/Imerisk/i Domovi m NO. 73 - nLiVn °0(t ^ne J J/}> A/v AMCSUCAN IN SW«f? 'r- //3 m mtm&m <®m Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 14, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Češkoslovaška zopet mednarodni javnosti prihodnji mesec pripravljajo kongres Komunistične partije ČSR, ki bo brez dvoma pritegnil precejšnjo pozornost po vs'2m svetu, nemara večjo v svobodnem kot v komunističnem. S*- .1 PRAGA, ČSR. — Režim dr. Nusaka se resno pripravlja, da skliče za 24. maj kongres Češkoslovaške Komunistične partije. Pela s pripravami je veliko. V Partiji se še ni namreč vse tako normalizirano”, kot bi dr. Hu-Sak z Moskvo vred želel. Dr. Hu-Sak je sicer ugnal levičarske to-variše (revizioniste), toda nje-Sova pokora so ostali trdoglavi konservativni tovariši, ki hočejo vsak način s pomočjo Kremna priti na vrh. Morajo biti pre-Cej močni, kajti dr. Husak jim ^ora zmeraj delati nove konce-s^e- To bi pomenilo, da se na Kongresu utegnejo pripetiti vse hiogoče stvari. Nič manjša pokora niso za dr. Pusaka tudi Čehi in Slovaki sa-posebno Čehi. Čehi so bili že Pod Avstrijo najbolj političen r,arod v dvojni monarhiji in so |®ki ostali do današnjega dne. Komunisti so jih sicer temeljito Ugnali iz. vseh političnih pod-r°oij. zato se je pa češka javnost 2atekla v kulturo, znanost, šport Prosveto itd. in tam išče prili-‘e> da pokaže, kako prisrčno so-Vraži komunizem. Vsaka pikra opazka na gleda-'skih odrih, vsaka sumljiva medija na koncertih, vsako na-^rgavanje v predavanjih hitro Zvabi kz navzočega občinstva o-Va(dje in manifestacije, ki jim nihče ne more odreči političnih že danes kroti režim ze-0 težko to kritiko “z namigova-• Čim bolj se bo približal as Kongresa, tem več gradiva bo nabralo povsod, od gostiln ° koncertnih dvoran, od uni-do športnih tekem, ki bodo ^de režim na nove zapore, no-tožbe, nove obsodbe, kar bo ero ulica hitro raznesla po Sai češkoslovaški. v o vsega tega pridejo seveda tujin© le drobtine, ki pa vsaj da v podtalnem živi j e-Češkoslovaške še zmeraj Novi grobovi Steve Kapudja Včeraj zjutraj je umrl v St. Vincent Charity bolnici, v starosti 62 let Steve Kapudja, 354 E. 200 St. Rojen je bil v Clevelandu, zaposlen kot preglednik in popravljavec pri Towmotor Co. Zapustil je ženo Helen, roj. Kudlaty, otroke Sandro, Gary-ja (v San Franciscu), Janice in Susan, brata Avgusta in Thomasa, sestre Mrs. Ann Yarke-kovic, Mrs. Matt (Kay) Pada-vick iz Floride, Mrs. Russ (Alice) Beyers in Mrs. Joseph (Josephine) Horvath. Bil je član Strivers Lodge št. 671, C.F.U. Pogreb bo v petek ob 9.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev sv. Križa z mašo ob desetih, nato na pokopališče Vernih duš. Ne marajo glavnega p®*«*« »Mau« AWLo'-i atoioskega streliva mesta »sove Mnke ■ je m9g0^e nadzirati črnska separatistična skupina “Republika Nove Atri-ke” je izbrala in razglasila glavno mesto “Nove Alri-ke” v državi Mississippi. JACKSON, Miss. — Kakih 150 članov črnske skupine “Republika Nove Afrike” je prišla 28. marca 1971 v državo Mississippi, si izbrala tu kos zemlje in ga proglasila za “glavno mesto aove države, ki bo morebiti en-crat v bodočnosti obsegala pet južnih držav naše dežele kot samostojna, suverena republika. Ozemlje “glavnega mesta” obsega precej obsežen pašnik v bližini malega mesteca Bolton, ki Bernice Y. Salinas V Mt. Sinai bolnišnici je umrla po dolgi bolezni 74 let stara Bernice Y. Salinas, 1052 Ansel Road, roj. v San Antonio, Tex., zaposlena v oblačilni industriji v Clevelandu, mati Bernice M. Thomas, stara mati Lawrenca, sestra Mrs. A.C. Thomas St. in Mrs. I. D. Flores Sr. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v petek ob 3.45, v cerkev Tomaža Akvinca ob 9.30, nato na Kalvarijo. Anna Vene V ponedeljek je umrla Royal Villa negovališču v North Royalton, Ohio, po daljši bolezni 30 let stara Anna Vene z 3909 E. 96 St., roj. Štrukelj na Igu pri Ljubljani, od koder je prišla v ZDA pred 65 leti, vdova po 1. 1962 umrlem možu Franku, mati Ladislausa, Johna, Franka, Ru dolpha in Anne Wendzicki, 18-krat stara mati, 5-krat prastara mati. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v petek ob 8.30, v cerkpv sv. Lovrenca ob 9., nato na kalvarijo. Na mrtvaški oder bo p'olozena danes popoldne ob dveh. WASHINGTON, D.C. — Strokovnjaki za nadziranje podzemnih atomskih eksplozij trdijo, da so zadevne aparate tako spopolnili, da je mogoče na daljavo 4,000 milj odkriti vsako podtalno eksplozijo, ki ima razdiralno moč 1,000 ton in več navadnega streliva. Tako ima naša dežela možnost, da zajame vsako sovjetsko podtalno eksplozijo atomskega streliva, Sovjeti pa seveda tudi vsako našo. Ne dajo se zanesljivo nadzirati ekpslozije pod 1,000 tonami. O njih trdijo izvedenci, da za narodne obrambe nimajo nobenega pomena. Če vse to drži, potem je mo- NOVA DOBA V ODNOSIH MED KINO IN AMERIKO Danes je sprejel predsednik vlade Ljudske republike Kitajske ču En-laj ameriške ping-pong igralce in pri tein izjavil, da se začenja “nova doba v kitajsko-ameriških odnosih”. Iz Clevelanda in okolice ga je skupina obljubila odkupiti g0če že sedaj besedilo o nadzi Hiše 10% dražje OTTAWA, Kan. —- Cene hiš v Kanadi so od februarja 1970 do februarja 1971 porastle za 10%, pravi uradno poročilo zveznega statističnega urada. ‘‘Ormoža protestira Uj. ^JPEH, Tajvan. — Zunanje strstvo je ostro zavrnilo sko ’ k* 80 se izjavile za japon-kj Pripadnost otočja Senkaku, v 120 milj severno od tod ^P^aljških otočja Riu-kiu. i^ajo to otočje v svoji u- od nekega črnega farmarja za $25,000. Pripadniki skupine so po proglasitvi novega glavnega mesta odšli, pa se obljubili vrniti z denarjem za plačilo zemlje in z načrti ter pripravami za gradnjo glavnega mesta, ki naj bi obsegalo šolo, zdravstveno kliniko in stanovanja. Glavni državni tožilec A. F. Summer se je pritožil na pravo^ sodnega tajnika J. Mitchella pred dvemi tedni z ugotovitvijo, da so prebivalci njegove države “upravičeno razburjeni nad dejstvom, da more skupina ljudi proglasiti novo državo z o-zemlja naše države, ne da bi bila od zvezne države ali $ kakim drugim vladnim nastopom izgnana". “Na tleh Mississippija ne bo ustanovljena nobena tuja država,” je dejal Summer in odklonil predlog predsednika “Republike Nove Afrike” Abubaka-ri Obadele za razgovor o tem vprašanju. Čeprav trdijo pristaši “Nove Afrike”, da hočejo svoj cilj doseči mirnim potom, so po izjavi Summerja trosili po državi Mississippi brošure, v katerih razlagajo, kako delati ročne bombe, metalce plamenov in kako uničiti obstoječe javne naprave. ------o------ Poravnajte naročnino, če !e mogoče, na prvo obvestilo! ranju atomskih eksplozij tako predelati, da bodo spadale pod nadzor eksplozije v vesolju, zraku, na suhem in na morju, pod zemljo in pod vodo. V Washing-tonu mislijo, da bi vlada ZDA pristala na tako spremembo besedila, dvomijo pa, da bi se dal Kremelj pregovoriti na hitro roko. Vsekakor je že to neverjetno velik napredek. Še pred 5-7 leti so se naši in sovjetski diplomat-je mučili na vse načine, kako bi čim več eksplozjj spravili po medsebojni nadzor. Po petih letih je nadzorna tehnika tako napredovala, da ni več eksplozije atomskegar streliva nad 1,000 tonami, ki bi jo ne bilo mogoče odkriti. Prišel bo čat>:; ko bo mogoče odkriti tudi eksplozije pod 1,000 tonami jadine. Britanski kraljici bodo povišali plačo LONDON, Vel. Brit. — Konservativna vlada mrh PEIPING, Kit. — Obisk ameriškega ping-pong moštva in prvih ameriških časnikarjev po 22 letih, ki to moštvo spremljajo, sega daleč preko športnega okvirja. Pomeni nemara tudi nekaj več kot “luknjo” v kitajskem zidu, ki deli ZDA in Ljudsko republiko Kitajsko vse od zmage komunizma na Kitajskem jeseni 1949. Amerikanci so bili na Kitajskem povsod skrajno prijazno sprejeti in danes je sprejel skupino ministrski predsednik Ču En-laj ter v pozdravnem govoru ugotovil, da pomeni to začetek “nove dobe v odnosih med Ameriko in Kitajsko”. Združene države se posebno v zadnjih letih prizadevajo, da bi ustvarile boljše odnose do celinske Kitajske. Predsednik Nixon je v svojem poročilu o mednarodnem položaju letos prvič imenoval rdeče .Kitajsko z njenim uradnim imenom “Ljudska republika Kitajska in ne kot doslej “rdeča” ali “komunistična” Kitajska v nasprotju z “nacionalno” Kitajsko, katere sedež je na Formozi. Pretekli mesec je bila ukinjena prepoved potovanja za ameriške državljane na Kitajsko. Zapis na potnih listih “ne velja za Kitajsko” pa opuščen, oziroma razveljavljen. Združene države so že lani uvedle tudi nekatere olajšave v pogledu nakupovanja in uvažanja izdelkov iz Kitajske v je prišla do 1'^A. treba poviša-1 Kitajska je v času kulturne riškega ping-pong moštva na obisk na Kitajsko je vzbudilo v mednarodni politiki veliko zanimanje, vendar ni nihče pričakoval od tega kaj izrednega. Današnja izjava Ču En-laja kaže, da je bilo povabilo dobro premišljeno in predvideno kot začetek “nove dobe”. Ne smemo seveda misliti, da se bosta Peiping in Washington skoro začela objemati. Do tega nemara ne bo prišlo dolgo, če bo sploh kdaj, toda odnosi med obema bodo postali normalnejši, mirnejši in stvarnejši. Boljši stiki med obema bodo preprečili nesporazume, ki bi utegnili biti nevarni za oba in še posebej za svetovni mir. V tem je tudi glavna vrednost “nove dobe ’, ki jo je objavil predsednik kitajske vlade. Samo še dva dni— Še dva dni imamo čas za plačilo dohodninskega davka in za nabavo avtne licenčne tablice za leto 1971. Za oboje poteče rok 15. aprila opolnoči. