotografija zgoraj: Srečanje s slovensko žensko hokejsko reprezentanco. Fotografija spodaj: Na trgatvi v Canberri. OBISK IZ SLOVENIJE IN RAZNA SLAVJA V februarju 2011 nas je obiskala slovenska ženska hokejska reprezentanca, ki je bila na tekmovanju v Newcastlu. Želeli so videti naše društvo. Bilo je 26 žensk in 6 moških. Pripravili smo jim večerjo, jim pokazali prostore društva, zaigrali nekaj slovenskih melodij, malo poklepetali in že so morali oditi. Imeli smo lepo srečanje z našimi športniki. Jožefovanje smo imeli v nedeljo, 20. marca, ob 2. uri popoldne. Za ples in dobro voljo so poskrbeli člani ansambla Alpski odmevi. V imenu odbora in članov SDS je predsednik Štefan Šernek pozdravil vse navzoče in voščil vsem Jožicam in Jožetom ter jim zaželel vse najboljše za njihov. V nedeljo popoldan, 10. aprila, je bilo kosilo in nato ples do 6. ure zvečer. Igral je ansambel Thi-rolian Echoes. Imeli smo lep obisk. Za velikonočne praznike je bilo društvo zaprto. V verskem središču Merrylands smo imeli v ponedeljek dopoldne sveto mašo, nato kosilo in pirhovanje. Materinski praznik smo slavili v nedeljo popoldan, 8. maja. Ob poldne je bilo kosilo, kratek program in ples do 6. ure zvečer. Igral je ansambel Alpski odmevi. Pri vratih je bila vsaka mamica obdarjena z nageljčkom in kozarčkom Tia Maria ali whiskijem, kar je organizirala gospa Ana Šernek s pomočjo deklet Karine in Re-beke. Lepo se jim zahvaljujemo za sodelovanje ob materinskem prazniku. Kratki program: Predsednik je pozdravil vse navzoče in zaželel vsem materam še na mnoga leta med svojimi najdražjimi. Danica Petrič je recitirala pesem Materin blagoslov, Perina Keen pesem Marcele Bole - Mamica, Zora Johnson pesem Mirka Kunčiča - Kadar se mamica joka, in pesem Marcele Bole - Stara mati. Izbrali smo najstarejšo prisotno mamo, gospo ROZALIJO KUČAN, staro 88 let, ki ji je nato Ana Šernek podarila šopek rož. Imeli smo tudi loterijo, ki sta jo organizirali Ana Šernek in Zora Johnson. Praznovanje smo nadaljevali s plesom do 6. ure zvečer. Imeli smo krasen in vesel popoldan za naše matere. Lahko rečem, da smo imeli na našem društvu kar trikrat praznovanje materinskega dne. V soboto, 30. aprila, so gostovali pri nas iz East Timorja, 7. maja East Chinase Assosiation in 8. maja je bilo naše praznovanje. V nedeljo popoldan, 22. maja, smo imeli kosilo, ples ob zvokih ansambla Thirolian Echoes. PISMO IZ SLOVENIJE predsedniku SDS, g. Štefanu Šerneku Dragi vsi! Hvala za voščilo in pisanje. Ja, sem v Mislih prečital, da še kar naprej predsednikuješ! Res vsa čast TEBI! Vedno sta oba rada sodelovala za slovenstvo! Najbolj sem Ti hvaležen in vsega spoštovanja vredno pa je to, da si bil Ti, ki si zgradil dom S.D.S., ko so že vsi obupali, opustili, da bi si zgradili dom. Seveda je bilo največ krivde, ko se Slovenci nismo mogli zediniti. Toliko jih je bilo, ki so samo rušili našo skupnost. Toda Tebi je to uspelo! Vsa čast Ti in hvaležnosti in vse spoštovanje!!! (Vsaj od mene). LEPO PRAZNUJTE! Iskrene pozdrave! Lojze Košorok, Slovenija PRAZNOVANJE 20. OBLETNICE SAMOSTOJNE SLOVENIJE V nedeljo popoldan, 26. junija 2011, bomo imeli kosilo, blagoslovitev zastave pri kapelici Marije Pomagaj in nato povorko dvorano. Pripravili bomo kulturni program, ki se bo zašel ob 1.00 popoldan. Sledil bo ples in zabava ob zvokih Ansambla Alpski odmevi. Pridite v čim večjem številu. Potrebne so rezervacije. Pokličite Štefana Šerneka na telefon: 02 9756 1658. IZ KLUBA TRIGLAV PANTHERS Poroča Martha Magajna PROSLAVA 20. OBLETNICE DNEVA SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE Slovenci doma in po svetu vsako leto praznujemo obletnico dneva, ko je naša domovina končno dobila svojo lastno državo. V Klubu Triglav Panthers Sydney smo ta dan običajno praznovali s podelitvijo priznanj najzaslužnejšim Slovencem leta v naši skupnosti, letos pa bomo namesto običajnih Slovenian of the year Awards pripravili veliko svečano PROSLAVO DVAJSETLETNICE NEODVISNOSTI NAŠE DOMOVINE SLOVENIJE, 19. junija 2011. Slovenska skupnost v Sydneyu bo letos praznovala s skupnimi pripravami, tako, kot smo sodelovali pred dvajsetimi leti, ko smo skupaj jokali, se veselili, protestirali, demonstrirali in končno slavili samostojno Republiko Slovenijo. Letos se bo slavje začelo najprej Klubu Triglav - kakor so se proslave in protesti začeli najprej na Triglavu pred dvajsetimi leti. V nedeljo, 19. junija 2011, bomo pričeli s svečanim kosilom ob poldne, nadaljevali s kulturnim programom in zaključili z veseljem in plesom ob zvokih ansambla »The Masters«. Po lepem začetku se bodo praznovanja nadaljevala ves teden, s slavnostno akademijo v verskem središču v soboto in proslavo v SDS naslednjo nedeljo. Opravičujemo se Slovencem, ki so bili že predlagani za letošnje nagrade Slovencev leta in obljubljamo, da bodo prišli na vrsto naslednje leto, saj je proslava dvajsetletnice tako pomembna stvar, da ne moremo dve tako pomembni proslavi opraviti v istem dnevu in zaslužni Slovenci prav gotovo zaslužijo dan, ki je posvečen samo njim, zato ponovno nasvidenje drugo leto, letos pa pridite in se veselite z nami ob rojstnem dnevu Republike Slovenije. ANZAC DAN 2011 Letos smo imeli kar preveč praznikov hkrati - velikonočni ponedeljek in An-zac dan na isti dan. V Klubu Triglav Panthers smo kakor vedno proslavili Anzac dan s svečanostjo pred spomenikom Ivana Cankarja na dvorišču kluba. Zbrali smo se ob sončnem zahodu pod zastavama naših dveh domovin, KLUB TRIGLAV PANTHERS VABI NA PROSLAVO 20. OBLETNICE SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE v NEDELJO, 19. JUNIJA 2011, OB 12. URI - OPOLDNE KULTURNI PRO6RAM Za pLes igra ansambeL »The Masters« VSTOPNINA S KOSILOM: člani $ 15.-nečlani $ 2 5.-otroci $ 10.- REZERVACIJE NA TELEFON: Recepcija: 9426 1000 Martha Magajna: 9609 6057 skupaj z zastopniki krajevnih organizacij in z njimi večje število članov in prijateljev. Pevke dekliškega pevskega zbora »Južne Zvezde« so zapele avstralsko in slovensko himno, patra Darko in Valerijan sta vodila molitve za padle v obeh jezikih, stari prijatelj Ken Chapman je prečital »Odo padlim«, nakar so najmlajše članice položile venec v spomin padlim. Po končani obljubi »We will remember them!« smo se vrnili v klub k pogovoru, okrepilu in prigrizku, kar je za zaključek pripravil klub. MATERINSKI DAN Dvorana Kluba Triglav Panthers je bila na materinski dan napolnjena do zadnjega kotička. Za vsakega je bilo pripravljeno nekaj zanimivega: slastno kosilo s solatnim barom, ki je nudil veliko število različnih solat, gumijasti grad in umetnica z barvami za obrazke otrok, Ansambel "The Masters", ki je poskrbel za ples in zabavo v vseh možnih jezikih in zadovoljni stari starši, obdani s skupinami otrok in vnukov, s katerimi so se lahko postavili pred prijatelji. Vreme je bilo lepo, sončno in kakor nalašč naročeno za materinski dan in vsi so bili zadovoljni. Nekateri so poleg materinskega dne praznovali tudi osebne praznike, kot Šajnovi, katerih sin Joško je na isti dan praznoval devetinštirideseti rojstni dan, Peter Berginc pa je s prijatelji praznoval osemdeseti rojstni dan. Čestitamo! Včasih smo prirejali take prireditve zvečer, sedaj pa Slovenci pri naših letih neradi potujemo domov ponoči in zabave se ponavadi končajo, ko se začne mračiti. Slovenci živijo na vseh različnih delih Sydneya in nekateri imajo dolgo pot do doma, zato jih vidimo vse bolj poredko. Hvala Bogu za telefon, ki nam omogoča, da še vedno ostanemo v stikih s starimi prijatelji doma in po svetu. IZLETI v marcu, aprilu in maju 2011 V mesecu marcu nas je lepo sončno vreme zapeljalo na južno obalo NSW, kjer smo si najprej ob jutranji kavi in pecivu naužili svežega zraka in čudovitega razgleda iz razgledne točke Bald Hill Lookout. Za tem nas je pot ob morju pripeljala na ogled Kiame, kjer si ponavadi vsakdo ogleda gejziru podoben vodeni stolp (Blow out Hole), ki ga razburkano morje porine skozi luknjo v obali, mi smo si pa tokrat ogledali drugo tako luknjo, ki je malo manjša, a bolj zanesljiva in se vodeni stolp vidi ob vsakem vremenu. Za kosilo smo se ustavili v Coolangatta Estate Vinery, kjer so nam poleg vinske pokušnje postregli tudi z okusnim in nad vse elegantnim kosilom. Po kosilu smo se odpravili skozi slikovito dolino »Kangaroo Valley« z neštetimi trgovinicami in delavnicami domače obrti do Fitzroy Falls, kjer voda pada preko 80 metrov globoko v dolino s čudovitim razgledom. V aprilu smo šli na drugo stran - na križarjenje z ladjo Wangi Queen po Macquarie jezeru. Za jutranjo kavo smo se ustavili na obali jezera, kjer so nam delali družbo pelikani. Na triurnem križarjenju po prelepem plavem jezeru so nam najprej postregli še enkrat z jutranjo kavo in tradicionalnimi skonami, za samopostrežno kosilo pa so pripravili množico narezkov, solat in tako čudovito izbiro tort in kolačev, da se sploh ne da opisati. Ladjo so spremljali delfini, rahel vetrič in prijetno sončno vreme . Po križarjenju smo si ogledali še razstavo slik v bližnji galeriji in že je bil čas za povratek domov. Maja pa se je naš avtobus usmeril na dolgo pot v Mudg-ee. Po postanku v Lithgowu se je naš avtobus začenjal vzpenjati med vinske gorice in kmalu smo pokušali belo in rdeče vino v kar treh različnih vinskih kleteh in kar težko se je bilo odločiti, katero je boljše. Po kosilu smo obiskali še Mudgee Honey Haven farm in se naučili veliko o delu s čebelami in medom in tudi poskusili medico, napravljeno iz njihovega domačega medu, kar nas je lepo pogrelo