gMIllllllllIM PROLETAREC i ŠTEV.—NO. 1123. CHICAGO, ILL., 21. MARCA (MARCH 21,) 1929 LETO—VOL. XXIV. Entered ss second-class m s t ter December 6, 1907, »t the post offic* at Chicago, 111., nnder tfce Act of Congress of March Ird. 1879, Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak četrtek. Published Everjr Thursday. Naročnin« (Subscription Rates): United States and Canada za vse leto (per year) $3.00, pol leta (half ye«r) JI.75; Foreign Countries, za leto (per year) 13.50: pol ieta (half year) $2.00. ____ Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, 111. — Telephone: ROCKWELL 2864. flillllllitll lir VSEBINA: ČLANKL Dvanajst milijard javnih stroškov. Kdo pravzaprav je zakrivil svetovno vojno? Civil Liberties Union za svobodo govora Trockijevcem. Chicago ni najbolj razbojniško mesto. Pametno povedano. Prebivalstvo na farmah se krči. Dvojna mera v vseh rečeh. Za starostno zavarovanje v Illinoisu. Priseljevanje v Argentino. Veriga moderna dobe (Mirko Kan2i2). Zidni* Ib sadrniniitro (A. Krtitu), Moderni business in dvojni prazniki v Jugoslaviji. O izobraževalnem delu in njegovem pomenu za proletariat. iz našega gibanja. Nad 42,000 volilcev v Milwaukeeju se izreklo za socialistične kandidate. Klubi JSZ. v Kansasu so se združili v enega. Novi odbor kluba JSZ. na West Allisu. Mnenja o obliki Proletarca. Kakšen list je boljši za agitacijo? Iz Sheboygana o Proletarcu in vprašanju njegove oblike. Skupna priredba kluba št. 37 in soc. pevskega zbora "Naprej". Ali ste že izvolili delegate za pittsburško konferenco JSZ? Milwauški klub JSZ. o "Proletarcu". Razno iz Dulutha, Minn. West Allis bo zopet aktivno v naših vrstah. Slovenskim volilcem v Milwaukeeju. Važna diskuzija v klubu št. 1 v Chicagu. Kaj je rekel Peter Witt? (Collinwood). Konferenca članstva socialistične stranke v Chicagu. "Proletarec" med Slovenci v Kanadi. Nace Žlemberger o "mladih" in sebi. Iz premogarske kempe od nekod po porazu. Račun razpečanih znamk. Isobraievalna akcija J. S. Z. Priredbe klubov JSZ. drama in glasba Pevski zbor "Sava" v opereti "Spominska plošča". O koncertu Pavle Lovšetove in Toneta Šublja v Chicagu. Prihodnji Šubljevi koncerti. razno. Pod spovednim pečatom (roman, nadaljevanje). Mellon najstarejši član Hooverjevega kabineta. Nekaj številk o prometu čikaške poulične železnice. Slovencem v San Franciscu. Poglavje o sladkih bučah (Collonwood). 2348535348534853232348482353484848535353534823482353235323U7UUUU7UUP77UUUPP7U77UU7P7PPUPUUPUPUU7P7U7U Oglasi v "Proletarcu" T TSAKEMU DELAVCU JE ZNANO, ali pa bi mu moralo I/ biti, da se v tej deželi skoro vsi listi vzdržujejo z oglasi. Ne samo, da se vzdržujejo, ampak oglasi jim donašajo poleg tega še dobiček. Nekateri dnevniki in magazini npr. napravijo do milijon, eni celo več milijonov profita na leto. Naročnina nanje je zelo nizka, niti tolikšna, da bi plačala papir, na katerem so tiskani. Glavni dohodek so jim torej oglasi. Stotine milijonov še porabi za oglašanje vsako leto — in človek, ki misli, da dobi svoj dnevnik ali magazin po ceni, se zelo moti, ker ne ve, da mora plačati trgovinam in sploh vsem, ki oglašajo in od katerih kaj kupuje, tudi NJIHOVE stroške, ki jih imajo z reklamo. Marsikak predmet — vzemimo za primero milo — bi bil lahko polovico cenejši, če bi odpadli stroški z reklamo. Vsakdo kupuje milo, torej čemu treba kompanijam, ki ga izdelujejo, trošiti milijone na leto za reklamo? Ampak jih trosijo in odjemalci mila jih jim povrnejo v večjih cenah za milo. Vsak veliki bizniški list se trudi povečati cirkulacijo. Čimvečja je, laglje dobi oglase in toliko več lahko računa zanje. Oglas, ki obsega celo stran, stane v nekaterih več tisoč dolarjev, posebno ako je v barvah in na izbranem mestu. Delavski listi v Zedinjenih državah imajo največ težkoč ravno vsled pravila, da bi morala