je razv ila v rs ta zn an stv en ih disciplin , k i zadevajo v živo večino s trok , po- sebej še geografijo , č e p ra v posegajo v sam o srž geografske znanosti, v n je ­ no tehno log ijo , m etodologijo in celo teo rijo , j ih še n ism o u v rs tili m ed p o ­ m ožne geografske stroke, saj jih ne poznam o. P rim e r sta sp lošna te o ri ja si­ stem ov in k ib e rn e tik a . R azvili s ta se iz te žn je po p o en o ten ju znanosti, po is ­ k an ju splošne m etodologije, k i b i veljajla za vse ali vsaj za večino s trok . P r ­ vo fazo v te j sm eri je pom enil ob kop ičen ju p o datkov vdo r m atem atičn ih in s ta tis tičn ih m eto d v v rs to strok . U v a jan je k v a n tita tiv n ih m etod v geogra­ fijo š ir i m eje geografskega p roučevan ja , zato se v eč k ra t srečam o s p o j­ m om »nova geografija« . N ekoliko k asn e je si je u tr la p o t v geografijo še sp lošna te o ri ja sistem ov (R. J . C horley, B. B. L. B erry , P . H aggett, itd .) . D anes se e lem en ti splošne te o rije sistem ov že dokaj široko u p o rab lja jo v geog rafiji in sicer iz p rep riča n ja , da geografiji p r ire je n a sp lošna te o rija si­ stem ov bogati teoretično-m etodološko p la t geografskega p roučevan ja . Med štev ilno li te ra tu ro s p o d roč ja splošne te o rije sistem ov na j om enim le dve n a jn o v ejš i Teoria system ow zlozonych, W arszaw a, 1979, str. 382. Delo je prevod učbenika, ki so ga nap isa li ru sk i av to rji: Buslenko, K alašnikov in Kovalenko. U čbenik je, k o t je nap isano v uvodu, n am en jen širšem u krogu , vsem , ki jih zan im a p ro b lem a tik a zap le ten e jš ih sistem ov. V sebina je pod an a p re ­ g ledno in sistem atično , za razu m ev an je v rs te poglavij p a je p o treb n o do­ b ro poznavan je m atem atike . Za geografske nam en e je p rip rav n ejš i p riro čn ik Stefana Mynarskega: Llem enty teorii system ow i cybernetyki, PW N, W arszaw a, 1979, str. 187. Že iz naslova je razv idno , da gre za seznan itev z osnovam i te o rije s is te ­ m ov in k ib e rn e tik e . V sebina je raz d e lje n a n a sedem poglav ij: sistem in okolica; n a ra v n i in u m e tn i sistem i; s tru k tu ra sistem ov; p onašan je s is te ­ m ov; u rav n a v an je in vodenje; rav n o tež je in stab iln o st sistem ov; e lem enti in fo rm acij. V dodatku je poleg obsežnega seznam a lite ra tu re dodan s tv a r­ n i indeks. M arijan K lem enčič Iz ostale inozem ske geografske književnosti A. Bögli, Karsthydrographie und physische Speläologie B erlin - H eidel- berg-N ew Y ork 1978. 292 s tra n i 160 podob in 12 tabel. Č eprav je znana založba stro k o v n ih k n jig S p rin g e r 1. 1974 izdala Zötlo- vo K raško h idrogeologijo (glej poročilo v GV X LIX , 1977, s. 248—̂ 49!), se je po š tir ih le tih spe t odločila za n a tisk nove k rašk e h idro logije , to k ra t izpod peresa enega n a jb o lj zn an ih krasoslovcev, Š v icarja A lfreda Böglija. Obe kn jig i, čep rav s podobnim naslovom , s ta dejansko p recej različni. S k u p n a jim a je voda ko t o sredn je zan im anje , n jo pa ob ravnava Zotl bolj kot sam osto jn i elem ent, B ögliju pa je p redvsem nosilec k ra šk ih procesov in d e jav n ik k ra šk ih oblik. Speleologijo o b rav n av a ta oba širše, k o t k ra so ­ slovje. V saka od razm erom a š tev iln ih k ra šk ih m onografij, izdan ih v zadn jih d esetih le tih (glej GV 1973 in 1977) im a svojo p rednost. P red n o st Böglije- ve m onografije je p redvsem v k v an tita tiv n e m o b rav n a v an ju k ra šk ih po­ javov. Z ato je v n je j nadpoprečno m nogo štev ilk , fo rm u l in grafikonov. K dor se bo ho te l v okv iru k raso slo v ja bolj poglobiti v kem ične, fizikalne in h id rav ličn e zakonitosti, bo lahko s p ridom posegel po B öglijevi kn jig i ko t p riro čn ik u . To velja posebno za obsežno pog lav je o koroziji, v n jenem okv iru pa še posebej za korozijo m ešanice, s k a te ro se je Bögli vp isal v