za dolgo pot domov. TRIGLAVSKI BALINARJI Tudi hladno vreme in zima ne ustavi navdušenih balinarjev, da ne bi prihajali na redna tedenska tekmovanja, čeprav včasih koga za nekaj časa ustavi prehlad ali napad revmatizma. Eden naših najboljših balinarjev, Karlo Samsa, je pred kratkim časom dobro prestal operacijo in se že pogumno premika naokrog z novim bokom, tako upamo, da se nam bo kmalu spet pridružil na baliniščih. Tehnični vodja triglavskih balinarjev, Lojze Magajna, je skupaj s športnim partnerjem Stevom Chiandottom osvojil prvenstvo v dvojkah za NSW in sedaj pričakujeta prvenstvo Avstralije v prvem delu meseca junija. Enako dobro so se odrezali tudi mladinci, ki jih Lojze trenira. Vsi trije so se dobro uvrstili na avstralskem prvenstvu, še posebej Daniel Samsa, ki se je že kvalificiral, da bo kot član avstralske mladinske reprezentance odšel na svetovno prvenstvo v Evropo. Lojze Magajna z mladinci: Tristan Giacometti, Liam Spagnolo in Daniel Samsa. NOVICE IZ NEWCASTLA Piše Maria Grosman Cas je, da se tudi iz Newcastla spet oglasimo, čeprav nas je vedno manj. Sporočam pa vseeno, da se še vedno sestajamo, čeprav mesto, kjer smo se sestajali več kot dvajset let, nam ni več na razpolago. V začetku tega leta smo dobili druge prostore pri tukajšnjem Ethnic Communities Council. Čeprav moramo plačati neko malenkost za vsako srečanje, smo zelo zadovoljni z novimi prostori, saj je majhna dvoranica prijetna in imamo na razpolago vse, kar mi potrebujemo. Prostor je primeren za starejše ljudi, kar je še posebej važno za naše najstarejše. Do danes smo se zbrali v novem prostoru že dvakrat, naslednje srečanje pa bo 12. junija 2011. Skrbi pa nas, ker naj je res vedno manj. Lani sta se vrnila v Slovenijo dolgoletna člana Franc in Jožica Brajlih, ki sta si ustvarila novi dom v Celju. Pred nedavnim sta odšla tudi Marija in Konrad Ma-lec, ki še zaenkrat iščeta mesto, kjer si bosta ustvarila dom. Kmalu bo na poti še Matilda Visintin in partner Peter Marjanovič. Želja po rodni grudi jih je zvabila v naročje domovine. Vsem želimo prijetno bivanje v domačem kraju, mi pa bomo vse zelo pogrešali. 31. marca je v krogu družine in prijateljev praznovala svoj 80. rojstni dan znana rojakinja ALBINA MAVRIČ. V Avstralijo je prišla leta 1952. Z možem Andrejem, ki je že nekaj let pokojni, sta si ustvarila dom v Newcastlu. Ima štiri pridne hčerke, ki zelo dobro gledajo na mamo, čeprav najstarejša, Majda, živi v Adelaidi, druga hčerka pa v Sydneyu. Z leve na desno: Jožefa Crnogoj, Maria Belovič, Peggy Klopčič, Emil Grosman, Peter Marjanovič, Matilda Visintin, Marta Kodela, Albina Maurič in Slavica Hozjan. Hčerka Helen živi z mamo in res pridno skrbi za njo, ker Albina ni ravno pri najboljšem zdravju. Je pa še vedno polna zdravega humorja. Pri Slovenskem društvu v Newcastlu sta z možem sodelovala, odkar je bilo društvo ustanovljeno leta 1958. Albina je še vedno članica društvenega odbora in hčerka Helen se nam rada pridruži pri naših srečanjih in slovenskih mašah. Poleg Albine sta praznovali rojstni dan še JOŽEFA CRNOGOJ in MATILDA VISINTIN. Vsem jubi-lantkam iskreno čestitamo in želimo zdravja in dobre volje še naprej. Slovencem širom Avstralije pa pošiljam iskrene čestitke ob 20. obletnici slovenske samostojnosti. Albina Maurič s hčerkami Adriano (z vnukinjo v naročju), Sandro (v sredini) in Majdo (desno), vnukinjami in dvema zetoma. Hčerka Helen je bila ta dan odsotna. PRESS RELEASE The Republic of Slovenia is celebrating the 20th anniversary of independence This year, on the 25th of June, The Republic of Slovenia is celebrating the 20th anniversary of independence - an important historical milestone. Slovenians at home and abroad are preparing to celebrate this important event. The Australian Slovenian community was very much involved in Slovenia's struggle for independence 20 years ago. Celebrations to mark this milestone will be held in Slovenian communities throughout the Australia, with particular highlights planned for Sydney and Melbourne. The Sydney organising committee, comprising of representatives of all Slovenian clubs and organizations in NSW, has been planning celebrations for around 6 months. The program includes social events, a book launch, a DVD release and a National Day Reception at Parliament House. The calendar of events marking Sydney's celebrations are as follows: Sunday, June 19 - 20th Anniversary Celebration, including formal lunch, held at Triglav - Panthers, 80-84 Brisbane Road, St Johns Park at 12.00 noon - Entertainment by "The Masters". For all enquiries contact: Mr. Huy Vu, General Manager on: (02) 9426 1000 or E-mail: Triglav@panthers.com.au Thursday, June 23 - National Day Reception, for the Consular Corps in NSW, organized by the Honorary Consul General, Mr. Alfred Breznik AM, will be held in Strangers Dinning Room, Parliament House, Macquarie Street, Sydney at 12.30pm. All enquiries: (02) 9517 1591 or E-mail: slovcon@emona.com.au Saturday, June 25 - Solemn Academy to Commemorate the 20th Anniversary of Independence of Slovenia at St. Raphael Slovenian Mission in conjunction with the Historical Archive for Slovenian Australians - NSW (HASA) at 313 Merrylands Road, Merrylands at 6.00pm. The highlight of the program is the launch of the book "From Dreams to Reality", which chronicles the activities of Slovenians in Australia at the time of Slovenian independence. The program will also feature an exhibition and a 40 minute video. There will also be a Reception - food and refreshments will be provided. Sunday, June 26 - Mass for the Homeland at St. Raphael Slovenian Church, 313 Merrylands Road, Merrylands at 9.30am. Sunday, June 26 - 20th Anniversary Celebration, including formal lunch, held at Slovenian Association Sydney, 2-8 Elizabeth Street, Wetherill Park at 12.00 noon - Entertainment by "Alpine Echoes". For all enquiries contact: Mr. Stefan Sernek, president on: (02) 9528 3423. On behalf of the: Organising Committee for the 20th Anniversary of Slovenia's Independence Celebrations in NSW Alfred Breznik AM Honorary Consul General of the Republic of Slovenia IZ KRALJIČINE DEŽELE - Queensland Poroča Mirko Cuderman V nedeljo, 1. maja 2011, na praznik Božjega usmiljenja, smo imeli med seboj patra Valerijana, ki je v dvorani društva PLANINKA daroval velikonočno sveto mašo. V pridigi se je spomnil papeža Janeza Pavla II., ki je bil tisti dan v Rimu razglašen za blaženega. Razložil nam je pomen Božjega Usmiljenja, kot je bilo razodeto sestri Faustini in potrjeno od papeža Janeza Pavla II. Pater Valerijan nam je povedal, da se sovraštvo in nasprotovanje Cerkvi v sedanji dobi samo stopnjuje. Zato je to razodetje posebno pomembno in primerno sedanjemu času. Sovražniki Cerkve so v času komunizma rušili cerkve s krampi in buldožerji, sedaj pa uporabljajo sredstva javnega obveščanja. Sami smo lahko priče neresnične in sovražne propagande, ki nas vsestransko ogroža, zato moramo znati razločevati resnico od neresnice in moliti za spreobrnjenje grešnikov, kot je bilo naročeno sestri Faustini. Letošnjo velikonočno sveto mašo je posebno lepo poživilo velikonočno petje. Pater je kot po navadi prejšnji dan daroval sveto mašo za rojake na Gold Coastu pri društvu LIPA. r rVfciT m; V petek, 6. maja 2011, je brisbansko nadškofijo oziroma Centre for Multicultural Care obiskal nadškof iz Vatikana, msgr. Antonio Maria Veglio. Odzval sem se vabilu, saj je visoki gost, ki skrbi za emigrante in begunce po svetu, obiskal tudi brisbanski Center for Multicultural care in me je zanimalo, kakšno je mnenje Vatikana na sedanje cerkvene in politične razmere po svetu, saj toliko ljudi išče pomoč in zatočišče drugje. Predstavnik našega brisbanskega centra je rimskemu gostu v daljšem govoru podrobno predstavil delovanja brisbanske nadškofije. Presenetilo me je obširno delo, ki ga opravlja naša nadškofija, posebno na področju šolstva, zdravstva in socialne pomoči, saj je Cerkev drugi največji delodajalec (takoj za državnimi uradi) v Brisbanu. Predstavitev je bila dobro podprta in razložena s slikami in internetom, kjer so vsi podatki razvidni. Zato me je mučilo vprašanje, ki sem ga lahko šele po končani predstavitvi postavil našemu govorniku: Zakaj ob tako naprednemu šolstvu mladi (in tudi drugi) sploh ne poznajo katoliškega katekizma. Seveda mi on ni mogel na to odgovoriti, ker on ni odgovoren za to. Dodal pa sem še, da bi si Cerkev prihranila dosti problemov (kot na primer lani s Fr. Kennedyjem in sedaj s škofom v Toowoombi), če bi verniki in duhovniki sprejeli in poznali Novi katoliški katekizem. Jože Gjerek, naš gradbenik, pobudnik in skupno z ženo Marto tudi oskrb- nik kapelice Marije Pomagaj v Marian Valley, je izdal obširno in lepo razvidno finančno poročilo vseh dohodkov in izdatkov, ki jih ima pri tem uspešnem delu pri kapelici. To razvidno poročilo vsakemu - črno na belem - razloži na vsa možna vprašanja, ki se tu in tam porajajo. Pri tem pa je potrebno dodati pohvalo celotni slovenski skupnosti na Gold Coastu, posebno društvu LIPA in vsem posameznikom, ki so od začetka do sedaj pomagali pri graditvi te lepe kapelice. Vsakdo, ki je količkaj pomagal, je lahko ponosen na lepo delo. Številni tuji in domači obiskovalci to najboljše potrjujejo. Jože mi je še dodal, da je nujno potrebno vstaviti glavna mrežna vrata na kapelici, ki naj bi jo držala čisto pred listjem in ptiči. Zato se priporoča za nadaljnje darove. Letošnja proslava padlih vojakov na ANZAC Day -25. aprila, v