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima danes, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava. Izredna zanimivost— Jutri zvečer ob osmih se bosta pomerila v Areni, 3717 Euclid Avenue, v skupinski rokoborbi Ernie Ladd in “Sweet Daddy” Siki s Texom McKenzie er Domenicom Dennuccijem. Garofoli ni uspel— Predsednik mestnega sveta A. J. Garofoli ni uspel preglasovati veto župana C. Stokesa za del mestnega proračuna za mestni svet. Za preglasovanje je bilo le 18 odbornikov, 14 pa proti. Proračun bo torej treba spremeniti, dotlej pa bodo mestni odborniki in uslužbenci mestnega iveta ostali brez plače. V požaru hotela Carter i mrtvih in 8 ranjenih— Sinoči ob 9.30 je nenadno izbruhnil ogenj v 10-nadstropni stavbi hotela Carter na 1010 Prospect Avenue. Četudi so bili gasilci naglo na mestu, je našlo v požaru smrt 7 oseb, 8 pa je "di ZSSR se zdi manj za* [bilo ranjenih. V hotelu je bilo v času začetka požara 220 gostov in 80 uslužbencev. Deset let prodiranja v vesolje iep uspehi Zagon ZDA pri prodiranju v Vesolje se je po uspelem poletu na Luno unesel, tu- gnana. Obe sta vsaj načelno za sodelovanje pri vesoljskih naporih. prepričanja, da je „ . ti kraljici Elizabeti II. plačo, če [ revolucije” svoje stike s tujino naj ta z njo krije stroške vzdrže- zelo omejila, njen vanja dvora. Letno dobiva sedaj kraljica 1.4 milijone dolarjev, ima pa še precejšnje lastno premoženje. Princ Filip, kraljičin mož, je v razgovoru na televiziji v ZDA že leta 1969 dejal, da s sedanjimi dohodki ni mogoče kriti stroškov vzdrževanja dvora in njegovih potreb. odnos do ZDA je bil še trši kot preje, zaostril pa se je v tem času seveda tudi kitaj sko-sovjetski spor. Razdobje kulturne revolucijo je minilo, Kitajska se čuti trdnejšo in je zopet začela obnavljati zveze s tujino in uveljavljati svoje poglede instališča v mednarodni politiki. Nepričakovano povabilo ame- CeyIonski socialistični režim jih ni zadovoljil Voi '“'l konca druge svetovne v "f k* ga bodo prihodnje leto ^ ® Japonski. skeako vlada nacionalne Kitaj-vJac^a rdeče Kitajske ho ra*a otočje za kitajsko. prj^,0s^rega spora nemara ne bi oto^0’ ^a rdso odkrili v bližini P°d morskim dnom ob-a kžišča petroleja. priporočajte A.D. tem. 1 Jo še nimajo! V remensh prerok pravi: v^ia 1° °ktečno in hladno. Naj-7. Z; temperatura okoli 45. Ob 3utraj je bilo 31°F. COLOMBO, Ceylon. — Otok Ceylon je postal znan po vsem svetu že 1. 1960, ko je namreč pri volitvah zmagala Stranka svobode in postavila za predsednico ministrskega sveta Siramavo Bandaranai-ke. Vladna stranka se je res imenovala Stranka svobode, toda ni ji bilo toliko do svobode kolikor do socializma, močno prepojenega s komunizmom. Režim Mrs. Banda-naraike je razočaral vsaj vse domače skrajne levičarje. Ni bil namreč dosti odločen in delaven, da bi izvedel partijski program, deželo je pa zanemaril v političnem in gospodarskem pogledu, še manj se je pa brigal za sistematično socijalno politiko. Zato sta stalno rastli draginja in brezposelnost. Tako je pri prihodnjih volitvah propadel. Marca 1965 je sestavil “narodno vlado” iz 7 strank Dudley Senanayake, ki pa je imel hude težave zaradi sporov med Singalezi in Tamili, v katere se deli prebivalstvo o-toka. S. Bandaranaike se je posrečilo lani odlično zmagati pri volitvah z “Združeno stranko”. Po zmagi je prevzela vlado znova, a je zanemarjala interese delovnega ljudstva. To seveda ni bilo všeč vsem levičarjem, posebno tistim, ki so prisegali na program pokojnega Che Guevare, pri tem pa stalno bolj padali pod vpliv kitajskih komunistov. To ni nič čudnega, kajti vodi jih bivši študent Wijeveera, ki je svoje dni študiral na univerzi Lumumba v Moskvi, pa ga je sovjetska policija, pognala čez mejo, ker je preveč hvalil tovariša Mao. Wijeweera se je hitro znašel na — Ceylonu. Tam je začel organizirati svojo stranko pod imenom Ljudska osvobodilna fronta. Ta je očitala levičarski ‘Združeni stranki’, da uvaja na Ceylonu diktaturo! Wijeweera ni samo dober agitator, je tudi dober organizator, ki zna izkoristiti vsako gospodarsko in socialno napako, ki jo dela sedanji režim Mrs. Bandaranaike. Organiziral je po vsej deželi celice, jih vojaško izvežbal in navadil na strogo disciplino. Povsod je ustvarjal skrite zaloge orožja. Pravijo, da ima organiziranih 20,000 pristašev. Številka bo najbrže pretirana, toda uporniki so zagrizeni v svoj prav, požrtvovalni in verujejo v zmago svojega stališča. Poleg tega je njihov političen, gospodarski in socialen program veliko privlačnejši od režimskega. Dočim je prikrita anarhija zavladala na deželi že davno, je do odkritih spopadov med policijo in armado ter uporniki prišlo šele v začetku tega meseca. Režim sicer trdi, da zmaguje na celi črti in da bo kmalu povsod gospodar položaja, toda ravno njegovi lastni podatki govore nasprotno. Režim je na primer odkril, da so levičarski skrajneži že zasedli mesto, 50 milj daleč od glavnega mesta, da so okupirali važen strateški most, da so vladne čete imele že tridnevne boje z uporniki, da je vlada proglasila obsedno stanje in delno policijsko uro, da je gospodarsko življenje v mestih močno zamrlo itd. Vlada je celo naslovila poziv, naj se ji javijo prostovoljci v vojaško službo. Režim trdi tudi, da je odkril na mnogih krajih skrite zaloge orožja in municije, da je odbil mnogo napadov na vladna poslopja in na 25 policijskih postaj. Ce je vse to res, potem upor levičarskih skrajnežev ne more biti nobena malenkost. Najbolj značilna je novica iz Washingtona, da je namreč vlada ZDA zadržala neko a-meriško ladjo na Ceylonu, da bo na razpolago, ako bi bilo treba evakuirati okoli 200 A-merikancev, ki so na Ceylonu. Kako hitro taka potreba nastopi, smo videli v Vzhodnem Pakistanu. Še v nedeljo je generalni konzulat ZDA trdil, da ne misli na evakuacijo A-merikancev iz Vzhodnega Pakistana, v ponedeljek je pa že spremenil svoje mnenje. Ceylon je sicer majhna republika, ima le nekaj čez 12 milijonov prebivalcev, ima pa važno vojaško in prometno lego. Obenem se pulita tako Moskva kot Peiping, kdo bo imel tam več vpliva. Zato je treba opazovati dogodke na otoku z večjo pazljivostjo kot kje drugje. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je slovesno praznovala v ponedeljek 10-letnico prvega človeškega poleta v vesolje. Kozmonavt Jurij Gagarin je 12. aprila 1961 v vesoljskem vozilu Vostok I. poletel v vesolje, obkrožil Zemljo in se srečno vrnil na njo. Ta polet je vzbudil silno pozornost in razgibal Ameriko do dna. Po njem je razglasil pred-j sednik John F. Kennedy, da bo- j do ZDA pripravile in izvedle še j pred koncem desetletja izlet] prvih astronavtov na Luno. Postopno, pa vztrajno sta ameriška znanost in tehnika popravljali zamujeno pri načrtih za polete v vesolje. Skromne so bile Mercury vesoljske ladje, toda pomagale so zbrati skušnje, ki so koristile programu Gemini. Skušnje tega so omogočile nato polete vesoljskega vozila Apollo do Lune in končno pristanek na njej in povratek od tam. ZDA je doslej raziskavanje vesolja stalo nad 60 bilijonov dolarjev. Uspelo jim je prevzeti vodstvo skoraj na vseh področjih, vendar so tudi Sovjeti pokazali, kaj zmorejo. Desetletna tekma je izgubila z ameriškim pristankom na Luni svojo obsežnost in sovjetski koz-1 manavti so ob praznovanju 10- j letnice vesoljskih poletov pozva-j li k tesnejšemu sodelovanju Sovjetske zveze in ZDA v vesolju. Zadnje vesti V Haitski republiki se vendarle nečesa bojijo SANTO DOMINGO. — Do-1 minikanska vlada je vpeljala za čete, ki služijo ob meji s Haitsko republiko, stanje stalne pripravljenosti. V glavnem mestu se namreč uporno širijo glasovi, da diktatorju dr. Duvalieru zdravje hitro pesa. Temu primerno se širijo tudi razne vznemirljive novice. WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik M. Lair jc dejal včeraj, da bo Amerika ohranila v jugovzhodni Aziji svojo pomorsko in letalsko navzočnost, ker je to nujna zahteva strateškega položaja. Ni maral dali odgovora na vprašanja, ali bodo ZDA obdržale kak del svojih oboroženih sil v Južnem Vietnamu ali ne, ko bodo letos umaknile iz boja svoje zadnje pehotne sile. Laird je dejal, da sc ZDA zavedajo položaja na Srednjem vzhodu in bodo gledale, da ohranijo lam ravnovesje sil. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je včeraj opozoril na položaj v naši jeklarski industriji ter pozval odgovorne, naj se zavedajo tega, ko bodo začeli prihodnji mesec pogajanja za novo kolektivno pogodbo. Predsednik bi rad dosegel omejitev poviškov delavskih plač v tej industriji, kar naj bi pomagalo k usta-I Ijcvanju cen in omejevanju inflacije. Vodnik unije jeklarskega delavstva Abel je že pred časom izjavil, da bodo zahteve unije velike. SAIGON, .1. Vict. — Južnoviet-namske sile so včeraj dosegle topniško oporišče 6, ki ga rdeči že 14 dni oblegajo in napadajo. Zdi se, da so se rdeči umaknili, ker ni prišlo do večjih bojev okoli oporišča. Sodijo, da imata sovražni strani zbrani na tem področju vsaka okoli 10,000 vojakov in da bojevanje še dolgo ni končano. BELFAST, S. Ir. — Včeraj je j prišlo tu do hudih demonstracij in izgredov, ko je bil zadet neki prostantovski deček med pohodnom skozi katoliški del mesta. Protestanti so hoteli požgati katoliško cerkev, pa jim je vojska, ki je poslala na kraj demonstracij tisoč mož, to preprečila in končno napravila mir. $šk Ameriška Domovina - v 7:1 p-j ■ Z SL O V C= I%I I>E “Spraševal g resraid re*jokdje” mem “Mladi igralci” vabijo smo našli kaj primernega, ker je vlog bilo vedno preveč, igralcev pa premalo. Končno smo se le zedinili in odločili, da igramo “Maturo”. Ker nas je bilo še vedno premalo, je nekaj prevzel sam režiser g. Pust. Prav tako je nam z dobro voljo priskočil na pomoč vsem dobro poznani g. Srečko Gaser. Tako smo se pričeli učiti in sedaj smo pripravljeni igrati. Zelo iskreno vabim vse prijatelje, znance ter vse Slovence, naj pridejo na to prireditev. To je prva igra, da jo mladina poda. Zato pričakujemo čimveč obiska. Vi, publika, nam morate dati korajžo, da bomo še naprej gojili slovensko besedo na slovenskih odrih. Predvsem vabim našo mladino, da se nam v bodoče pridruži. Prosim, odzovite se našemu vabilu in napolnite dvorano 25. aprila v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 3.30 popoldne. Na veselo svidenje! Janez Tominc Za vedno je odšla CHICAGO, 111. — Bil je državni praznik, telefon je zazvonil in sestra Tončka mi je sporočila, da je dobila iz Ljubljane brzojavko o težki nesreči, ki je zadela našo mamo. Poklicala sem Ljubljano in čez pol ure sem že govorila s sestro Martino. Povedala je, da je mama padla pri delu tako nesrečno, da s prebito glavo in poškodovanimi možgani že pet dni leži v nezavesti. S sestro Tončko sva obljubili, da prideva domov. Bilo je v ponedeljek in nisva imeli urejenih še potnih listov, jaz pa sem rekla v sredo prideva domov k mami... Kam naj se obrneva? Pisarna za potne liste je bila ta dan zaprta, ker je bil, kot sem že omenila, državni praznik. Tončka je poklicala go. Leskovarjevo, da bi nama čim preje oskrbela rezervacijo na letalu. Naša iskrena hvala ge. Leskovarjevi za to u-slugo. Imeli sva tako rezervirano mesto v letalu za naslednji dan ob petih popoldne. Drugi dan zjutraj sva nestrpni čakali na potni list. Tudi tem je treba dati priznanje za hitro poslovanje. Ob dveh popoldne sva imeli že vse v redu. Za svojo družino nisem imela več časa, sem samo prosila, da malo popazijo na otroke. Ta ma-. : " ; y d'lega sinčka je prišel 'iskat naš Franjo, za katerega je skrbela kot za svojega naša Mirna. Se enkrat prisrčna hvala! Se to povem, da v sili spoznamo prijatelje; sosede so skrbele za družino bolj, kot sem mogla pričakovati. Ko sem se vrnila, je bilo vse v najlepšem redu. Tudi kuhali sta vsak dan, čeprav ju za to ni nihče prosil. To niso Slovenci, tudi z drugo narodnostjo se je mogoče dobro razumeti. Hvaležna sem jim za razumevanje in sočutje. Tončka in jaz sva imeli s seboj vsaka enega sinčka. Tako nama je bilo to težko potovanje nekaj lažje. Ob poslušanju otrok sva pozabljali na težko bolečino. Kaj naju čaka doma? Na Brniku so nas pričakovali Tone in svak Jože. Po 18 letih tako žalostno svidenje. Ni bilo besed, le solze! Prva pot nam je bila k mami v Novo mesto. Se vedno je ležala v postelji negibno in v nezavesti. Takšno sem jo še trikrat obiskala. Prehude so bile poškodbe in ni bilo upanja, da bi naša mama še enkrat mogla objeti svoje otroke. Zaspala je za vedno 22. februarja. Imeli smo jo v svoji bližini še dva dni. V domači hiši nisem mogla zbrati svojih žnisli, da bi videla, kdo je prišel mamo kropit. Vem le, da je bilo mnogo ljudi. Po svoji dobroti je bila poznana mnogim. V času vojne je bila močna in neustrašena ter je mnogim pomagala. Prenašala je težave in stiske, dala vsakemu, ki je prišel k hiši, če je sama imela. Tega ji niso pozabili, to se je pokazalo ob njeni smrti in pogrebu. Premnogi so jo spremili na zadnji poti k Sv. Duhu na pokopališče. Tam počiva njeno truplo in z nami pa živi v duhu. Bog Ti plačaj, ljuba mama, nam pa daj, da bi te posnemali v prenašanju težav na tem svetu! Zahvala vsem prijateljem za izrečeno sožalje in poslane kartice! Tončka Judnič Danica Vlahovič z družinama Malo jih je še tudi med komunisti samimi v domovini, ki bi še danes verjeli, da je bila akcija komunistične partije med drugo svetovno vojno narodnoosvobodilni boj proti okupatorju. Kljub temu v pisani in govorjeni besedi vztrajajo pri tej neresnici in namesto besede revolucija govore o narodno-osvo-bodilnem boju. Vse tiste pa, ki so se upirali uvedbi komunistične diktature, še vedno imenujejo kolaboracioniste in zločince. Nove generacije se pa tudi v domovini s takim potvarjanjem ne zadovoljujejo več. Iščejo resnice in začenjajo kritično razpravljati o tej takozvani “osvobodilni borbi”. Eden takih zanimivih pojavov je razprava Vlada Vodopivca v 12. številki “Teorije in Prakse” iz leta 1970, pod naslovom “Spraševanje o resnici revolucije”. Pisec dogajanj imajo tudi zastopniki oblasti zahteve po pravicah, ki jih zagotavlja državna pogodba iz leta 1955, za ekstremizem in rušenje miru ter jih uvrščajo v isto vrsto z nacističnim šovinizmom, ki je ugledu Avstrije v svetu že dovolj škodoval. Avstrijska liga za človekove pravice, v kateri sodelujejo zagovorniki nedeljivih pravic ne-glede na narodnostno, versko in politično pripadnost, si hoče prizadevati še posebno letos, da se odpravi vsaka diskriminacija. Pozivamo vse dobromisleče Avstrijce, da nas podpro pri našem prizadevanju, da odpravimo vse predsodke rasne ali narodnostne narave in da vsi državljani pridejo do svojih pravic. Celovec, 21. marca 1971. Dvor. svet. dr. Joško Tischler, preds. Odbora za manjšine pri Avstrijski Ligi za človeške pravice razstava m ewe!|a Izbrala mmg® yprawsiika m Ida 3 §12 Charles Hutaff Lato 1971 - Ida hoja proti zapostavlja®! n 2e konec 1. 1969 so na glavnem zasedanju Združenih narodov sklenili, da bodo 1. 1971 o-klicali za leto boja proti diskriminaciji, ki je sad sovraštva do ljudi druge barve, narodnosti ali rase. Tudi v Avstriji je osnovan “Koordinacjski odbor”, ki naj izvede v okviru ministrstva za zunanje zadeve tovrstno akcijo. Čeprav so že z vsakoletno proglasitvijo Listine o človekovih pravicah (10. dec. 1948) poudarjene pravice človeka in je s tem zavrnjena vsaka diskriminacija, je vendar prav, da so še posebej poudarjene pravice onih, ki še danes trpe diskriminacijo (zapostavljanje). Pri nas takih grobih diskriminacij od konca Hitlerjevega režima, ki so preganjali Jude in drugorodne ljudi (Slo-, vence), sicer ni več, toda povsem pa še niso odpravljene; nemško-nacionalni nest rpneži netijo diskriminacijo sodržavljanov, ki svoj rod in jezik cenijo. Toliko bolj pa je čudno, če CLEVELAND, O. — Za vodnika razstave domov in cvetja za prihodnje leto v je bil izbran Charles Hutaff, ki je zadnjih 10 let vodil uveljavljanje WJW radio programa. V vodstvu razstave je nasledil Franka M. Murphyja, ki je umrl preteklo jesen. Predsednik upravnega odbora razstave Will T. Clark je dejal, da je odbor podrobno precenil vse kandidate in izbral Hutaffa v prepričanju, da ta s svojim poznanjem položaja, izobrazbo in skušnjo odgovarja nalogam in bo razstavo vodil tako, da bo tudi v bodoče naj večji družinski dogodek pod streho v vsem Ohiu in v zgled vsej deželi. bo ostala na svojem mestu. Charles Hutaff je v Clevelandu od leta 1948 in je v oglaševanju in