našem novem parku na Mount Mee je bila zelo dobro obiskana. Posebnost tega praznovanja je v močnem spoštovanju do vseh žrtev vojne, ne glede na okoliščine, ki so se posamezne žrtve znašle v viharju vojne. Avstralski vojaki so se borili na različnih bojiščih in v tujih deželah. Nikjer ni opaziti nobenega sovraštva do nasprotnikov, dočim je v Sloveniji nasprotovanje in odpor do nasprotno mislečih živih in mrtvih žrtev še vedno tako sovražen. Kdaj se bo Slovenija zmožna dvigniti iz tega grdega sovraštva in razdvojenosti do svojih ljudi? NAŠI POKOJNI 15. marca 2011 je umrla tukaj dobro poznana ANA ČARMAN. Pokojna Anica, roj. Platovnjak, je bila rojena 23. julija 1925 v St Rupertu, najmlajša v družini desetih otrok. V Avstralijo je prišla leta 1958 z ladjo "Queen Fredrica" in se v Brisbanu poročila z Jožetom Čarmanom. Prevzela je materinstvo za Jožetovima dvema malima otrokoma, Margaret - 6 let in Rudolf - 3 leta, ker se je njuna mama Paulina (Kirn) smrtno ponesrečila v avtomobilski nesreči. Pokojna Ana je imela z Jožetom še dva otroka, Milana (Maksa) in hčerko Marijo (Mimi). Dolga leta je delala v tovarni Arnotts Buiscits v nočni izmeni, da je čez dan lahko skrbela za otroke. Dokler je še živel njen mož, je še delala v kuhinji v Queensland University, a je po njegovi smrti leta 1975 ostala doma. Leta 1995 je v avtomobilski nesreči umrl njen sin Max in zadnjih 11 let je preživela v Holly Spirit v domu ostarelih. Rada je brala Misli in bila vedno vesela obiska slovenskega duhovnika. Pogrebno sveto mašo za pokojno Ano je opravil Fr. John Egan. Pokopana je na Pinaroo pokopališču. Pokojna zapušča otroke: Margaret, Rudija in Marijo, vnuke: Jamie, Luka, Shona, Sammi, Alexa in Catlin ter pravnučke: Mikala, Case in Madeline. Pokojna zapušča tudi tukaj strica Andreja Kirna z ženo Ančko ter brata Pavelna Platovnjaka z družino v Sloveniji. Naj počiva v miru! Pet tednov kasneje je v bolnišnici na Gold Coastu 24. aprila 2011 umrl VINKO ČOPER. Rojen je bil 18. januarja 1933 v Celju. V Avstralijo je prišel z družino leta 1963, najprej v Melboune in leta 1986 v Queensland. Po poklicu je bil gradbenik, dobro poznan na Gold Coastu. Dve leti (1994 do 1996) je bil predsednik društva Planinke. V tej dobi je bilo dokončano delo na društvenem poslopju. Pod dvorano je sezidal sobe in kleti in sprednji vrt s stopniščem. Speljana je bila kanalizacija, voda in elektrika na bližnji cestni priključek. Slovenska skupnost tukaj je s pomočjo pokojnega Vinkota veliko pridobila. V času osamosvajanja se je pridružil Slovenskemu narodnemu svetu QLD in bil navdušen v borbi za samostojno Slovenijo. Bil je navezan na patra Darka, za katerega je sam skrbel ob njegovem rednem obisku na Gold Coastu. Bil je vesele narave in je rad razveseljeval družbo. Po ločitvi je zadnja leta živel v Texasu. Zadnjih par mesecev je zaradi levkemije in rane na želodcu težko zbolel. Ko sta ga obiskala Jože in Marta Gjerek iz Gold Coasta, sta ostala tri tedne pri njemu v Texasu in mu pomagala. Potem sta ga vzela domov na Gold Coast in tam doma nadalje skrbela zanj. Vinko je že upal, da bo pri tako dobri kuhinji in oskrbi Marte ozdravel, a na velikonočno jutro je po hudih bolečinah umrl. Pogrebni obred pred upepelitvijo je opravil tamkajšnji župnik v torek, 3. maja 2011. Veliko ljudi se je zbralo na njegovem pogrebnem slovesu. Vinko zapušča sina Vinca z vnukom Vincem mlajšim in Samanto ter hčerko Sil-vijo z vnukom Petrom in Tanjo. Na mu bo Bog dober plačnik. ELIZABETA (BEBA) MAJERLI roj. Hajden: Našli so mrtvo v stanovanju 30. aprila 2011 na Gold Coastu. Rojena je bila 26. oktobra 1929 v Brežicah. Pogrebna sv. maša pred upepelitvijo je bila v cerkvi Sacread Heart 9. maja 2011. Sedaj s že pokojnim možem Jožetom Majerli (+21. septembra 1991) sta se rada udejstvovala pri delu in prireditvah slovenske skupnosti. Njen pokojni mož Jože je skupno s Karlom Knapon gradil kapelico na društvu Planinka in ograjo na društveni verandi. Beba zapušča brata v Adelaidi in Kanadi ter dve vnukinji in enega vnuka. V Avstralijo je prišla leta 1960 z možem in sedaj že tudi pokojnim sinom Rajenom. Hvala Karlu Knapu za te podatke. p. Ciril A. Božič, OFM, OAM Marija Anžič Sts. CYRIL & METHODIUS SLOVENIAN MISSION Baraga House, 19 A'Beckett Street PO Box 197, KEW VIC 3101 Tel.: (03) 9853 7787 Mobile: 0412 555 840 Fax: (03) 9853 6176 E-mail: cirilb@bigpond.com DOM POČITKA - MOTHER ROMANA HOME KRISTJAN JE VELIKONOČNI KRISTJAN! Letošnje praznovanje cvetne nedelje, velikega tedna in velike noči je bilo pri nas v Melbournu in še posebej v Kew res lepo doživeto, v lepem, duhovno ubranem vzdušju, lepoti liturgije, zelo naklonjenega vremena ter lepi udeležbi. Tudi spovedovanja je bilo kar nekaj; poleg rednega v Kew, še v St. Albansu, Geelongu, v Altoni North za dve uri in v Springvale namesto ene ure tudi dve uri. Precej nad sto nas je bilo na postnem romanju v Ta Pinu z lepo pobožnostjo križevega pota in sveto mašo. Bogoslužje cvetne nedelje smo imeli pred lurško votlino; v procesiji z ministranti so bili tudi učenci Slomškove šole; ljudi verjetno okoli petsto. Med velikonočno vigilijo je prejela sveti krst LARA LIKAR, ki je bila rojena 26.05.2006 v Postojni. Hvala mnogim sodelavcem in dobrotnikom za vso pomoč v predprazničnih in prazničnih dneh, pa tudi sicer skozi vse leto. Za cvetno nedeljo so gospe napletle lepe butarice. Darove ($ 900) so namenile polovico za cvetje v cerkvi med letom ter polovico za misi-jone. Prav tako hvala za čestitke, dobre želje, molitev in darove za vzdrževanje poslanstva našega misijona. V kuverticah smo prejeli 327 darov. Vseh vas, dobrih ljudi, se vsak dan spominjamo v molitvi in pri sveti maši. Naj Bog vsem naklanja svoj mir, ki je dar vstalega Gospoda, in svoj blagoslov na priprošnjo Marije Pomagaj, ki goduje 24. maja. «WBt? ' M 1 ijp Štefka in Marjan Cesar iz Sydneya, Ljubica Postružin in dr. Zvone Žigon. BELA NEDELJA, praznik BOŽJEGA USMILJENJA, 1. maja 2011: Ob 10. uri je bila praznična sv. maša, začetek šmarnic, pete litanije Matere Božje z blagoslovom z Najsvetejšim. Ta dan smo v Kew praznovali tudi MATERINSKI DAN. Učenci Slomškove šole so pripravili mamicam lep program, ki je bil v dvorani po sveti maši. Čestitke vsem mamam, starim mamam, babicam, nonam in starim starim mamam ter hvala gospodinjam za krožnik dobrot za skupno mizo. Ravnateljica Slomškove šole v Kew Veronica Smrdel je lepo opisala praznovanje. Iskreno se ji zahvaljujem, kakor tudi Julie Bogovič in staršem učencev za pripravo bogatega programa. MOTHER'S DAY 2011 IN KEW On Sunday, the 1st May this year, we celebrated Mothers Day. This has been the tradition for many years in our Slovenian community. The day began with a Holy Mass and then a special concert in the hall below the church prepared for the Mothers by the children of Slomškova šola. Upon entry to the hall, all mothers were given a drink and a raffle ticket. At the start of the program three children from Slomškova šola drew tickets from a bucket and three mothers were awarded flowers from the community - for their special day. The purpose of using this tradition to celebrate the Mothers in our community, is so as to acknowledge that no matter what contribution each mother makes to our parish - all contributions are equally valued. This year in Slomškova šola we have 21 students enrolled. They range in age from 3-12 years. The students are divided into two groups. Every lesson, each group participates in an hour of language instruction and one hour of culture (which involves dancing and singing). For the concert, both groups prepared a range of songs and dances. In total, the students were involved in five dancing and singing performances in national costume. The older students are also currently learning how to pronounce words correctly in Slovenian, so for their act, they learned and read a series of statements - 'Moja mama me je naučila......'. The children had also prepared 'flower cards' for their mothers which they presented to them at the end of the program. This year we tried a different form of presentation where we used the powerpoint to narrate our pro- gram for us. Therefore between each act, the audience was entertained by a series of poems, slides and pictures of the mothers in our community. Overall, from the comments received, all parents, grandparents and other audience members enjoyed the program very much and many people mentioned that it was lovely to see so many students involved in Slomškova šola this year. Thank you especially to Julie Kure Bogovic who taught the students the songs and dances, the Miklavec family for their help in preparations on Saturday and Sunday, Alex Bratina and most especially Simon Grilj. On behalf of all the students, parents and teachers of Slomškova šola, we would like to say a special thank you to Simon who for years and years is relied upon to do the sound, lighting and other things we need. He always makes himself available at very short notice, has attended rehearsals on Saturdays to help us set up and always does such a very professional job considering we always give him our instructions at the very last minute. Nothing is ever too difficult for him and everything is always completed with such enthusiasm. Simon, we are very grateful and we thank you for sharing with us your skills, patience, time and effort as without you, we could not put on a concert. Veronica Smrdel, Principal of the Slomškova šola in Kew V VATIKANU je v nedeljo, 1. maja 2011, papež Benedikt XVI. razglasil svojega predhodnika papeža Janeza Pavla II. za blaženega. Papež Janez Pavel II. je umrl prav na belo nedeljo, praznik Božjega usmiljenja, 2. aprila 2005, star 84 let. Praznik Božjega usmiljenja je uvedel v praznovanje vesoljne Cerkve prav pokojni papež Janez Pavel II., ki ga sedaj že imenujemo Veliki. Zvečer ob 6. uri smo obhajali sveto mašo v cerkvi Sacred Heart v Wodongi in vsakdo je lahko vzel v roke rožni venec, ki ga je pokojni papež Janez Pavel II. podaril p. Cirilu. Tako smo bili tudi na viden način povezani z blaženim Janezom Pavlom Velikim. LETOŠNJE ŠMARNICE imamo v Kew ob petkih, sobotah in nedeljah med sveto mašo. Posvečene so svetemu Vincenciju Pavelskemu, kajti letošnje leto je posebej posvečeno dobrodelnosti in solidarnosti in sv. Vincencij nam je zgled prav za to. V vsakem večjem mestu v Avstraliji poznamo bolnišnico St. Vincent's Hospital in v mnogih župnijah imajo St. Vincent de Paul Society, karitativno dejavnost. Oboje je njegova dediščina. Eno šmarnično razmišljanje objavljamo tudi v teh Mislih. Tudi za sklep šmarnic bomo v nedeljo, 29. maja, zapeli litanije Materi Božji v čast. ROMANJE v katedralo v Bendigo bo prvo soboto v juniju, 4. junija. Odhod dveh avtobusov bo iz Kew ob 7. uri zjutraj. Ob 10.30 dopoldne bo tam sveta maša, nato kosilo v restavraciji kluba RSL. Potem pa si bomo še kaj ogledali. ROMANJE v MARIAN VALLEY ob obletnici blagoslovitve kapelice Marije Pomagaj v Queens-landu organiziramo za drugi teden v septembru od srede, 7. septembra, do nedelje, 11. septembra. Slovesnost bo v soboto, 10. septembra. Kdor bi želel potovati s skupino, naj se čim prej priglasi Mariji Anžič, telefon 9853 7787, da lahko pravočasno in zato ceneje organiziramo potovanje in bivanje tam. Sedaj imamo že blizu 20 prijav. LETNI PIKNIK RADIA 3 ZZZ bo v dvorani pod cerkvijo v Kew prvo nedeljo v juniju, 5. junija, po deseti sveti maši. Na razpolago bosta kosilo in pijača, za veselje bo igral ansambel Melodija. Ves doprinos bo šel za kritje stroškov slovenske oddaje na radiu 3 ZZZ v Melbournu. NOVI POMOŽNI ŠKOF V MELBOURNU - VIETNAMEC Sveti oče Benedikt XVI. je imenoval novega pomožnega škofa za največjo nadškofijo v Avstraliji, Melbourne. Fr. VINCENT LONG VAN NGUYEN, OFMConv, je minoritski pater, ki je bil v letih 2002 do 2008 župnik v Springvale in od tistega leta asistent generalnega ministra minoritskega reda. Rojen je bil 3. decembra 1961 v Gia-Kiem v Južnem Vietnamu. Leta 1980, 11. avgusta, je pobegnil pred komunisti iz Vietnama na čolnu (boat-person) in 2. decembra 1981 prispel v Avstralijo. Zaradi padca Saigona se je njegova družina razpršila po svetu: trije njegovi bratje so na Nizozemskem, ena sestra v Vietnamu, njegovi starši in ena sestra pa v Melbournu. V škofa bo posvečen v stolnici sv. Patrika v Melbournu v četrtek, na praznik sv. Rešnjega Teleda in Krvi, 23. junija 2011, ob 7.30 zvečer. Rojaki iz Melbourna ste vabljeni k slovesnosti. PRAZNOVANJE 20. OBLETNICE SAMOSTOJNE SLOVENIJE Ta naš jubilej bomo Slovenci obhajali slovesno po vseh večjih avstralskih mestih. V teh Mislih je kar precej vabil na skupna praznovanja. PROGRAM V VIKTORIJI RAZSTAVA V KEW: V petek, 10. junija 2011, bo ob 7. uri zvečer v naši dvorani pod cerkvijo dr. Zvone Žigon, začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Can-berri, odprl razstavo z naslovom: Identiteta Slovenije - Oblikovanje za državo / The visual identity of Slovenia - design for the state. Gre za prenosno razstavo o oblikovanju slovenskih državnih simbolov, ki jih je zasnoval eden najboljših oblikovalcev, Prešernov nagrajenec Miljenko Licul. Za potrebe delovanja države in vsakdanjega življenja državljanov je Licul izdelal niz izjemnih oblikovnih rešitev, ki so večinoma s pridom v uporabi še danes in ki se brez sramu lahko primerjajo z rešitvami najbolj razvitih držav. Slovenski denar, potni list, osebna, zdravstvena, šoferska izkaznica, znamke itd., vse te oblikovalske rešitve so delo žal že pokojnega Miljenka Licula. Pravzaprav so prav to najbolj "vidne" stvari, ki jih Slovenija lahko pokaže ob pregledu svoje 20-letne zgodovine samostojne države. Razstava Identiteta Slovenije - Oblikovanje za državo temelji na fotografijah in spremnih besedilih v angleškem jeziku, tako da je primerna tudi za tiste obiskovalce, ki ne znajo slovensko. Razstavo organizira Veleposlaništvo Republike Slovenije iz Canberre v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve RS in s Slovenskim verskim in kulturnim središčem Kew, na ogled pa bo do nedelje, 12. junija popoldan. V drugi polovici junija bo spremljala dogodke ob 20-letnici Republike Slovenije v Sydneyu in Canberri. Vabljeni torej na ogled razstave, ki nas bo temeljito "ogrela" za praznovanje 20. rojstnega dne naše samostojne Slovenije! SLOVENSKO DRUŠTVO IVAN CANKAR - GEELONG Na zemljišču Slovenskega društva Ivan Cankar v Geelongu so zgradili NOVO KAPELICO in so hvaležni za vsak dar v ta namen. Bog povrni! Odločili so se, da jo bodo posvetili Mariji Pomagaj z Brezij. Umetnik Lojze Jerič ponovno z vso zagnanostjo in umetniško dovršenostjo ustvarja mozaik Marije Pomagaj. Slovesna blagoslovitev bo drugo nedeljo v juniju, na binkoštini praznik, 12. junija 2011. Ob 11.30 dopoldne bo sveta maša v prostorih Slovenskega društva Ivan Cankar, 100 Asher Road, Lovely Banks (prej 310 Goldsworthy Road). Po maši bo blagoslov kapelice, odpravnik poslov Veleposlaništva RS v Canberri pa bo posadil v bližini kapelice sadiko Stare mariborske trte. Sledilo bo praznično kosilo. Vabljeni v Geelong, toda za kosilo sporočite predsedniku Jožetu Ramuta na telefon 5275 8658 ali podpredsednici Lojzki Kuhar, telefon 5281 1647. Tudi ta nedelja bo v Geelongu del proslavljanja 20. obletnice samostojne Slovenije. PROSLAVA PRI SLOVENSKEM DRUŠTVU JADRAN Sobota, 25. junija 2011, Slovensko društvo JADRAN, 35 Duncans Lane, Diggers Rest: Ob 3. uri popoldne bo začetek proslave, ki jo na Jadranu pripravlja Svet slovenskih organizacij Viktorije (SSOV). Po uvodnem blagoslovu in dvigu slovenske zastave ob 3.15 popoldne ter petjem slovenske himne se bodo zvrstili govori, ob 4. uri se bo pričel kulturni program, v katerem bodo sodelovali moški pevski zbor Planika, ukrajinski pevski zbor Hoverla, kvartet Jadran, duet Anna Tegelj in Helena Trinnick in posamezniki. Sledila bo večerja, zabava in ples ob zvokih ansambla Melodija. Vstop bo prost. Vsi dobrodošli, pravi predsednik Jadrana Stojan Brne. SVETI CIRIL IN METOD, KEW V nedeljo, 26. junija 2011, bo ob 10. uri dopoldne slovesna sveta maša za domovino v naši cerkvi sv. bratov Cirila in Metoda v Kew. Po sveti maši bo telovska procesija ob sodelovanju vseh slovenskih društev v Viktoriji: SD Melbourne, SD Ivan Cankar Geelong, SD Jadran, SD Planica, SD St. Albans in verjetno tudi SD Albury-Wodonga. Tudi telovska procesija bo naša prošnja in zahvala Bogu za Slovenijo in Avstralijo, pa tudi za ves svet. Pri prvem oltarju pred Domom matere Romane, bomo med petjem himen dvignili avstralsko, slovensko in evropsko zastavo. Po sv. maši bo ob 12. uri kulturni program, predstavitev nove knjige - kronike From Dreams to Reality - Od sanj do resničnosti, avtorice Drage Gelt OAM. Ob 13. uri bo kosilo in v drugem delu kosila bo predvajan DVD o delu avstralskih Slovencev v času osamosvajanja Slovenije - delo Florjana Auserja iz Sydneya ter nato še ogled zgodovinske razstave dokumentov, medijskih in arhivskih poročil dogodkov in praznovanj. Praznovanju se bodo pridružili tudi nekateri Avstralci, ki so nam pomagali pred 20 leti. Melbourn-ski nadškof se nam bo pridružil takoj po sveti maši, ki jo ima tisto nedeljo ob 11. uri v katedrali. Lepo povabljeni vsi, ki lahko pridete. Kakor sem že zapisal v teh Mislih, bo v tistem času v Sloveniji verjetno več kot sto naših rojakov iz Melbourna. Stojan in Vera Brne pa že pripravljata okusne kranjske klobase; to storita sedaj že kar nekaj let za ta čas in smo jima zares hvaležni. Stojan pa bo tisto nedeljo gotovo prinesel tudi svojo zgodovinsko slovensko zastavo in drog! In ker imamo v Melbournu dva Sto-jana Brneta, naj povem, da pa bo Stojan Brne z ženo Nado poskrbel za lepo zapeto pesem ob oltarju, ki ga postavijo člani kluba Jadran, katerega predsednik je Stojan Brne. (Vidite, tako si pomagamo, da ju ločimo: Stojan in Vera Brne ter Stojan in Nada Brne!). SLOVENIJA VABI še posebej v tem prazničnem letu. Patra Cirila pa še posebej kličeta domov mama Marija (5. februarja letos je dopolnila 88 let) in oče Alojz, ki je tri leta mlajši od mame, pa je letos že skoraj odšel, a ga je Bog še zadržal, da bova še letos lahko nazdravila - v tem duhu sem tudi molil k Bogu, ko sem zvedel za njegovo hudo bolezen. V petek, 8. julija, bova ob 11. uri dopoldne s p. Janezom iz Adelaide darovala sv. mašo za avstralske Slovence na BREZJAH. Tretjo soboto v juliju bom poročil nečakinjo Mihaelo, hčerko brata Toneta in Martine. Za pet tednov bo torej p. Ciril na poti in v tem času bo od sredine julija v Kew pater ROBERT BAHČIČ iz Rima, ki je že bil med nami za lanski božič in se že kar dobro spozna na kraje in ljudi. Seveda bo ves čas tukaj naša laiška misijon-arka, pastoralna asistentka Marija Anžič, tako, da bo vse lepo in utečeno teklo. Sicer pa, kot se sedaj nakazuje, bo skoraj pol slovenskega Melbourna v Sloveniji! UČENCI IN STARŠI SLOMŠKOVE ŠOLE tudi potujejo v Slovenijo - šest družin. Otroci bodo teden dni na taborjenju in učenju, ki ga organizira za izseljenske otroke