propagiranju 30 let. Z ženo Louiso Winslow, ki ima lastni televizijski program o gospodinjski ekonomiki, in s sinom Chuckom prebiva v Bay Village. med vojno prav nikjer ne označuje samo kot “narodno osvobodilni boj”, ampak enostavno govori izključno samo o revoluciji. Takole začne: “Odnos do preteklosti se danes aktualizira zaradi spraševanja o sedanjosti, in prihodnosti. Spraševanje o resnici revolucije je zato kritična verifikacija preteklih tradicij, ki nas drže v oblasti, in prevrednotenje preteklih spoznanj, ki so navzoča v današnjem načinu mišljenja.” Nato pa nadaljuje: “Spraševanje o resnici revolucije po svoje kaže na aktualni problem sodobne zavesti: kako živeti s preteklostjo. Njene navzočnosti ni mogoče zanikati, sicer ne bi o njej razmišljali. Toda ali se je preteklosti treba odreči in jo spoznati kot zmote, da bi bili kos sedanjosti in prihodnosti? Ali pa nas lahko zvestoba preteklim nazorom varuje pred današnjimi in prihodnjimi zablodami? Ali pa je treba: sprejeti preteklost kot preteklost, ki je v sedanjosti in v nas samih navzoča in bo navzoča, ne je pa zanikati in se ravnati, kot da se nas ne tiče. Toda to, da jo sprejmemo, ne pomeni, da jo moramo samo odobravati, ne je pa tudi kritično premagovati: kot svojo in svojih prednikov nemoč, krivdo in zmoto. Priznati krivdo kot krivdo, nemoč kot nemoč in zmoto kot zmoto, ne da bi morali prezirati sebe ali prednike, je edini pogoj, da lahko s preteklostjo živimo, piše nemški fizik in filozof von Weizsaecker.“ Pisec se nato sprašuje: “Kakšen naj bi bil naš odnos do revolucije?” Tu citira najprej Miroslava Krleža, ki je lani zapisal, da je zmaga revolucije zadnje dejanje stoletja trajajočega dramatičnega križarjenja, ki se je končalo s pristankom v “luki odrešenja”. Nato Vodopivec u-gotavlja, da je revolucija prinesla polom nekega mita in pravi dobesedno: Odnos do revolucije kot polom njenega mita se kaže še na drug način. Vse današnje stiske: potrošniška histe rij a, krivična socialna diferenciacija, odhajanje naših ljudi na delo v tujino itd., pravijo nekateri, so dokaz o katastrofalnem polomu veličastne utopije in izkustveno spoznanje o zablodi, da je nemogoče karkoli spremeniti v tem nepopravljivem svetu I brez zgodovine.” V naslednjem poglavju se piscu vsiljuje vprašanje: Kaj je revolucija? V tem poglavju pride do te ugotovitve: “Ideološko gibalo revolucije so “konkretne utopije”, modeli prihodnjega sveta, ki segajo prek vidnega polja revolucionarnega gibanja. |Kot vizija prihodnjega sveta Plevelandu! vPli^aj0 na ravnanje ljudi in jih spodbujajo k spreminjanju obstoječe stvarnosti. Toda “kritične” ali “konkretne” utopije so konstrukcija človeške misli, ki anticipira prihodnost kot verjetnost in možnost, ne pa kot gotovost. To verjetnost utemeljujejo spoznanja o družbeni stvarnosti in o tendencah razvoja, ki so vedno le relativna. Zato se utopije kot modeli prihodnosti verificirajo šele v revolucionarni praksi, ki z novimi izkušnjami in spoznanji odkriva neznanke, katere zaradi objektivne ali subjektivne nemoči niso bile vkalkulirane v ' model prihodnjega sveta.” V poglavju, če je sploh umest- revo- Utemeljenost teh procesov je bila že dalj časa dvomljiva, prav v zadnjem času pa je bilo mogoče skoraj s popolno gotovostjo spoznati, da so bili huda politična in sodna zmota. Najmanj, kar je mogoče o obsojencih v vseh teh procesih, ki predstavljajo celoto, trditi, je, da je ostala njihova kazenska odgovornost nedokazana, hude sodbe pa so temeljile na skrajno nezanesljivih domnevah in najbolj splošnih političnih ocenah, da so bili obsojenci objektivno mogoči sodelavci okupatorjev, s tem pa tudi že njihovi dejanski sodelavci.” Že po teh citatih je razvidno, da nove generacije nočejo več slepo slediti prevari in na svoj ' način iščejo resnico. Vsiljuje se nam vprašanje, ali bodo imele toliko poguma, da bodo javno načeli vprašanje pokola dvanajstih tisočev, ki so bili po končani vojni in po končani revoluciji brez obtožbe in brez sodbe pomorjeni? Mrs. Louise Madsen, pomožni direktor te razstave skozi 19 let, [no kritično spraševanje lucionarni preteklosti, skuša pisec nekatere zločine partije o-značevati kot “justične zmote”. Nato pa pravi: “Težko pa je to oceno vzdrzeyati za nekatere procese po vojni, v katerih so bili obtoženi vojnega zločinstva in sodelovanja z okupatorji inter niranci v nsmških taboriščih. Univ. prof. inž. Alojzij Horvat umrl Konec preteklega meseca so v Ljubljani pokopali- inž. Alojzija Horvata, unif. prof. v pokoju, dajnki se je rodil 1. 1885 v Pod-tjubnu pri Novem mestu. Ljudsko šolo je obiskoval v Šmihelu in v Novem mestu, kjer je po-;em 1906 tudi maturiral. L. 1912 ,e dovršil tehniko v Gradcu in rato stopil v podjetje Jos. Lon-l-ariča, ki je gradilo belokranjsko železnico. Vodil je gradbo deviškega viadukta in obeh me-liških odsekov. Med prvo sve-ovno vojno je bil poveljnik samostojnega odseka za gradnjo kavern, trasiranje, zgradbo in vzdrževanje cest. Po vojni je itopil v službo pri ljubljanski lirekciji državnih železnic, pre-/zel posle progovnega kontro-orja za vse proge v Sloveniji, pozneje pa gradbenega referata / Ljubljani, dokler ni bil prestavljen v Zagreb. Tam je pre-/zel progovno nadzorstvo nad 0-nrežjem v Sloveniji in nekate-imi hrvaškimi progami, dokler ai bil 1922 imenovan za izred-rega profesorja tehnične fakul-ete v Ljubljani. Z M. Klodičem :n R. Kavčičem je sodeloval pri projetkih: Ogulin - Drežnica-Vi-nodol na Sušak-Reko, za Malin-sko na Krku; Dubica-Drežnica-Sušak-Reka in Kočevje in Črnomelj preko Lukovega dola mimo Vrbovškega na Srpske Moravi-ce. Mladi univerzi je pred skoraj 50 leti pomagal shoditi. Rajnki je bil priznan strokovnjak in tudi odličen pedagog. Zato je prejel tudi vrsto naj višjih državnih odlikovanj. I \ ! * s I h J 1 s Tržaški obisk pri slovenskem metropolitu Dne 5. sušca letošnjega leta je petčlanska delegacija tržaške pokrajine obiskala med svojin1 bivanjem v Ljubljani tudi slovenskega metropolita dr. Joža Pogačnika. V prisrčnem razgovoru so se dotaknili zvez, ki vežeta obe deželi in se še posebej spomnili Slovencev, ki žive na področju tržaške pokrajine. Dr-Mih. Zanetti, predsednik izvršnega odbora tržaškega pokrajin' ikega sveta, ki je delegacijo vodil, je metropolitu poklonil zlato medaljo s tržaškim grbom 10 bakrorez iz 1. 1863, ki prikazuj6 Nanos z okolico. Slovenski škofje zahtevajo čimprejšnjo ustanovitev posebne škofije v Slovenskem Primorju Avstrijska katoliška poroč6' valska agencija Kathpress Je 2. marca 1971 poročala o govo' ru nadškofa dr. Pogačnika na le' tošnjem sprejemu duhovniko',> katerega je priredila komisij?,; za verska vprašanja v L j ubij3' ni. Omenjala je, da je nadškof dr. Pogačnik primerjal urejev3' nje cerkvenih razmer na novi? poljskih ozemljih z urejevanj6111 cerkvenih meja na Primorsk6111; Kathpress pravi, da slovensk1 škofje zahtevajo čimprejšnjo O' stanovitev posebne škofije 113 slovenskem ozemlju, ki je po ^e' tu 1947 pripadlo Jugoslaviji* c 1 i ttXXXXXX Xxx TXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^XXXXXX POVEST IZ DAVNIH DNI ULXxxxxxxxxXXXXXXXXXXXXxxxxXXXXXXXXXXXxxxXxxxxxxx3 Par dni kasneje sta sedela v ^edeljo popoldan Podbregar in ^nčka v senci pod košato jabla-govoreč o različnih stvareh. "ot že večkrat zadnje čase, tudi a ^an toži Podbregar, da je tru-ven, da kmetija potrebuje mlaj-eSa gospodarja in da je čas, da ^ Ančka kam odloči. Mestnikov anez, da ga je že večkrat vpra-Sa^za njo. Ančka pa o možitvi nič slišati in pravi, da bo Se ^olj pridno delala, da očetu 1)6 treba toliko trpeti. Janeza Pa noče, ker se ji zdi tako ne-atl> da ga ne bi hotela za no-en denar. Oče nekoliko pomol-01 in reče: “Glej, dete moje, s aram se in rad bi Te videl pre-s Oljeno. Toda po pravici Ti P°Vem, da akoravno bi si želel ^a> ki bi imel kaj več imetja, a bi se naše posestvo nekoliko °Pomoglo, pa bi Te za vse na lVetu ne hotel videti nesrečne. ^at° Te prosimj bodi odkritega in mi povej, kaj bi rekla, ki Zalokarjev France vprašal 2a^e- ’ Ančka je bila v strašni Zadregi) ker ni niti sanjala, da p e kaj sluti o njeni ljubezni do panceta. Zato samo z široko ^ Pritimi očmi pogleda očeta in ^Qllriaj slišno pravi: “Oče!”, več Pe more spregovoriti. Očetu je bilo to dovolj. Vedel da Ančka ljubi Franceta in ko s njim najbolj srečna, zato ravi: “vem; France ni bo-, > toda priden in dober gospo-^ in upam, da si bosta z Božjo ^očjo in medsebojno Ijubez-i° pomagala do boljšega ob Sntat*a.” Nat0 f0vorila bila a vsa srečna, saj je vedela, ko dobila dobrega moža, do-aciia pa skrbnega gospodarja. ^ ez par mesecev je bila poro-a' Sicer je bilo vse popolnoma v ^Prosto, toda v splošno zado-JPost vseh navzočih, apeza je nemalo jezilo, da j.11 ie ta hribovec, kot je on Užival boljšega ji pove, kaj sta s Francetom. Ančka je so slovesno. s, — Franceta, prevzel neve-jV Toda njegova jeza je hitro j^Piia, še prihodnji predpust se °Ženil z bogato, čeprav ne aekn° iep0 mladenko iz so-0i?kje fare. Zenitovovanje ^ aiali kar najbolj jij, 0 je hotel pokazati Ančki in aPcetu, da nekaj premore. £ajCka ni bila zato prav nič v 0s|-Pa, s Francetom sta živela ga ajlepši slogi in stari Podbre-Se je rad pohvalil, da bi niti d Sam ne mogel bolje gospodi od Franceta (^'Pačijo, k^ jo je France po-$v0-°Val P° materi, je predal šal Sestri- Z! denarjem je zbolj-Podbregarjevo posestvo so ljudje govorili: Ha mladega Podbregarja, g0sVseh vogalih se kaže skrbna bj Carjeva roka.” In Ančka, pestovala malo Anico, HQ kila zelo hvaležna, poseb-°če k0 vi^Plai ^a se je njen bii0^ar Pomladil, odkar mu ni Sp . treba več tako skrbeti in truditi doma iz gostilne, je ni veselilo kmetsko delo. Hišo si je uredila bolj po gosposko in tudi deklo je hotela, ker da nji se ni treba ubijati po kmetiji, je prinesla dovolj k hiši. Janeza je od dne do dne bolj grizla zavist, ko je videl kako France lepo napreduje, njegovo delo pa ni kazalo posebnega uspeha. Zato je večkrat premišljeval, kako bi se maščeval nad njim, dolžeč ga, da je on kriv njegove nesreče. Ko je zvedel, da se odpravlja France v Ameriko, mu je šinila v glavo misel, kaj ko bi tudi on šel v Ameriko, delo se tam lahko dobi in morda bi se našla tudi prilika maščevati se nad Francetom. Kar je sklenil, je tudi storil. Hitro je uredil par napotreb-nejših stvari in tri tedne po Francetovem odhodu, je bil tudi on pripravljen na pot. Ženi ni omenil nič, saj mu je bila zadnje čase že skoro v nadlego. Otrok nista imela. Oče mu je umrl drugo leto po poroki. Zato mu slovo od rojstne grude ni bilo preveč težko. Ko je Janezova žena en teden po njegovem odhodu dobila od njega pismo, v katerem ji na kratko sporoča, da gre za par let v Ameriko, ji ni bilo nič hudo, še vesela je bila, da ne bo nikogar, ki bi ji gledal na prste. Drugače je bilo pri Podbre-garjevih. Ančka se ni mogla utolažiti. Večkrat jo je oče presenetil, ko je solznih oči stoječ pri oknu zrla v daljavo. Pa tudi njemu samemu ni bilo tako lahko, saj mu je bil France ljub, kot bi bil njegov lastni sin. In mala Anica, ki je že izgovarjala prve besede, ga je večkrat spraševala: “Kje sta? Ni, ni ata.” On pa jo je tolažil, da bo ata kmalu prišel in ji prinesel prav lepo punčko. Ko so pa zvečer skupno molili rožni venec, niso nikoli pozabili pristaviti še par očenašev za srečo in zdravje Franceta tam v daljni Ameriki. Kmalu po Božiču je Ančka dobila prvo pismo od Franceta, v katerem ji je sporočil, da je srečno prišel na cilj, da je zdrav in da je dobil stanovanje pri nekih znanih ljudeh, ki so mu tudi pomagali, da je dobil delo. To je bil prvi zares veseli dan pri tak0 Vi ’. da MeJte J. J. — Regerčan: "TA BO ŠE IZVOLJEN.. (Dogodbica, stara že najmanj kakih 50 let.) SMOLARJEV JURIJ je bil blagajnika, je sprejel Andrej. pod tako zvezdo rojen, da ga je rad “cukal”. Mnogo je takih ljudi na svetu in Jurij ni bil edini tak človek. Po poklicu je bil krojač in zato je s ponosom poudarjal, da bo lahko dihal, dokler bo lahko šivanko sukal in da mu ne bo sile na svetu. Prijazni rojaki so ga pridobili, da je pristopil v podporno društvo, katere so v tistih letih vse naokrog ustanavaljali. Postal je član; in njegove dolžnosti do društva je točno izvrševal. Ases-menta ni nikoli dolgoval. Tajnik ga je vsled tega velikokrat drugim članom postavljal za vzgled in menil: “Ko bi bili vsi taki, kakor je Jurij Smolar, bi bilo kaj lahko voditi tajniške posle.” Ko je v deželo po prvi svetovni vojni prišla “blažena" prohibicija, je z njo prišlo še marsikaj. Po zasebnih domovih so začeli variti pivo, kuhati “hudega jakca” in delati opojne pijače iz vseh mogočih stvari. Razume se, da se tudi pri društvih, kjer so preje srkali dobro pivo in take pijače, niso mogli kar meni nič tebi nič sprijazniti, da bi postali popolni abstinenti kar čez noč. Kmalu so prišli pri društvih na idejo, da bi bilo dobro, če bi društvo samo napravilo za svoje prireditve vsako leto par sodov vina. Ideja se je hitro razširila na vsa društva in povsod so kupovali v jeseni grozdje in iz njega naprešali mošt, ki je kmalu postal vino in imeli so pijačo za prireditve. Tudi na sejah so pokušali. Tisti, ki vina niso sovražili, so potem zelo redno hodili na seje. Dogodilo se je večkrat, da sej niso zaključevali samo z govori in molitvami, pogosto tudi s petjem in drug drugemu nazdravljali. Smolarjev Jurij je bil na vsaki seji. Pri društvu, je bil z društvenim blagajnikom Andrejem Kišem vred izvoljen, da preskrbita za društvo grozdje in na- na- ne- Ker je bil tajnik še precej tančen, sta prve mesece še kam dobro izhajala. Sicer pa Andrej ni bil ravno ustvarjen za kako uradniško točnost. Bil je tiste vrste človek, ki je stvari rad odlagal, posebno račune, če je le mogel. Društvo ni bilo ravno veliko in je bilo samostojno, ni bilo včlanjeno v nobeno jednoto ah zvezo. Samo je skrbelo za svojo bolniško blagajno. Ob času smrti je dedičem izplačalo gotovo vsoto za pogrebne stroške. Uradniki so bili sicer pod poroštvom, toda ne zavarovani pri kakih tozadevnih družbah, ampak le pod poroštvom, ki ga podpišeta dve zasebni stranki. Bolnikov tiste čase ni bilo več mesecev nobenega, kar je bila sreča za društvo. Tajnik je zbiral skupaj mesečne prispevke in jih več mesecev izročal blagajniku. To in nič več je bila njegova dolžnost. Mislil in upal je, da blagajnik v redu skrbi za društveni denar. Tudi nadzornike so imeli pri društvu. Trikrat so že pregledali tajnikove in blagajnikove knjige, številke so se ujemale. Za drugo se niso menili. Življenje in dogodki so potekali pri društvu kar lepo mirno kakor ponavadi. Blagajnik Andrej Kiš in Smolarjev Jurij sta preko zime društveno vino tako pridno oskrbovala, da ga je bilo proti koncu junija še komaj par galonov od treh sodov. Seveda, vino se suši na več načinov. Recimo, da sod pušča in počasi izteka, ali pa, da se ga skozi pipo prehitro iztaka. Gotovo vzrok mora biti, vino samo se navadno ne posuši. Društveno vino se je pa le posušilo. Člani niso vedeli pravega vzroka, če bi pa stene v kleti mogle in znale govoriti, bi pa le prišlo na dan, da sta bila temu vzrok Andrej in Jurij, ker sta klet zelo pogosto o-biskovaia in pokušala vino. Pra- pravita vino, poskrbita za pri- vij0; da če bi iz morja ptica no-klet, kjer bi bilo društ- siia ie p0 eno samo kapljo vode, več tako skrbeti u —^ Kot poprej. Ni rekiti bi se razmere ne obr-hke v *em Pr^e^ Ame- tevž ^lancetove sestre mož Ma-k0i. ’ ^ je prinesel lepe denarje, le rad pohvalil. France je Premišljevati ali ne bi bilo l6t r°> da bi tudi on šel za par N iV Ameriko. Toda Ančki to je z ° kar nič po volji. Bala se jeyia Franceta in se na tihem krjva 113 Matevža, češ da je on da France sili v Ameriko. - ^dkregar je bil pa dru-Nu . rnisli. “Le pojdi France”, ^ Prigovarjal, “sedaj sem še ko Pri moči, da bom lah- Se ^°sPodaril par let, potem pa ,V /deš in. bo zopet vse dobro. ,, Ziih smo rokah tukaj in 'k g tako je bilo sklenjeno, hitrore France v Ameriko, kakor Ski n k°do pospravljeni jesen- ^Pridelki. kov ie zvedel tudi Mestni-Uk0 anez. On namreč ni bil kot pSreken v zakonskem stanu lep0 rance. Žena mu je prinesla 0i°> pa tudi polno Urnih misli. Ker je srce bila Podbregarju od Francetovega odhoda. Ančki so tekle solze veselja in še bolj goreče je prosila Boga, naj obvaruje Franceta vsega hudega in ga srečno pripelje nazaj. Pa tudi stari je bil ta dan ves pomlajen. Anici je pripovedoval najlepše povesti in ji obetal, da bo ata kmalu doma. Pred Veliko nočjo je Ančka dobila pismo in prvih dve sto goldinarjev. France ji piše, da je bil nekaj bolan, pa da je sedaj že dober. Tudi je pisal, da se bo morebiti preselil v drugo mesto, kjer upa bolje zaslužiti in da ji bo kmalu zopet pisal. Končno lepo pozdravlja očeta, posebno pa njo in Anico, po kateri mu je zelo dolgčas. In to je bilo zadnje pismo, ki ga je Ančka dobila iz Amerike od Franceta. Kako je prišlo do tega, boste kmalu zvedeli. Kakor je France pisal Ančki, da se bo morebiti preselil, tako je tudi storil. Delo je hitro dobil in si zopet prihranil precej lepo vsotico. Neki dan, ko ravno ni1 delal, se je napotil v mesto, da bi poiskal poštni urad, ker je bil namenjen zopet poslati domov nekaj denarja. Ko se je tako ogledoval, je začul, da ga nekdo kliče po imenu. Ne malo začuden se je ozrl in koga je zagledal, Mestnikovega