šola Prevorje na Kozjanskem. Vse to pa je zanje organizirala ravnateljica naše Slomškove šole Veronica Smrdel. Gotovo bo zanje in za starše to veliko in dobro izkustvo. Začeli bomo skupaj s sv. mašo, ki jo bom zanje daroval v župnijski cerkvi v vasi Prevorje p. Ciril v nedeljo, 10. julija. Potem pa se bomo seveda še srečali in skupaj naredili po Sloveniji še kakšno zanimivo pot. MORWELL - sveta maša bo v cerkvi Srca Jezusovega v Morwellu v nedeljo, ko v Avstraliji praznujemo praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi, in ob sklepu praznovanja 20. obletnice Slovenije, 26. junija 2011, ob 6. uri zvečer. ŽEGNANJE V ČAST ZAVETNIKOMA SV. CIRILU IN METODU bomo praznovali prvo nedeljo v juliju, 3. julija 2011, s slovesno sv. mašo ob 10. uri dopoldne. Po maši bodo v dvorani zopet nastopili naši glasbeniki, ki jih bo organiziral predsednik Slovenskega društva St. Albans in dolgoletni glasbenik Branko Kojc. Tudi to bo zopet lep praznik. Gospodinjam se priporočamo za krožnik dobrot za skupno mizo. Stojan in Vera Brne sta že večkrat poskrbela za priboljšek. Tako sta pa okrepčala sopotnike z izvrstnim pršutom. ZAKRAMENT SVETEGA KRSTA THOMAS JOSEPH JELENIC, rojen 03.09.2010, East Melbourne VIC. Mati Joanne Jelenic r. Krizay, oče Boyan Martin Jelenic. Botra sta Clare in Oliver Jelenic. Sv. Ciril in Metod, Kew, 02.04.2011. KATIYA DANIELA SPITERI, rojena 13.12.2010, Fitzroy VIC. Mati Evelyn Pauline Kojc, oče Greg Anthony Spiteri. Botra sta Daniel Kojc in Sharon Spiteri. Sv. Ciril in Metod, Kew, 16.04.2011. LARA LIKAR, rojena 26.05.2006, Postojna, Slovenija. Mati Metka Kolenc - Likar, oče Zoran Likar. Botri so Robert, David in Anita Likar. Lara je prejela zakrament sv. krsta med velikonočno vigilijo v naši cerkvi v Kew, 23.04.2011. COCO SABINE BRADBURY, rojena 02.06.2010, Heidelberg VIC. Mati Nadia Bradbury roj. Domajnko, oče Daniel Bradbury. Botra sta Sarah Loncarevic in Benjamin Brown. Sv. Ciril in Metod, Kew, 01.05.2011. ANASTACIA SABEC, rojena 16.12.2010, St. Albans VIC. Mati Vera Sabec roj. Kimovska, oče Jeffrey Sabec. Botra sta Zaklina in Maurice Carriera. Sv. Ciril in Metod, Kew, 15.05.2011. Čestitamo staršem, botrom, družinam! POROKA: IGOR DENSA in DANIELA MAGALDI sta se poročila v naši cerkvi v Kew med sv. mašo v nedeljo, 22.05.2011. Čestitamo! NAŠI POKOJNI MIROSLAV GIBERNA je umrl 04.10.2010 v Pascoe Vale, Melbourne. Rojen je bil 18.01.1912 v Šepuljah pri Sežani. Bil je prijatelj družine Marcele in Silvestra Bole in je nastopal na odru v Kew ob priložnosti praznovanja Marcele Bole: To je Vaše življenje. GIULIANA GIBERNA, žena pokojnega Miroslava, je umrla 02.04.2011 v Pascoe Vale. Rojena je bila 02.10.1923 v Trstu. Hvala Danili Štolfa za sporočilo. IVANKA LEVSTEK je umrla 09.02.2011 v Royal Mel-borne Hospital. Rojena je bila 17.09.1934 v Dolgi vasi pri Kočevju. Pogrebni obred je opravil Fr. Brian McDermott v kapeli pogrebnega zavoda v Prestonu. JOŽE (GIUSEPPE) BUZZAI je umrl 16.04.2011 v Fawkn-erju. Rojen je bil 27.01.1923 v vasi Zadnji grad v slovenski Istri. V Avstralijo je prispel leta 1950. Pogrebno mašo so obhajali v cerkvi St. Paul's v Coburgu 21.04.2011. Pokopan je na pokopališču Fawkner Cemetery. Zapušča sina Dennisa s sinom Tobyjem v Launcestonu na Tasmaniji, brata Silvana v Melbournu, sestre Marijo in Emilijo v Trstu, Albino v Melbournu in Rozo v Sydneyu. Brat Avgustin je pokojni. Jožetov sin Martin je umrl leta 1999 v Melbournu. ANTON ŠKRLJ je umrl 26.03.2011 v Austin Hospital v Heidelbergu VIC. Rojen je bil 17.02.1934 v Knežaku, v družini 9 otrok; eden je umrl mlad. V Avstralijo je prispel leta 1955 v Cairns. Leta 1956 se je v Melbournu poročil z Vido Urbančič s Kala. Rodili sta se jima hčerki Susan (1961) in Sandra (1964). Tone je rad zahajal na Slovensko društvo Melbourne, zato se je ob njegovem slovesu zbralo veliko članov SDM. Zadnja dva tedna življenja je bolezen, ki so jo odkrili pred petimi leti, napredovala. V bolnišnici je prejel zakrament sv. maziljenja. Molitve zanj smo imeli v cerkvi St. Damian's v Bundoori 30.03.2011 in naslednji dan tudi tam pogrebno mašo. Pokopan je na pokopališču Keilor. Sožalje ženi Vidi, hčerkama Susan in Sandri z družinama, sestrama Mariji Golenko in Terezi Urbančič z družinama v Melbournu, bratu Francu, ki živi z družino na Sunshine Coast v QLD ter dvema sestrama in dvema bratoma v Sloveniji. MARJAN POTOČNIK je umrl v petek zjutraj, 15. aprila 2011, v Domu matere Romane v Kew. Rojen je bil 18.10.1925 na Jesenicah. Vse življenje je bil aktiven pohodnik, planinec ter smučar; velik prijatelj s pokojnim Pavletom Česnikom, ki je umrl v Domu matere Romane 18.03.2011 (glej Misli, marec-april, stran 37). Marjan je bil na njegovem pogrebu, potem pa je začel kar ugašati. Zadnji večer svojega življenja je prejel sveto maziljenje v navzočnosti hčerke Maryande in njene družine. Molitve zanj smo imeli v naši cerkvi v Kew 28. aprila, naslednji dan pa obhajali pogrebno mašo. Pred kremacijo v krema-toriju Fawkner je bilo še slovo in molitev skupaj z družino pokojnega Marjana. Marjanova žena Francka je umrla 18.03.2011 in je pokopana na pokopališču Warrandyte Cemetery. Sožalje hčerki Maryandi z možem Kenom ter njunima sinovoma Ryan in James ter hčerko Carter ter Marjanovemu sinu Robertu, ostalim sorodnikom in prijateljem. Hvala družini pokojnega Marjana, ki je namenila darove namesto cvetja za Dom matere Romane. FRANCES PROSEN-CIFALI je umrla v Melbournu 17.04.2011. Rojena je bila 17.08.1966 v Melbournu. Na spominsko podobico so njeni domači zapisali: »Trust in the Lord with all your heart; do not depend on your own understanding. Seek his will in all you do, and he will show you which path to take.« JOŽEF TAVČAR je umrl na veliko noč zvečer, 24. aprila 2011, na svojem domu v Bundoori. Rojen je bil 11.12.1931 v Dutovljah na Krasu, staršema Edvardu in Francki roj. Ukmar v hiši Sminajkova gostilna. Na veliki šmaren, 15. avgusta 1951, je pobegnil in naslednjih deset let je preživel v Trstu, kjer se je leta 1960 poročil z Almo Cerqui-ni. Leta 1961 se jima je rodil sin Robert (umrl 11.09.2010 v Austin Hospital, Heidelberg VIC). Leta 1961 so na ladji pripluli v Avstralijo. Njegov bratranec Jožko Tavčar mu je priskrbel delo mehanika. Jože je bil dober mehanik; delal je na Bell Street in potem imel tudi svojo mehanično delavnico v Prestonu na Albert Street. Pogrebno mašo smo darovali v naši cerkvi v Kew na praznik apostolov Filipa in Jakoba, 3. maja 2011. Pokopan je bil v grob sina Roberta na pokopališču Eltham Cemetery. Sožalje ženi Almi, otrokom pokojnega sina Roberta: Elliotu in Jessici z mamo Anne-Marie; sestri Mari v Melbournu, bratom v Sloveniji Edvardu in Ivanu, sestri Danili na Reki, Zlatki na Dunaju, bratrancu Pepiju (Jožetu) Tavčarju ter ostalim sorodnikom. VERGILIJ (GILDO) LOVREČIČ je umrl 12.05.2011 v Melbournu. Rojen je bil 26.04.1929 v Opčinah pri Trstu. Zapušča sinova Tonija z ženo Jano in Silvana z ženo An-dreo z družinama. Bil je delaven dolgoletni član Planice, skupaj s pokojno ženo Viktorijo, ki je umrla pred enajstimi leti. Pogrebno slovo je bilo v kapeli pogrebnega zavoda Tobin Brothers v Noble Parku 17.05.2011. Pokopan je na pokopališču Springvale v grobu skupaj z ženo. ANA TRUBAN, mama slovaškega mežnarja Štefana, je umrla 12.05.2011 v Sunshine Hospital. Rojena je bila 05.01.1928 v Selenči v Vojvodini. Pogrebna maša je bila 16. maja v cerkvi Holy Eucharist v St. Albans South. Pokopana bo na pokopališču Keilor. Sožalje sinu Štefanu, družini Kolek pokojne hčerke Ane in sestri Mariji Kiš. ALBIN SIROVNIČ je umrl sredi maja 2011 v Brightonu, Hobart, Tasmanija. Našli so mrtvega in ne ve se točen datum smrti (nekje med 15. in 17. majem 2011). Bil je samotar. Rojen je bil 11.09.1926 v Gorici. Pepel bodo potrosili v nekem gozdu na Tasmaniji. Hvala Ruži Šajn iz Hobarta za sporočilo. IVAN LAZAR je umrl 19.05.2011 v Leongathi VIC. Rojen je bil 09.06.1935 vasi Stanjevci v Prekmurju. V Avstralijo je prispel januarja 1958 v Melbourne na ladji Aurelia skupaj s prijateljema Ludvikom in Marijo Škerlak. Dva meseca je preživel v kampu v Bonegilli. Bil je luteran in ga je p. Bazilij sprejel v katoliško Cerkev. Poročil se je z Avstralko Marie Therese Forer 25. marca 1961 v cerkvi Sacred Heart v Prestonu (umrla leta 2007). Svojih otrok nista imela, sta jih pa posvojila. Toda imela sta polno nesreč. Prvi posvojeni sin Stephie je padel po štirih mesecih in se ubil, drugi posvojeni sin Ken je imel bolezen osteoporis in je umrl star 24 let. Tretji posvojeni sin Shawn je bil oženjen in je imel tri otroke: Brooke, Jake in Sarah. Živeli so v Ferntree Gully. Ponoči je slišal ropot, vstal in šel pogledat, kaj se dogaja in roparji so ga ustrelili. Nikoli niso našli krivca. Za letošnjo veliko noč je bil Ivan dva dni na obisku pri prijateljih Tonetu in Anici Vrisk v Melbournu. Skupaj so bili tudi na društvu Planica. Umrl je nenadoma na svojem domu v Leongathi. Pogrebno mašo ob veliki udeležbi ljudi sta darovala dva duhovnika v cerkvi St. Laurence's Catholic Church v Leongathi 26. maja 2011. Ivan je bil velik prostovoljec pri St. Vincent de Paul in zvest sodelavec župnika v Ferntree Gully. Pokopan je na pokopališču Leongatha Cemetery. Bil je: »Slovenia's loss Australia's gain«, so povedali na njegovem pogrebu: Izguba za Slovenijo, dobiček za Avstralijo. Hvala Anici, Tonetu in Katarini Vrisk za sporočilo. JOŽE HORVAT je umrl 25.05.2011 v Nursing home v St. Albansu. Rojen je bil 09.11.1931 v Hotizi v Prekmurju. Pogrebna maša je bila 30.05.2011 v cerkvi v Kingston Parku, pokopan pa je na pokopališču Keilor. Zapušča ženo Rozino, doma s Prekmurja, in hčerko Marijo z možem in dvema hčerkama. Jože je dolga leta živel v Morwellu. Hvala Ani Horvat za sporočilo. Gospodar Življenja, nakloni vsem našim pokojnim srečo blažene večnosti; vsem žalujočim pa bodi opora in moč na preostali poti našega romanja po tem svetu! p. Ciril PISMO IZ ZAHODNE AVSTRALIJE Diakon DAMIAN GORIAN deluje v župniji Sacred Heart Church, 64 Mary Street, Highgate WA 6003 in je tudi glavni ceremonier nadškofa v Perthu, nam je poslal pismo, kjer nam sporoča o dveh pokojnih: MIROSLAVA (SLAVICA) GORIAN je umrla 14.03.2011 v Perthu. Rojena je bila 21.06.1915 v vasi Bilje pri Novi Gorici. V Avstralijo je prispela s svojim sedaj že pokojnim možem Zvonkom leta 1950 ter sinom Damijanom, ki je diakon nadškofije Perth. Sin Bogdan je že tudi pokojni. Slavica je živela v Perthu nad 60 let in je dosegla visoko starost 95 let. Pogrebno mašo smo obhajali v naši župnijski cerkvi Sacred Heart v Highgate na praznik sv. Jožefa, 19. marca. V tej župniji živi naša družina že nad 50 let. Mama je pokopana na glavnem pokopališču Per-tha - Karrakatta Cemetery. Pošiljam Vam to sporočilo o njeni smrti, saj je imela veliko prijateljev med bralci Misli. Sedaj pa prosim, pošiljajte Misli na moj naslov. Naše sožalje diakonu Damijanu ob smrti drage mame Slavice. Hvala, diakon Damijan, za sporočilo in sedaj vemo tudi to, da imamo diakona v Perthu, ki je bil rojen v Biljah v Sloveniji. Ko sva govorila po telefonu, me je povabil, naj se ob obisku Pertha oglasim pri njemu, da mi bo razkazal stolnico St. Mary's. »Imam vse ključe!« je dejal. MILKA (LJUDMILA) RACMAN je umrla v Perthu v starosti 92 let. Skupaj s sedaj že pokojnim možem Mirom sta prispela v Perth v zgodnjih 1950-ih letih. Oba sta doma iz Bazovice pri Trstu. Imela sta dve hčerki Palmiro in Sandro. Obe sta vedno dejavni v pripravah slovenske svete maše v Perthu ter v slovenski skupnosti. Pogrebno mašo so darovali v cerkvi St. Joseph's, Subiaco, 30.03.2011. PISMO IZ NOVE ZELANDIJE It is with regret that I inform you of the death of one of you loyal subscribers. My Dad loved your magazine and would look forward to it every time. We would like to cancel his subscription (details below.) In addition we wish to put in a death notice to Misli which I have also included below. Please contact me for any outstanding payment required or any questions which you may have. Thanks and Kind Regards, Pavla Turner JOŽE MIŠICA je umrl 03.03.2011 v Waikato Hospital, Nova Zelandija. Rojen je bil 02.04.1925 v Čudnem selu, Črnomelj, v družini šestih otrok; bil je najstarejši fant. V Novo Zelandijo je prispel leta 1951. Leta 1970 se je poročil z Lojzko Murko v Aucklandu in potem sta se naselila v Hamiltonu. Rodila se jima je hčerka Pavla v letu 1973. Počivaj v Božjem miru. Hvala, gospa Pavla, za to Vaše sporočilo o pokojnem očetu in še lepo po slovensko ste to napisala, kakor v originalu posredujem naprej. Sožalje Vam in družini. Science works i j tu m Živijo! On the 22nd of May, Slomškova šola Kew went to Scienceworks Museum. First we went into the planetarium and watched a show 'The problem with Pluto'. It was exciting. The students and I enjoyed it. After that, our teacher Veronica gave us a three page handout. We were to complete various questions like ... translate milk into 'mleko' ...flour to 'moka' and so on. Then we raced through various rooms to find answers to questions. I was a bit scared when I came face to face with a tin can the size of me! My favourite part was when I saw a twister form in water when you pressed a button. The older students had to do things on the bottom floor like enter 'Sports World' and 'The House of Secrets'. While the older students were in the bottom level, the younger students had the time of their lives in 'Nitty Gritty Super City'. In this area you could find a Lego model of Melbourne, a Restaurant, Construction crane and students also had the opportunity to build the broken wall of a playground. All the students enjoyed this excursion! Na zdravje! Stephanie Paolucci, 10 let, Melbourne NOVICE IZ HOBARTA Pred kratkim sta bila pri nas na obisku novinar Marjan Šrimpf in njegov „kameraman" Robi iz Maribora. Slovenci iz Hobarta so prišli na moj dom in smo preživeli vesel in zabaven večer. Marjan in Robi sta posnela nekaj zanimivih pogovorov s Slovenci, ki živijo v Hobartu (Marija, Anton, Danijela, Božo, g. Pribac Jr. in g. Faletič), in si tudi ogledala lepote našega otoka. Potem sta obiskala tudi Anko Makovec v Devonportu. Sedaj se vsi veselimo oddaje na TV Maribor in TV Slovenija: Slovenci na tujem... Anka Makovec in Danijela Hliš sta bili na obisku dragih slovenskih prijateljev in prijateljic v Viktoriji, katerih zdravje ni najbolj dobro. Na desni fotografiji so prijateljice: Anka Makovec, Ivanka Škof, Daniela Hliš in Frančes-ka Deželak. Z veseljem smo se srečali tudi z Regom, Vasjo, Jelko, Ivanom in ostalimi, in se vsem iskreno zahvaljujemo za gostoljubnost in pomoč. Naše prijateljstvo je bogato darilo nam vsem. Topel pozdrav, Danijela Hliš, Tasmanija Marjan in Danijela v Hobartu. OAM - the Medal of the Order of Australia p. Cirilu Božiču KEW: Nedelja, 15. maja 2011: Po slovensko opevani vencani maj, 4. velikonočna nedelja, tudi nedelja Dobrega pastirja, sklep svetovne molitve osmine za duhovne poklice: Vse to in še več se je dogajalo že pri deseti sv. maši, ki jo je tudi tokrat daroval s spremstvom mladih naš pastir pater Ciril A. Božič OFM, OAM. Po vstopni pesmi ob začetku sv. maše je podpredsednik Pastoralnega sveta in zaupnik Doma matere Romane, Simon Grilj, stopil pred mikrofon v polni cerkvi svetih bratov Cirila in Metoda, najprej lepo pozdravil patra Cirila in izročil čestitke v imenu vseh prisotnih in vseh vernikov iz verskih središč širom Avstralije za priznanje OAM - the Medal of the Order of Australia, ki ga je guverner Viktorije Alex Chernov, AO, QC, 12. maja 2011 v Government House v Melbournu izročil patru Cirilu Božiču. V prvi vrsti so bili v cerkvi člani skupnosti, ki že imajo priznanja: Jožica Ledinek-Paddle AM, Draga Gelt OAM, Peter Mandelj JP OAM; opravičila sta se Franc Vodušek OAM, ki živi nad 200 km severno od Melbourna in naš organist Lenti Lenko OAM, ki ga je zadržala bolezen. Med občestvom v cerkvi je bilo tudi kar precej članov našega občestva, ki so v preteklih letih prejeli priznanja države Viktorije za svoje prostovoljno delo v skupnosti. Vseh teh in celotnega občestva se je v odgovoru spomnil p. Ciril, ki je s spoštovanjem sprejel čestitke vseh navzočih in se zahvalil ter povedal, da je sprejel to odlično priznanje Avstralije kot priznanje vsej slovenski skupnosti, kateri že 60 let služijo slovenski frančiškani. Praznovanje 60-let-nice pa bo koncem letošnjega leta, ko se nam bo po vsej verjetnosti pridružil tudi provincial slovenskih frančiškanov pater Stane Zore, ki je bil na obisku med nami pred desetimi leti za zlati jubilej leta 2001. To pa še ni bilo vse. Za to čast je bilo namenjeno še presenečenje slovenske skupnosti, ki je priznanje avstralske države potrdila še z umetniško izdelano sliko prve avstralske svetnice, svete Marry MacKillop - svete Marije od Križa, umetnice Marie Plut-Hogan iz Sydneya. Vse to smo prisotni pozdravili z velikim aplavzom: HVALA, PATER CIRIL A. BOŽIČ! Naslednjo nedeljo se je p. Ciril zahvalil še enkrat v cerkvi ter zapisal v Oznanilih: "Dragi dobri farani, hvala vam za izredno pozornost, čestitke in dar umetniške slike sv. Mary MacKillop - sv. Marije od Križa, delo umetnice Marie Plut - Hogan iz Sydneya, ki sem jo leta 2004 poročil v Melbournu. Slika že ponosno krasi pisarno našega misijona." Meta Lenarčič, voditeljica slovenskega programa na radiu 3 ZZZ, Melbourne VIC DOGAJANJE PRI SLOVENSKEM KLUBU JADRAN Piše Marija Iskra MATERINSKI DAN Tudi letos smo pri slovenskem klubu "Jadran" praznovali materinski dan in sicer v nedeljo, 8. maja 2011, s pričetkom ob 12. uri, torej s kosilom. Po kosilu je sledil pozdravni govor našega predsednika kluba Stojana Brneta. Vsem mamam je voščil srečen materinski dan, vsem skupaj pa prijetno popoldne. Kratko zgodovino materinskega dne in nekaj pregovorov o mami je prebrala Marija Iskra, sledile so recitacije naših najmlajših, to so bile pravnukinje Olge in Lojza Brne: Bernerdete Brne in Belinda Rasen sta povedali nekaj lepih misli o mami. Naš priljubljen moški pevski zbor 'Planika' nam je s svojim ubranim petjem popestril nedeljski popoldan. Sledil je ples ob zvokih glasbene skupine 'Rocking Harmonick'. Kmalu zatem smo izbrali dve mamici leta in sicer Albino Jaksetič in Marijo Iskra. Vsi pa so bili deležni tudi koščka velike torte, narejene mamicam v čast. V prijetnem vzdušju smo preživeli še eno popoldne. Iskrena hvala vsem! ČEBELARSKI FESTIVAL, 6. marca 2011 Tradicionalni čebelarski festival Viktorije, ki ga organizira čebelarska sekcija pri slovenskem klubu Jadran, je tudi letos potekal na zemljišču kluba. Ugodno vreme je prav gotovo prispevalo svoj delež, da je udeležba bila nadvse številna. Skoraj 500 ljudi je prišlo na zemljišče. Kuharice so poskrbele za lačne, natakarji za žejne. Tudi najmlajši so imeli svoj kotiček. Ker je bilo lepo vreme, so bila otroška igrišča dostopna. Člani čebelarske sekcije so iz raznih etničnih skupin, zato so bili tudi obiskovalci raznih narodnosti. Vsi smo imeli priložnost na okusno obloženih stojnicah videti, pokušati in tudi