Janeza, ki mu je prav prijateljsko prožil desnico v pozdrav. France je vedel, da mu Janez ni pozabil ono radi Ančke in je bil nad tem prijateljskim pozdravom nekoliko presenečen, vendar mu je z veseljem segel v roko. Še vesel je bil, da se je Janez kazal tako prijaznega misleč, saj menda v resnici ni bil tako jezen in je tisto stvar že davno pozabil. memo veno vino dobro shranjeno. Jurij je to imenovanje in poverjen j e ,z veseljem sprejel in izjavil, da naj se bratje glede preskrbe vina le ničesar ne boje. “Sem z Dolenjskega,” je dejal, “in o Dolenjcih veste, da so pod trto rojeni...” “Bravo,” so pritrdili člani, “takega je treba za ta posel.” Društveni blagajnik Andrej Kiš je bil v tistem letu prvikrat izvoljen za blagajnika. Vsi so se branili in ko so nazadnje že prosili navzoče člane na letni seji, bi vode enkrat zmanjkalo. Nič čuda torej, da je moralo zmanjkati tudi vina, kar sta ga Andrej in Jurij čestokrat pokušala in se ga nasrkala. Pohvale bi za to Andrej in Jurij ne žela od strani članstva. Saj sta društvo skoro za tri sode dobrega vina posušila. Ampak zgodilo se je še drugo, kar je bolj važno. Blagajnik Kiš je vodil Jurija še po gostilnah in ga tam gostil in napajal. Juriju ni dovolil nikoli plačati, vse je sam poravnal in Juriju se je to imeti za prijatelja se pa že izplača, si je mislil Jurij. Ker mu z drugim ni mogel vračati te njegove prijaznosti in dobrotljivosti, ga je vsepovsod zelo hvalil, kako dobra duša je Andrej. “Takega blagajnika nima nobeno društvo v Ameriki,” je poudarjal Smolar Jurij, ki je zvra-čal kozarce na Andrejev račun. “Ta bo še izvoljen!” je večkrat glasno poudarjal, ko je hvalil Andreja. In slednjemu se je to vidno dopadlo. Tako je bil ponosen ta na to, da je bo takih prilikah še in še zahteval pijače zase, za Jurija in druge. Salu-narji, katere je posečal, so ga imeli zelo radi, saj je zapil pri njih precej dolarjev in kdor prodaja pijačo, se navadno takih gostov ne brani. Srečnih dni bi pri dotičnemu društvu gotovo ne bi bilo konca, da ni malo preje pred polletno sejo obolelo par članov. Društvo je odobrilo izplačila bolniških podpor in naročilo blagajniku, da naj jih izplača. Blagajnik Kiš je prikimal, toda minilo je par tednov in bolni člani niso dobili še nobenega centa. Tedaj se eden izmed članov zglasi pri tajniku in potoži, da rabi denar za zdravnika in bi rad, da se mu izplača podpora. Potegnila je druga sapa. Tajnik poišče blagajnika. Našel ga je z Jurijem Smolarjem v gostilni. Oba sta bila okajena. Pristopi k njima in naznani blagajniku, da ta in ta član bi rad, da dobi podporo. “Bo vse v redu,” se odreže dobrodušno blagajnik Kiš. “Nič bati,” pristavi Smolarjev Jurij, “takih mož, kakor je naš blagajnik, je treba iskati opoldne z lučjo po svetu. Takega blagajnika nima nobeno društvo. Ta bo še izvoljen!” Komaj mine teden, se dotični bolnik zopet zglasi pri tajniku in ponovi prošnjo za izplačilo podpore. Tajnik gre znova do blagajnika. Ta ga zopet zagotavlja, da bo podpora v redu izplačan. “Denar je. na banki in vse bo v redu,” je dejal. Drugi dan stopi tajnik na banko in povpraša, koliko društvenega denarja se nahaja na banki. Po izkazilu njegovih knjig bi moralo biti nekaj nad $800. Bančni uradnik mu pove, da je le komaj nekaj nad $150. Tajniku so vstali lasje pokoncu. Kaj zlodja je z blagajno? Postal je nemiren in dospevši domov je takoj obvestil predsednika društva in mu povedal, kaj je zvedel na banki, še isti dan sta šla nad blagajnika in ga ostro prijela. Blagajnik prizna, da denarja res nekaj manjka. Kiš je videl, da mu pod nogami gori. Obljubil je, da bo drugi dan vse uredil. Po tisti noči ni blagajni- Vzela ga je noč. Na prihodnji seji so člani čuli neprijetno poročilo, da je blagajnik Kiš izginil in z njim tudi precej denarja. Navzoč Smolar Jurij, ki je preje neprestano zagovarjal Kiša, kak mož je, in “da bo še in še izvoljen”, je pri tem sedel kakor okamenel. Poslušal je obtožbe, ki so padale tudi nanj, češ, da je pomagal Ki-šu piti za društveni denar. Nazadnje je prišla na dnevni red tudi zadeva društvenega vina in ko je več članov podalo izjavo, da je Jurij Smolar pomagal sušiti vino, je društvena porota obsodila Jurija, da mora društvu povrniti vsoto $50 za vino, ali pa ga bodo izključili iz društva. Jurij je plačal določeno kazen in se je za vselej odpovedal u-radniški časti kletarja. Kadar ga je kdo povprašal po blagajniku Kišu, je pa nejevoljen odgovoril: “Ta zlodej me je potegnil. Mislil sem, da sva pila za Kiševe cente, pa sva pila za društveni denar...” Sovjetske dobave orožja Egiptu večajo nevarnost JERUZALEM, Izr. — Obrambni minister Izraela Moshe Dayan in bivši načelnik obveščevalne službe Haim Herzog sta izrazila zaskrbljenost zaradi dobav novega modernega orožja iz Sovjetske zveze Egiptu. Med drugim so Rusi poslali v Egipt svoja najnovejša in .najboljša letala MIG-23, ki jih doslej niso dobavili niti svojim zaveznikom v Varšavski zvezi. Ta poročila krožijo v zahodnem svetu že nekaj dni in izraelski viri so jih v nedeljo potrdili. Male & Female Help Wanted Housekeepers — Night shift positions available, 10:15 p.m. to 6:45 a.m. Steady employment. Extra fringe benefits. Apply Personnel Office. CLEVELAND STATE UNIVERSITY E. 24th and Euclid (73) Female Help Wanted Cook wanted for Twentieth Century Lanes, 5 hours a day, 5 days a week, from Monday thru Friday, 9:30 to 2:30. Call for interview: ■ KE 1-8818 (77) naj vendar eden sprejme uradjkajpada dopadlo. Takega moža ka nihče izmed bratov več videl. Iščemo kuharico po 5 ur na dan in 5 dni na teden, od ponedeljka do petka, od 9.30 dop. do 2.30 pop. Twentieth Century Lanes. Kličite za sestanek: KE 1-8818 (77) ^ I mm:. SOVJETSKI ODGOVOR — Sovjetska letalska industrija je začela graditi velika potniška jet letala, ki naj bi slično kot ameriška Boeing 747 in Lockheed Tri-star prenašala naglo veliko število potnikov na večje razdalje. Letalo zgoraj je TU-154, ki naj bi bilo sposobno ponesti 250 potnikov z br zino 590 milj na uro na večje razdalje. Slika na desni kažejo prostore sovjetske letalske tovarne v Kujbiševu, kjer letala TU-154 gradijo. Sovjetska zveza je v zadnjih treh tednih dobavila Egiptu o-koli 150 MIG lovskih jet letal in vsaj okoli 20 Suhoj letal naj-novejše vrste. Po raznih podatkih so pripeljali v Egipt tudi nove količine SAM-3 in SAM-2 protiletalskih raket. V Egiptu naj bi bilo do 20,000 sovjetskih vojakov, ki skrbijo za stalno pripravljenost in pravilno rabo teh raket, dalje letalci, ki na eni strani pomagajo voditi egiptsko letalstvo, na drugi pa imajo popolnoma v svojih rokah vsaj 6 vojaških letališč. Krepitev egiptskih oboroženih sil in obljuba sovjetske podpore utegneta pognati Egipt znova v vojni spopad z Izraelom, svare v Jeruzalemu, kjer skrbno pazijo, kaj se v Egiptu dogaja. -----o—----- Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. Moški dobijo delo Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 MALI OGLASI Naprodaj 7-sobni semi bungalow v Eu-clidu, pri E. 185 St., v srednjih dvajsetih. Kličite RE 1-5558. (76) Hiša naprodaj Nottingham okolica, zidana hiša, 3 spalnice, na zelo krasni cesti. RAY NAUSNER REALTY 761-5070 WH 4-4411 (74) V Euclidu Colonial hiša, 3 spalnice, blizu j E. 185 St., v dobrem stanju | $22,900. Lot naprodaj Na Dorchester Rd. od Neff Rd., pri jezeru, je naprodaj lot, 55’ širok, 124’ dolg. (55x124). Cena znižana! Pokličite: LAURICH REALTY 481-1313 (75) Lots E. 262 off Brush View near Euclid Ave. 40x125, all improvements $5,950, —80x250 in Euclid, no improvements, — 100x200, no improvements. We need homes, singles, two families and apartments. STREKAL REALTY 481-1100 (75) Brivnica naprodaj Ker odidem v pokoj, ugodno prodam dobro vpeljano brivnico s 3 stoli. Oglasite se osebno na 8005 St. Clair Avenue. -(75) Lastnik proda aji odda krasno zidano hišo ob jezeru, v odličnem stanju, 3 spalnice, 2 kopalnici, priključena garaža, 3x predeljena klet, izdelano podstrešje, krasno zasajen vrt. Za ogled kličite: 451-8166. X(MWF) Naprodaj Hiša je naprodaj blizu cerkve sv. Lovrenca. Hiša nese lepe dohodke. Kdor se zanima naj kliče -662-1715 ali 663-7068. (78) Soba se odda Opremljena soba s kuhinjo in kopalnico se odda moškemu na 1523 E. 41 St., telefon 391-4026, po 4. uri popoldne. —(14,16 apr) V Grovewood okolici je naprodaj dobra 2-družinska hiša, zgoraj prazno, dvojna parcela, cena samo $21.500. REALTOR Vprašajte za Milko: 261-1182 (74) i-jjg _ ^ ^ ^ i ALEXANDRE DUMAS i Grof Monte Cristo “Čas je še,” pravi Bertuccio živahno, “in če mi Vaša Ekscelenca naroči, naj grem iskat CHICAGO, ILL. FEMALE HELP WANTED IMMED. BEAUTICIAN for Clark & Fullerton area. Beginner or experienced. Call today. 736-4133 (74) COOK For 3 priests. Lake County Rectory. Must live in. Free Blue Cross and Pension. Refs, necessary. 362-2073 (74) hišo kam drugam, bodisi v En-ghieu, Fontenay-aux-Roses ali Bellevue, gotovo najdem kaj izvrstnega.” “Ne, ne,” pravi Monte Cristo brezskrbno, “ker imam že to, jo hočem tudi obdržati.” “In prav storite tako,” pravi živahno notar, ki se je že bal, da izgubi svojo nagrado; “to je HOUSEHOLD HELP MOTHERS HELPER Vic. Wilson and Broadway. Care of 2 sm. children. 5 days, 3 hrs. Must be reliable. $15 sal. Call 769-2915 CHILD CARE—Very lite hse. wk. Care of 3 schl. age child. Live in. North sub. home. Own room, board and $35 wk. Must love children. Refs. req. 433-4146 REAL ESTATE FOR SALE NEAR 65TH & CICERO — BY OWNER Beaut, well built 3 bdrm. brk. Some rms. canvassed, gas heat, cent. air. Oakwood thru-out. 2 car gar. Big patio. Low $30’s. 767-0225 (74) BLUE ISLAND — 12 FLAT APT. BLDG. 3 yrs. old. 11-2 bdrm. apts. 1 effec. dlxe fully rented. Good inc. 12906— 10 S. Page Ct. Call Builder Mr. George Wkdays. 785-4499 WESTMONT — Frame office bldg. 22x24’, 4, 30x125’ lots. $12,500 per Jot. Commercial Zone B-4. Pvt. party. By Owner WO 8-2229 (74) NEW DE LUXE — 6 unit apt. bldg, located on SW side, 1-1 bdrm., and 5-2 bdrm., carpeting, mod. appl air cond. heating, tile baths, ample parking. Laun. equip, on premises. 312-598-3230 CHICAGO. ILL APARTMENTS FOR RENT 5920 NORTH KENMORE Free Carpeting 1 Bedroom Apts. • New elevator building • Air Conditioned • Reserved Parking • 1 block to “L” and Lake. FROM $175 271-6515 384-2000 (75) LOVE AT FIRST SIGHT 6300 N. SHERIDAN STUDIO 1 BEDROOM APTS Gracious economical living in this new elevator building. it Air conditioned if Sun deck if Inside or outside parking ic Bus service at the door From $145 HARBOR MANAGEMENT CO. 456-4020 348-2000 Rental Agent on Premises (75) MOBILE HOME FOR SALE EXC. COND. 3 bdrm. Windsor 12x60 with 12x30 mobile room addition. Drapes, stv., WW cnptg., disposal, patio awnings, shed. Must be moved. $6,500. 297-7198 (74) EVERGREEN PARK — 89th and Utica — BY OWNER Brk. Georgian. 2 bdrms., din. rm., bsmt., 2 car gar., s/d, WW crptg. Extras. Immed. poss. $25,000. By appt. 238-9630 ____________________________(74) INCOME PROP, by pvt. owner Cor. lot N.W. 68-125’. Has 1 brk. & 2 frame res. rezoned for apt. bldg, if desired. By appt. 775-7848 HICKORK HILLS — 9300 S. 81 Ct. By Owner. 3 bedroom brick. Air cond. home. Full bsmt. S.S., 2 car gar. By appt. 598-4557 BUSINESS OPPORTUNITY BY OWNER— Mr. Softee ice cream truck. Burbank route. Double your investment during summer. Call 425-7143 (74) krasno posestvo: živahne vode, gosti lesovi, udobna, dasi že dolgo zapuščena posest, ne da bi računil opravo, ki je sicer stara, a dragocena, zlasti odkar iščejo ljudje starin. Oprostite, gospod grof, toda mislim, da se hočete ravnati po okusu svojega časa.” “Naprej, naprej,” pravi Monte Cristo; “torej je primerna?” “O, gospod, več kot to; naravnost divna je!” “Vraga, tako prilike ne smem zamuditi,” pravi Monte Cristo. “Če vam je prav, pokažite pogodbo, gospod notar.” In samo površno pogleda na mesto, kjer je bila označena lega hiše in ime gospodarjevo, ter hitro podpiše. “Bertuccio,” pravi, “dajte gospodu petinpetdeset tisoč frankov.” Intendant odide omahujočih korakov ter se vrne z zavitkom bankovcev, katere notar skrbno prešteje po navadi moža, ki ni navajen sprejemati denarja, ne da bi ga natančno preštel in preiskal. “In ali je zdaj konec vseh formalnostij?” vpraša grof. “Vseh, gospod grof.” “Ali imate ključe?” “Vratar jih ima, ki čuva in oskrbuje hišo; toda tukaj je zanj povelje, naj izroči gospodu grofu njegovo novo posest.” “Prav.” Monte Cristo da notarju z glavo znamenje v slovo. “Toda,” se drzne reči pošteni uradnik, “kakor se mi zdi, ste se zmotili, gospod grof. Cela svota znaša samo petdeset tisoč frankov.” “In vaše plačilo?” “Je že ušteto, gospod grof. “Toda ali niste prišli semkaj iz Auteuila?” “Da.” “Torej, kar ste zamudili, vam je treba povrniti,” pravi grof in ponovi svoje znamenje v slovo. Notar odide, opotekaje in priklanjajo se do tal; zgodilo se je prvič v njegovem službovanju, da je našel takega klijenta. “Spremite gospoda!” pravi grof Bertucciu. v In intendant odide ža notar- 4 / ft jem. ,,. Ko je grof sarr^, vzame iz žepa zaklenjeno listnico ter jo odpre s ključem, ki ga' je nosil vedno na vratu. Ko išče nekaj tfenotkov, najde listič, na katerem je bilo napisanih več opazk, primerja opazke s kupno pogodbo, ležečo na mizi, in prične misliti. “Auteuil, ulica de la Fontaine, štev. 28; čisto prav,” reče. “Zdaj moram poskusiti, da pridem potom religioznega ali fizičnega strahu na sled neki skrivnosti. BUILDING & BUSINESS FOR SALE — Store established 32 yrs. Grill, magazines, cigar and cigarettes. LI 9-9095 10 a.m.—5 p.m. 1552 Fullerton' lico?” “Ne, Ekscelenca, ne,” odvrne intendant, nervozno trepetaje, kar smatra Monte Cristo, neznan z razigranimi čustvi vseh vrst, samo za večje vznemirjenje. “Škoda, da ne poznate pariške okoliče,” pravi, “kajti še nocoj si hočem ogledati svojo hišo v Auteuilu, in pri tem bi mi brez-dvomno lahko glede marsičesa svetovali.” “V Auteuil!” vsklikne Bertuccio, katerega bakrast obraz postane skoraj mrtvaško bled. “Da bi šel jaz v Auteuil!” “In kaj je posebnega na tem, da bi šli z menoj v Auteuil? Povejte mi, Bertuccio! Če bom prebival v Auteuilu, se bodete morali že potruditi toliko, da pridete tja tudi vi, ker spadate k moji družini.” Bertuccio povesi pred ostrim gospodarjevim pogledom svoje oči ter stoji nemo in nepremično. “A kaj vam vendar je? Ali naj zvonim drugič, da pride voz?” pravi Monte Cristo v tonu, v katerem je rekel Ludovik XIV. proslule besede: ‘Moral sem čakati!’ Bertuccio plane z jednim skokom v prednjo sobo ter zakliče s hripavim glasom: “Konje Njegove Ekscelence!” Monte Cristo napiše tri pisma; ko zapečati zadnje, se vrne intendant. “Voz Vaše Ekscelence je pred vrati,” pravi. “Vzemite torej rokavice in klobuk,” odvrne Monte Cristo. “Ali vas moram spremljati, gospod grof?” vsklikne Bertuccio. “Gotovo, kajti naročiti morate tam vse potrebno, ker nameravam prebivati v oni hiši.” Bilo bi nečuveno, da bi ugovarjal kdo kakemu grofovemu povelju; in intendant uboga grofa, ki stopi v voz in mu namig ne, naj stori isto, ne da bi rekel besedico. V. Hiša v Auteuillu. Monte Cristo je opazil, da se je Bertuccio, idoč po stopnicah, pokrižal po običaju JKorzov palcem! in da je, vstopivši v voz, šepetal kratko molitev. Vsakdo razun človeka, ki ga žene radovednost, bi bil čutil usmiljenje z nenavadnim strahom preč nameravanim izprehodom extra muros, katerega je pokazal častitljivi intendant na tako jasen način; grof pa je bil, kakor se je zdelo, preradoveden, da bi oprostil Bertuccia spremljanja. V dvajsetih minutah dospeta 7 Auteuil. Intendantova razburjenost je rastla od hipa do hipa. vasi. Tekom vožnje je nastala noč, in črn oblak, čisto napol-nen z elektriko, je dajal tej prezgodnji temi lice in slovesnost dramatične epizode. Voz obstane in lakaj priskoči, da odpre vrata. “Torej,” pravi grof, “ali vi ne izstopite, gospod Bertuccio? Ali hočete ostati v vozu? Toda vraga, na kaj vendar mislite danes zvečer?” Bertuccio skoči iz voza in ponudi svojo roko grofu, ki se to pot močno opre na njo. “Potrkajte,” pravi grof, “in javite me.” Bertuccio potrka, prikaže se vratar. TOOL AND DIE SHOP Complete. By retiring owner. Well establ. Excel, machinery and industrial loc. Call 472-3340 days, eves. 792-2579 TAVERN FOR SALE At Elston and Kitnball. Ideal for couple. By appt. Call owner at 463-9657 aft. 10 a.m. (73) Sicer bodem pa v jedni uri ve- Ko se pripeljeta v vas, opazuje Bertuccio, stisnen v kot voza, z grezničnim nemirom vsako hišo, mimo katere se peljeta. “V ulici de la Fontaine štev. 28. dajte ustaviti,” pravi grof in vpre svoj pogled brez vsakega sočutja v intendanta, kateremu je veljalo to povelje. del vse. — Bertuccio!” zakliče in udari z majhnim kladivom na vpogibajočem se držalu po zvoncu, ki zapoje .ostro in zveneče. “Bertuccio!” Intendant se prikaže na pragu. “Gospod Bertuccio,” pravi grof, “ali mi niste nekoč rekli, da ste bili že večkrat na Francoskem?” “Da, v nekaterih delih Francije, Ekscelenca.” “Gotovo poznate pariško oko- “Kdo je?” vpraša. “Vaš novi gospod, dobri mož,” pravi lakaj ter izroči vratarju notarjevo pismo. “Hiša je torej prodana?75 vpraša vratar. “In ali hoče gospod prebivati v nji?” “Da, prijatelj,” pravi grof, “in prizadevati si hočem, da ne bodete pogrešali svojega starega gospoda.” “O, gospod,” pravi vratar, “ne bom ga preveč pogrešal, kajti videli smo ga zelo redkokrat; več kot pet let je že, da ga sploh nismo videli, in gotovo je storil prav, da je prodal hišo, ki mu je koristila tako malo.” (Dalje -prihodnjič) <> TICKETS NOW ON SALE! > i: METROPOLITAN OPERA :« <; APRIL 26 THRU MAY 1 IN CLEVELAND PUBLIC AUDITORIUM <; Apt. 30. Eve. AIDA May 1, Mat: MADAMA BUTTERFLY,* May 1. Eve: DON GIOVANNI ;; , > Apr. 26, Eve: CARMEN ,1 Apr. 27, Eve: WERTHER 1!Apr. 28, Eve: LA PERICHOLE 1, Apr. 29, Eve: RIGOLETTO PRICES: $2.50, $4. $5, $6, $7, $8, $10, $11, $12, $16 (No Tax) * Tickets Available for All Operas-Not All Prices for Some Operas. ^ !