kupiti razne vrste medu in tudi izdelkov iz medu. Iz prve roke smo lahko videli, kako delajo čebelice. Največjo pozornost pa je prav gotovo pritegnila čebelja brada. Za razvedrilo je poskrbela glasbena skupina Rocking Harmonick. Uspešen dan je popestril tudi bogat srečelov. Za ustanovitev čebelarske šole v zvezni državi Viktorija s sedežem pri slovenskem klubu Jadran je najbolj zaslužen naš rojak STANKO STARC, doma iz slovenske Istre. Stanko je ustanovni član S.K. Jadran, dolgoletni član odbora in voditelj čebelarske sekcije. IZLET V JUŽNO AVSTRALIJO - V PENOLO 21. marca 2011 je gospa Romana Žetko organizirala tridnevni izlet z avtobusom v Južno Avstralijo. Naš glavni cilj je bilo romanje v mestece Penola. Tam je namreč živela in delovala prva in edina avstralska svetnica Mary MacKillop. Oktobra lansko leto je bila kanonizirana, torej proglašena za svetnico. Prvo postajo in prigrizek smo imeli v lepem zalivu na urejeni zelenici v mestecu Lorne. Pot smo nadaljevali po cesti do znamenitih Dvanajstih apos- tolov. Ta čudovito naravno izklesan kraj naredi na človeka prav poseben vtis. Pot nas je vodila skozi lepo urejena rodovitna polja s pogledom na kulti-virane gozdove vse do mesta Mount Gambier. To mestece je v Južni Avstraliji ob meji med zveznima državama Viktorijo in Južno Avstralijo. Tukaj smo ostali kar dva dni in si mesto dobro ogledali. Čistoča in urejenost mesta je nekaj posebnega. Velika znamenitost tega kraja so vulkanski kraterji z jezeri in parki. Modro jezero (Blue Lake) je zelo znano po izredno modri barvi. Nijanse te barve pa se spreminjalo. Tudi je neverjetno globoko. Po dveh dnevih smo odpotovali v Penolo. Čeprav je ta dan deževalo, je obisk tega mesteca naredil na vsakega izmed pav poseben vtis. Seznanjeni smo bili z življenjem sv. Mary MacKillop. Ob cerkvici je galerija slik in dokumentov iz časa njenega življenja in delovanja. Ohranjena je tudi šola, kjer je poučevala. Tam je tudi kip sv. Mary MacKillop v naravni velikosti. Tudi zgodovina mesteca je zanimiva. Mnogo hišic je restavriranih in ni se bilo težko vživeti v način življenja takratnih priseljencev. Zanimivo je bilo tudi to, da je bila med nami gospa Ana Iskra, doma iz Lisca, ki je prva leta po prihodu v Avstralijo preživela ravno v teh krajih. Njene osebne resnične zgodbe iz tega obdobja so bile neverjetne. Pot domov nas je vodila skozi hribovje Grampiens, mesta Ballarat do kluba "Jadran". Utrujeni, a zelo zadovoljni, smo se vrnili domov. PRAZNIK SV. JOŽEFA Na zemljišču slovenskega kluba "Jadran" imamo zgrajeno kapelico, posvečeno sv. Jožefu, zato ga imamo kar za zavetnika našega kluba. Vsako leto ob njegovem godu naš pater Ciril Božič daruje sveto mašo v dvorani našega doma. Letos se je svete maše v nedeljo, 27. marca 2011, udeležilo posebno veliko ljudi. Z branjem beril in prošenj za vse potrebe so sodelovali: Stojan Brne, Milan Ogrizek, Romana Žetko, Marija Iskra. Sveto mašo smo darovali za vse pokojne člane kluba "Jadran", katerih število je že zelo visoko - 66 pokojnih članov. Po sv. maši so servirali kosilo, ki so ga pripravile naše pridne kuharice. Lepo nedeljsko popoldne smo preživeli v družbi prijateljev in znancev. POGREB: Naš prijatelj JOŽEF MARINAC, rojen 18.04.1927 v Novokračinah, Slovenija, je umrl 10.03.2011 v mestu Echuca VIC. Naj počiva v miru! Glej Misli, marec - april 2011, stran 36. PISMO SLOVENSKE MLADINSKE PISATELJICE Sem slovenska mladinska pisateljica MOJCA RUDOLF. Izdanih imam enajst mladinskih del. Zbirka Zelenci je izšla pri založbi Karantanija (štirje deli: Kje je Jure, Skrivnost stare vile, Nenavadna želja in Izgubljeni dnevnik). Nato sem izdala pri založbi Genija zbirko ».si.« Gre za tri romane Zvezda.si, Ljubezen.si in Usoda. si. Pri njih sem izdala tudi samostojen mladinski roman z naslovom Prerokba in pa slikanico Strahopapec Bubi pri frizerju. Letos je izšel prvi del zbirke Sanjski prividi -Drama v avtobusu. Lani je pri založbi Morfem izšel moj mladinski roman o Ivanu Cankarju z naslovom Ni vsaka sreda siva sreda. Več o tej knjigi si lahko preberete v recenziji knjige: http://www.baita.si/moica-rudolf-ni-vsaka-sreda-siva-sre-da-2010 Tu pa je razlog, zakaj vam pišem. Zelo rada bi namreč, da bi moji mladinski romani o našem največjem slovenskem pisatelju prišli tudi v svet, med slovenske otroke, mladino in med slovenske ljudi, ki še cenijo slovenski jezik in slovensko besedo, a živijo daleč stran od domovine. Prav zato vam v prilogi pošiljam v word obliki oba moja mladinska romana - prvi del Ni vsaka sreda siva sreda, in pa drugi del Četrtki so zakon, ki še ni zagledal luč sveta v knjižni obliki v Sloveniji, saj se še dogovarjam z založniki. Zelo bi bila vesela, če bi se deli morda kje brali, če bi mladina imela možnost do dostopa obeh knjig; še bolj pa, če bi se morda našla možnost in bi bil kdo pripravljen izdati oba romana v knjižni obliki (avtorske pravice za obe knjigi sta moji). Oba romana skupaj sta (bi lahko bila) izjemen pripomoček pri učenju slovenskega jezika in hkrati ponujata popolnoma drugačen pristop, preko zgodbe, k slovenskemu pisatelju Ivanu Cankarju. Če ste morda zainteresirani, me prosim kontaktirajte. V vsakem primeru pa bi bila zelo vesela, če bi moja beseda in beseda Ivana Cankarja našla pot med Slovence, ki živite zunaj Slovenije. Prisrčen pozdrav, Mojca Rudolf, E-mail: mojca rudolf@hotmail.com; mojcarudolf@weeblv.com ZAHVALA Ob nenadnen odhodu mojega moža STANKA TOMŠIČA se prisrčno zahvaljujem najprej patru Valerijanu in patru Darku za lepo opravljeno pogrebno mašo, Ivanki Žele za molitev rožnega venca in pevcem za zapete pesmi. Hvala sorodnikom, prijateljem in znancem tako veliko udeležbo v cerkvi in na pogrebu ter vsem, ki ste darovali šopek cvetja ali vence. Hvala prijateljicam, ki so napekle toliko peciva za sedmino; vsem vam in še posebej pa Miri Smrdel hvala. Vaše sočutje in bližina nam je v veliko tolažbo. žena Marta z družino TEMA MESECA V petek zvečer, 20. maja letos, sem imela priliko spoznati nadarjenost in talent mlade igralke Frances McBean, hčerke Irene in vnukinje Rozike Lončar. Rozi nas je tolikokrat razveselila s svojim igranjem v komedijah pri Slovenskem društvu Melbourne in v Verskem in kulturnem središču v Kew. Zdaj že več let lepo skrbijo zanjo v Domu matere Romane. Frances študira dramatiko in ni samo odlična igralka - kar dve vlogi je odlično odigrala, temveč njena skrb je bila tudi zvočna oprema in luči. Oder je bil odlično pripravljen in zvočni efekti so se ujemali z dogajanjem na odru. Drama The Dark of the Moon prikaže dogajanja v Appalachi gorovju (North Carolina, ZDA), v kraju Buck Creek; prikaže fanta Johna, sina čarovnice - witch boy, ki želi postati pravi človek, ko se zaljubi v Barbaro. Dobil je dovoljenje, da se učloveči s pogojem, da se z dekletom poroči. Če mu Barbara ostane zvesta za eno leto, lahko ostane človek. Z Barbaro sta se poročila v trgovini - John ni mogel vstopiti v cerkev, a so ga vaščani kljub temu sprejeli medse, posebno še Barbarini starši, samo da se je hčerka poročila. Barbara je rodila mrtvega otroka - vaščani so govorili, da je bil »witch child« in so otroka sežgali na vrtu. Vaščani so se odločili, da bodo sami sodili Barbaro za njen greh v cerkvenem prostoru, kjer jo je oboževalec Marvin pred vsemi posilil na cerkvenem podu in jo po mnenju vaščanov odrešil greha. Barbara je ranjena in prestrašena iskala moža Johna vsepovsod in v gorah je srečala čarovnice, ki so se pogodile s Conjur Man in Conjur Woman, da vzamejo Barbarino življenje, če hoče John ostati človek kljub Barbarini nezvestobi. John je izgubil dovoljenje, da ostane človek in ko končno sreča Barbaro, je z njo zadnje trenutke njenega življenja, predno je umrla na skalah. John spet postane »witch boy« in se vrne k zmagovalkam - k čarovnicam. Igralci so odlično odigrali v težkem ameriškem Appalachi dialektu. Obleke so bile izvrstne, domiselne in simbolične. Avtor drame je Howard Richardson. Drama je nastala po baladi Barbara Allen. Prikaže ekstremistične karakterje, ki so v svojem življenju prestopili mejo humanosti v nasprotujočem svetu. V Texasu je bila drama dolgo prepovedana. Verjamem in želim, da bo Frances dosegla še veliko uspehov. Njena želja je postati komedijant. Srečno, Frances! Draga Gelt OAM, Melbourne VIC VASI DAROVI - do 23. maja 2011 ZA BERNARDOV SKLAD: $ 400: F.I. Valenčič. $ 180: Milena Lochner. $ 100: Viktor Semelbauer. $ 70: Frank Berlic. $ 60: Zinka Kaiser, Milka & Vlado Kutin. $ 50: Gabriela Burgar, Matilda Klemen, Janez & Marija Rotar, Ivan Pišotek, Ema & Lojze Kovačič. $ 40: Irene Habjan, Albina Vuk, Bernardka Telič, Marta Majer, $ 30: Ema Mailow, Fran Sedmak, Maria Oppellt-Oppelli, Dušan Muršič, Maria Basioli, John Falež, Alma Stefanič. $ 25: Miha Hovar. $ 20: Maria Kosi, L & N Novak, Stafania Andlovec, Emilija Arnuš, Louie Grlj, Ivan Škrajnar, Bogomir Jesenko, Vincent Štolfa, Angela & Alojz Šuštar, Antonia Poklar, Janez Marinič, Paula Vohar, Zora Franca. $ 10: Majda Muzlei, Tone Mikuš, Marjan Vihtelič, Lojzka Husarek, Dragica Šiftar, Alma Sdraulig, Paula Vizintin, Rudi Iskra, Rozina Tkalčevič, Irma Želko, Anna Pegan, Adriana Stepančič, Otto Balogač, Maria Skok, Marjan & Ivanka Kontelj, Maria Mertik, Darko & Ljubica Postružin, Štefan Vuk, K & J Twrdy, Karl Bezjak, Jože Kapušin, Paula Pregelj, Janez Virant, Emil Lagondar, Meta Lenarčič, Frances Namar, D & F Razbočan, Greta Prosenik, Albin & Zora Gec, A & J K Kruh, Ivan Kampuš, Ivan Mohar, Mara Febjančič, Maria Marušič, Maria