>OOX OFFICE: Broadview Savings & Loan lobby, 299 Euclid Ave. - Phone 621-6897 ,> <;0pen 9:30 A.M.-5:30 P.M. Librettos on Sale Knabe Piano used Exclusively <[ &vwwwwwwwvv\wwwwvwvwwvwwwvwwws,\vw5 SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU , Duhovni vodja Rev. Jože Fak« starosta Janez Varšek, tajnica blagajničarka Zalka Zupan, 1259 61 St. Cleveland, O. 44103, načelni* Milan Rihtar, vaditeljski zbor: W lan Rihtar, Janez Varšek, Franc® Tominc, Marija Rihtar. ■ BALINCARSKI KLUB Predsed. Andy Bozich, 1. podpre®' j Mark Vesel, 2. podpred. Frank G1*1 I taj. Tone Novak, blag. Joe Ferr®' I 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mah Bozich, nadzor odbor: Joe Dovga11’ Ed Leskovec, John Habat, J°e Primc, poročevalci: Joe Fcrra, Ton I Novak, Mary Bozich, delavke^ P1* j bari: Albina Mršnik, Rose Ribar’ j kuharce: Rose Čebul, Rose Zauk' I Balina se vsak dan— ponedeljek’ j torek, sreda in četrtek ob pol en, j ure pop. petek in soboto ob 6. ur I zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. P°P' [ Imenik raznih društev Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpredsednika John Gerl in Josephine Škabar, tajnik John Zaman, 2021 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank česen, Louis Kaperle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Archer Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGH!! Predsednik Anton Perusek, podpredsednik John Fabjančič, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, 6611 Chestnut Rd„ Independence, Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Maple Hts., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra 'ha Prince Ave. klub Slov. upokojencev st.clairSko okrožje Pjedsedriik Louis Peterlin, pod-preds. FrUnk Majer, tajnik Joseph Okbrn, 1096 E. 68 St., Telephone: 36L4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Rose Erste. Nadzorni,odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj.:— Seje se vršijo vsak tretji četrtek qb 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. članov vsako drugo sredo v mesecu Boldin, Frances Somrak. Štefka ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Avenue. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Andy Bozich; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Joseph Ferra. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank Česen. ŠTAJERSKI KLUB , Predsednik Anton Meglič, P°a j predsednik Ivan Novak, tajni® J Slavica Turjanski, 1266 E. 59 ^ j tel. 432-2572, blagajnik Ivan Gorlj čan. Odborniki: Karl Gumzey, Kar I Valenčak, John Kustec, Aug®8 j Pintarič, Branko Radej, Ang®1 I Radej, Frank Kotze, Maria Kotfe' i Kondrad Peklar, Malika Pekla>'j | Rozika Jaklič, Angela Pintar, fW | Kristavčnik, Jože Zelenik; gosp0^ | darja Tone Zgoznik, August §ePe j tavc, kuharici Lojzka Feguš, H6 j".} Kostajnšek, dopisovalec Mari5 Antloga. I AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzorni odbor: Josephine Platner, Frances Žagar, Robert Gerbic. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed.: John Ažman, podpred-sed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor. Marion Basel, Rose Pavlin in Mary Avsec. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV Pot stooi Bertucciu na obraz, v Slovenskem domu na Holmes Av*. * ^actrn nworloorlrvi Ir A r-<♦ /-\r-y QVqtmm vendar uboga, se nagne skozi okno in zakliče kočij ažu: “Ulica de la Fontaine, štev. 28.” < Ta štev. 28 je bila na koncu Častni preasednik Anton Skapm, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St„ tel.: 486-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Kristina Koncilja. Seje in sprejemanje novih Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRD 8TVO IX>ŽKa »OLJNA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagnjnik John J. Leskovec, 377 E. 320 St. Willowick, O:; nadzorniki: John Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND Frank Baraga Jr. — Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane oc 16. do 45. leta s prosto pristopnim in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Asesment je $1 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES „ j Voditeljica skupine ga. Eda VoV*’ . telefon 531-2324, predsednik Ton Ovsenik, podpredsednik Janez I Vidmar, tajnica Marta Potoči)-* I 1075 E. 64 St. Cleveland, Ohio 441<>3' telefon 391-8184, blagajnica Li vik Suman, odborniki: Ana Meg*! Bernada Mejač, Jože Leoc-n 1 J Lojze šef. Redna seja se vrši vsa prvi petek v mesecu. [ ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKI1* PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEj, Predsednik Karel Mauser; P0_ predsedniki so vsi predsedniki k*' jevnih odborov DSPB; tajnik J* , Melaher, 1143 Norwood Rd., Cley^j land, O. 44103; blagajnik Ca Prezelj, Toronto, Ont., Cana*’ tiskovni referent Otmar MauS* Toronto; nadzorni odbor: Franc S ga, Anton Meglič, Cleveland, Kranjc, Toronto; razsodišče; Fra® Medved, Andrej Pučko, Gilb*1; Minn., Tone Muhič, Toronto. Zg0' J devinski referent prof, Janez SeV* Cleveland. . SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A, Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. MALE HELP PLANT ENGINEER The Jeannette Glass Company is seeking an experienced Plant Engineer for its plastic dinnerware manufacturing division in Logansport, Indiana. Applicant must have knowledge of the maintenance of machinery relative to plastics manufacturing processes, enjoy challenge in working with a dynamic, growing, equal opportunity multi-plant employer. Applicant must be willing to relocate to Logansport, Indiana. Salary negotiable. Write full particulars to the Attention V. C. HEINAUER, PERSONNEL DIRECTOR JEANNETTE GLASS COMPANY Bullitt Avenue Jeannette, Pa. 15644 (74) SEDAJ JE ZE VSE MIMO — Ko je bilo v Khe Sanhu glavno ameriško oporišče za pohod in operacije v Laosu, so tam pristajala tudi velika letala C-130, kot je tole na sliki. Ta ogromna prevozna letala so nato, ko je bil pohod v Laos končan, odvažala ameriške vojake in opremo iz Khe Sanha na druge položaje. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB. Predsednik: Matt Novak, Podpre.j sedrik: Metod Ilc, Tajnica: Ur Osredkar—15721 Saranac Rd. 7® 9789, Blagajnik: John ZnidaP ' Odborniki: Pepca Kamin, To Škrlj, Edi Mejač, John J. Vidi*.! Frank Leben, Preglednika: J0 j Švajger, Miro Odar. ^ — BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Msgr. F. M. Sene* ger, podpredsednik Rev. Thoi* Andary, eksek. taj. in urednik , Howard Brown, tajnik Mr. Ber*^ Lambert, blag. Rev. T h o rd ^ Ruppe. Letna članarina $1, P° porni član, letno $5, dosmrtno ^ t stvo $50.00, dosmrtno članstvo , družine in organizacije $100.00. člani dobivajo The Baraga Buli*J ki izhaja štirikrat na leto. Dru* krije stroške za delo za priglaš*. škofa Baraga blaženim in sve* kom. __^! MLADI HARMONIKARJI b0( Slovenski harmonikarski dečkov in deklic pod vd E. I5!: učitelja Rudija Kneza, 679 St. Cleveland, Ohio 44110, tele10. iC® 541-4256. Poslovodkinja ga. Mar* 1 r Dillewood Rd. * Lavriša, 1004 481-3768. TRETJI RED SV. FRANCIS^, Jul% nC*’ Duhovni vodja Rev. Slapsak, predsednica Mrs. Fradc' Lindič, tajnica Mrs. Frances P6^ blagajnica Mrs. Mary F'aI,J v rjhodi so vsako drugo nedelj® mesecu ob 2 popoldne v cerkvi ; Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; taj* Mike Kavas, 1260 E. 59 St. ■,.(: 4108; blagajnik Rudi Kristavd-j; gospodar Jože Zelenik: odboru1 John Vinkler, Rozi Fais, Ivanp Kristavnik, Ivanka Zelenik, Ad$ Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB j- Predsednik Elto Erzetič, P^j, predsednik Renato Cromaz, nik Frank Zorman, zapis Max ^ ven, oskrbnik Elio Erzetič. Sej0 j vsak drugi petek v mesecu Edyju Petricku, 26191 Euclid Av, BELOKRANJSKI KLUB j, po1* Predsed. Matija Hočevar, * predsed. Max Traven, taj. ^ l„ni) Rupnik, 1846 Skyline Dr., Rich*0^ Hts. 17, tel. 261-0386, blag. ^ Mauser, zapis. Milan Dovič, 9oSFgy 1 Frank Rupnik, nadzor. St3®, p Zagorc, Matija Golobič in J ° Dejak. Kuharica Mary Ivec.___x