Česnik, Jožef Črnčec, Maria Grum, Jerica Grželj, Lud-vig Gašpar, Jože Dekleva, Silva & Jože Novak, Albina Barbiš, Maria Golenko, Adriana Bohuslav, Romano Benčič, Vida Koželj, Pavla Čuk, Katarina Horvat, John Mihič. $5: Olga Gale, Gabriel Triler, A. Kristančič. ZA LAČNE: $ 100: Jožef Rezek. $ 50: Marta & Anton Kristan. $ 20: Jože & Jana Čeh. $ 10: Ivan & Ana Mervar. ZA MISIJONE: $ 30: Marija Hribar. ZA SALOMONOVE OTOKE: $ 1000: N.N; $ 300: N.N. Za šolanje Gideona: $ 100: Alma Straulig - za študente teologije, Jože Krušec za semenišče. $ 60: N/N. ZA p. STANKA ROZMANA: $ 200: Francka Rejec. BOG POVRNI VSEM DOBROTNIKOM! Dom počitka matere Romane - slovenski dom za starejše Mother Romana Home - Slovenian Aged Care Facility 11-15 A'Beckett Street, Kew, Vic 3101, Phone: 03 9853 1054, Fax: 03 9855 0811 E-mail: romanahome@optusnet.com.au Dom počitka matere Romane je ustanova Slovenskega misijona v Melbournu, ki nudi bivanje v domačem okolju ostarelim in vsem, ki potrebujejo nego. V našem slovenskem domu nudimo vso oskrbo, prijazno krščansko okolje, toplo sobo, odlično domačo hrano, veselo družbo in popolno zdravniško nego. Do slovenske cerkve svetih bratov Cirila in Metoda je le 20 metrov . Pogoj za sprejem v dom je tako imenovani "Aged Care Assessment Document" - sprejemni dokument, katerega vam preskrbi vaš zdravnik. Osnovna tarifa je 85% od pokojnine. Vstopni znesek, tako imenovani 'Bond-Ingoing contribution', ki je zavarovan po vseh predpisih, določa Centrelink na podlagi pravil ministrstva za zdravstvo in ostarele. Ste mogoče že razmišljali, kakšno bi bilo življenje v domu? Zakaj ne bi poizkusili za teden ali dva. Če želi družina za krajši čas na dopust, nudimo tudi kratkoročno nego 'Respite Care' do 63 dni v letu. Življenje v Domu matere Romane je prijetno, vsak dan se dogaja kaj novega in zabavnega. Za vse dodatne podrobnosti pokličite prijaznega upravnika. Gospod Richard Eaves vam bo z veseljem odgovoril na vsa vprašanja; dobili boste pravilne in točne odgovore. FREE HOME LOAN HEALTH CHECK We will find lira best loan and Ihe best ¡merest rale lo suit your needs - Home Loans - land toans - ConstrudMn Personal loans - Commercial loans I. PREMIUM LOANS, LOW RATES. Q133 455 ROYAL. G u A R D I A m Ai* US HOW MUCH WE CAN i AUÇ ÏOIJ I . .... r: „....„ r . . PV4 I * NU VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE Telefon: (+61)02 6290 0000 Fax: (+61) 02 6290 061 9 e-mail: vca@Lov.si http://canberra.vzelepoislanistvo.si/ Začasni odpravniki poslov: dr. Zvone Žigon Embassy of the Republic of Slovenia 26 Akame Circuit, O' Malley ACT 2606 PO Box 284, CivicSquare CANBERRA ACT 2608 GENERALNI KONZULAT RS za NSW Častni generalni konzul: /Alfred Brežnik AM 78 Parramatta Road CAMPERDOWN NSW 2050 Telefon: (+61)02 9517 1591 Fax: (+61) 02 9519 8889 e-mail: slovcon@emona.com.au PO Box 188, COOGEE NSW 2034 Are your dentures more comfortable in a glass...? If so, for a free consultation contact: KONFIDENT Pty. Ltd. STAN KRNEL dental prosthetist specialising in dentures and mouthguards 391 Canterbury Road, Vermont VIC 3133 sloveNia tel.- +i 1J49 ijo fax: i 9 140 www.cuynoceLsi irjfo{g>tJiyHO[eLsi DDD5HIQE3DQDn JuiL lUffrt nmejkiasi t» w-raïfaiT 'tofjo* ftCUJUUNI F u.nn:-rii li'ijucr L^onvltilI ION crnrtr Wt-fi i ty»Éâ Lite iHllkiUty fircniily WTICOIW ft M HM£DH UIIIV« Ixii" salrty rccpoul ■■■:■: fitei »IkjO UNtdL !"x,v pncErji m HospitaLity in twe Vof tHe city il-JMKi LJL'SLJJMI ▼ J Bi radi imeli umetno zobovje v kozarcu...? Če ne, zzaupanjem pokličite za prvo brezplačno posvetovanje. STANKOKRNEL zobni tehnik specialist za umetno zobovje in zaščitne proteze TOBIN BROTHERS FUNERALS S16 Doncaster Road, Doncasrer Telephone (03) 9840 1155 Branch Manager - Leigh Fisher For 24 hour service and ciiquincspleasftclcplioncour Funeral Advice Line (03) 9373 7000 WWW. TOSINB ROTHER5. COM .A U SPOROČILA FOTOGRAFIJ NASLOVNA STRAN ZGORAJ: Ljubljana s Tro-mostovjem, Prešernovim trgom in frančiškansko cerkvijo Marijinega oznanjenja je središče našega slovenskega središča, glavnega mesta 20 let mlade države Slovenije. NASLOVNA STRANSPODAJ: Otroci Slomškove šole Kew iz Melbourna: Čestitke tebi, draga mama, in tebi, draga domovina naših korenin. NOTRANJA STRAN OVITKA - STRAN 2: Kew: Coco Sabine Bradbury je bila krščena 01.05.2011. Katiya Daniela Spitteri, 16.04.2011; Thomas Joseph Jelenič 02.04.2011; Anastacia Sabec 15.05.2011; Lara Likar 23.04.2011. Fotografija na desni strani: Anita Pleško z zetom Maksom Pišotkom in molitveno skupino je 06.05.2011 praznovala 90. rojstni dan. Mamicam sta recitirali Bernardete Brne in Belinda Rasen na slovenskem društvu Jadran. Marija Horvat je v Melbournu praznovala 70. rojstni dan, Branko Lenščak v Morwellu 90. rojstni dan in Drago Jakovac v Melbournu 90. rojstni dan. Čestitke vsem slavljencem! PREDZADNJA STRAN OVITKA - STRAN 47: Utrinki iz Merrylandsa: Tereza Matuš z zetom, hčerko in vnuki. Marjan M. Mikel in Manu A. Lasalo sta se poročila v Merrylandsu 26.03.2011. Zlaganje velikonočnega Rafaela. Na univerzi Western Sydney je 16. aprila 2011 prejela diplomo Bachelor of Buisness Management Barbara Helena Ana Petrič. Iskreno ji čestitamo za dosežen uspeh in pridnost, saj je študirala ob redni zaposlitvi. Mladi Slatinškovi družini. Klara in Ivan Brcar s hčerkama, zetoma in vnuki. Noah Skubla je imel kar velik delež pri programu materinskega dne v cerkvi v Merrylandsu. Dona Lukežič z mamo in otrokoma. Miriam Stariha pozdravlja ob materinskem dnevu. PIRHOVANJE v verskem središču Merrylands (poroča Martha Magajna): Velikonočni ponedeljek je eden od tradicionalnih praznikov, ko se v dvorani verskega središča pripravi praznovanje za vso slovensko skupnost, saj ostale organizacije na ta dan nimajo prireditev. Po sveti maši smo se napotili v dvorano, kjer je tretja delovna skupina pripravila okusno kosilo in kot ponavadi je bila dvorana polna. Po kosilu smo sekali pirhe - še ena slovenska tradicija, - in lepo je bilo videti tudi nekaj najmlajših, ki so poskusili to spretnost. ZADNJA STRAN OVITKA - STRAN 48: Helena Leber iz Melbourna v šopku vnukov ob praznovanju 70. rojstnega dne. Christine Maria Mesarich in Dion Robert Spoljar sta se poročila v Kew 19.02.2011. Tilki Lenko iz Melbourna so še posebej radostno voščili za njen 70. rojstni dan vsi njeni vnuki. Najmlajši po velikonočnem žegnju v Adelaidi. Učenci šole slovenskega jezika pri Slovenskem društvu Ivan Cankar v Geelongu z učiteljicami. Marijanska procesija v Adelaidi. Člani Slovenskega društva Sydney v Canberri. Za veliko praznovanje v Canberri tudi papežev blagoslov: Cvetko Falež (na sredini fotografije z ženo Ado) je dopolnil 80 let, njegova sestra Marija Godec (tretja z leve) jih bo v začetku julija dopolnila 70 let in njen mož Slavko (prvi z leve) je v začetku letošnjega junija praznoval 80 letnico. Voščila so izrekli pater Robert Bahčič, p. Ciril in p. Boris Markež. Iskrene čestitke vsem slavljencem: Bog živi! FOTOGRAFIJE SO PRISPEVALI Pater Ciril: naslovnica zgoraj in naslovnica spodaj, 2,5,6,9,12,16,18,32,33,36,48. Rosie Smith Ahlin: 2, 16,17,48. Marija Anžič: 2,4,32,44,48. Arhiv Branka Lenščaka: 2. Arhiv družine Mikel: 2. Florjan Auser: Logo koncerta: 6,13,25. Ludwig Tušek: 14. Arhiv SNS Victoria: 15. Pater Janez: 16. Martha Magajna: 18,19,26,27,47. Marta Tomšič: 21. Fr. Edi Sedevic: 21. Štefan Šernek: 23,24,48. Maria Grosman: 28. Mirko Cuderman: 30. Simon Grilj: 32. Barbara Brožič: 32. Diana Paolucci: 32. Marjan Cesar: 33. Ana Maria Cek: 33. Veronica Smrdel Roberts: 39. Daniela Hliš: 39. Angelca Veedetz: 40. Vicki Jones: 40. Maria Iskra: 41. Frances McBean: 43. Helena Leber: 48. Arhiv Chrisy Spoljar: 48. Arhiv družine Lenko: 48. Dan Furlan: 48. HVALA VSEM SODELAVCEM! 60. leto - Misli Thoughts - Božje in človeške - Misli Thoughts - 60. leto Religious and Cultural Bi-Monthly Magazine in Slovenian language. Informativna dvomesečna revija za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji | Ustanovljena (Established) leta 1952 | Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji | Glavni urednik in upravnik (Editor and Manager): p. Ciril A. Božič OFM, Baraga House, 19 A'Beckett Street, KEW VIC 3101 | Urednica (Production Editor) in računalniški prelom: Marija Anžič, Kew | Naročnina in naslovi: Angelca Veedetz | Stalni sodelavci: Florjan Auser, Vlasta Burcul, Mirko Cuderman, Draga Gelt OAM, Tone Gorjup, Marija Grosman, Irena Jernej, Helena Leber, Martha Magajna, Štefan Šernek, Cilka Žagar. | Skupina prostovoljcev v Kew, ki pripravi Misli za na pošto. | Naslov: MISLI, PO Box 197, KEW VIC 3101 | Tel.: 03 9853 7787 | Fax: 03 9853 6176 | E-mail: misli@bigpond.com | Naročnina za leto 2011 je 40 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko 80 dolarjev; naročnina za leto 2012 je 50 avstralskih dolarjev, zunaj Avstralije - letalsko 100 avstralskih dolarjev | Naročnina se plačuje vnaprej | Bančni račun pri Commonwealth Bank v Kew, BSB: 06 3142. Številka računa: 0090 1561 | Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji | Rokopisov ne vračamo | Prispevkov brez podpisa ne objavljamo | Za objavljene članke odgovarja pisec sam | Vnašanje in priprava strani (Typing and Lay-out): MISLI, 19 A'Beckett Street, Kew VIC 3101 | Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd., 164 Victoria Street, BRUNSWICK VIC 3056 | Tel.: 03 9387 8488 | Fax: 03 9380 2141. Misli na internetu: | Florjan Auser | http://www.glasslovenije.com.au - Tam kliknite na MISLI. | ISSN 1443-8364