ekonomska stran lista bazirati na oglasih — teh pa imajo malo, in še tisti so slabo plačani. Tudi če si socialistični list dvigne cirkulacijo — takozvanih "dobrih" oglasov od velikih korporacij, ki plačajo zanje visoke vsote, vseeno ne dobi. V kapitalističnih krogih v Ameriki je namreč veliko več razredne zavednosti kakor med delavci. Delavcem je povečini vseeno, ako kdo oglaša v delavskih listih ali ne, medtem ko velike kapitalistične kombinacije pazijo, da njihovi oglasi ne pridejo v delavske liste. Ni prav, da delavstvo ne pojmuje važnost dohodkov, ki jih donašajo oglasi in so torej važni za delavski list istotako kot za druge. Ako bi delavci to resnico pravilno zapopadli, bi kot odjemalci sami poskrbeli, da bi dobili delavski listi tudi ta vir dohodkov. Potrudite se, da dobi "Proletarec" čimveč oglasov, in patronizirajte firme, ki imajo oglase v tem listu. PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV,—NO. 1123. CHICAGO, ILL., 21. MARCA (MARCH 21,) 1929 LETO—VOL. XXIV. Upravništvo (Office) 8639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. ■j " ~ TU IN TAM O TEM IN ONEM Dvanajst milijard javnih stroškov ENA REČ, ki se nikoli ne niža, so davki. Ce-( lo prejšnji predsednik Coolidge je nedavno svaril pred prenaglim naraščanjem javnih izdatkov, kar ima za posledico večanje davkov in posojil. Glasom statistike, ki jo je sestavil National Industrial Conference Board, so 1. 1927 znašali stroški federalne vlade, posameznih držav Unije ter okrajev in občin $12,-000,000,000 (dvanajst milijard dolarjev). Devet milijard so dobili v davkih, ostalo so si izposodili (izdanje municipalnih, državnih in drugih podobiih bondov). Polovico tega denarja se porabi v nepotrebne svrhe — to je, izteče se v kanale korupcije, za plačo "palitišnom", ki so na plačilni listi ne zato, da bi delali za okraj ali državo, ki jih plača, ampak v nagrado za delo, ki so ga izvršili, oziroma ga vrše za "svojo stranko". Niti republikanska, niti demokratska stranka ni v stanju dati idealne administracije. Dokaz je zvezna vlada, dokaz so mesta kot so Ne\v York, Chicago, Philadelphia itd., dokaz so posamezne države. Cilj političarjev republi-kanske-demokratske stranke je korito. Torej če hoče ljudstvo v administraciji svojih občin in držav stranko, katera mu bo dala za vplačane davke tudi pošteno povračilo v javnih napravah, varnostnem aparatu itd., tedaj se mora posloviti od obeh predstavnic korupcije ter se okleniti stranke ljudskega programa, in to je socialistična stranka. Kdo pravzaprav je zakrivil svetovno vojno? FRANCOSKA politična revija L'Europe Nou-velle bo izdala serijo 50 velikih knjig, v katerih bo francoska verzija o vzrokih, ki so dovedli do svetovne vojne, o njenem po-četku, razvoju in koncu. Prve tri knjige so že izšle. Vsebujejo razne dokumente francoske vlade, oziroma note njene diplomacije, in pri-občeno bo v ostalih vse iz vladnih arhivov, kar se nanaša na vojno, ali ima stike z njo, in je "za priobčitev". Kar ni, preurede, da je za javnost in za diplomacijo drugih držav. Knjige te vrste so bile izdane že v raznih državah. Poleg teh so vlade same izdale poseb- ne knjige, v katerih zvračajo krivdo za vojno raz svojih ram. Ampak vendar, vojna je bila. In pripravljajo se na novo. Kot vsake, bo tudi "nove" konec, in potem bodo vlade zopet zvra-čale krivdo kamor jim bo bolje kazalo. Šele kadar se ljudstvo toliko zave, da bo hotelo imeti odločilno besedo pri sklepanjih o vojni in miru, bodo dani pogoji za mirovno garancijo, kakršnih ne dajo nobeni locarnski ali Kelloggovi pakti. Ljudstvo bo odločevalo o svoji usodi šele tedaj, kadar se v večini pridruži socialističnemu gibanju. Civil Liberties Union za svobodo govora Trockijevcem AMERIŠKA UNIJA za civilne svobodščine je že drugič posegla v "notranje zadeve" ameriških komunistov. Prvič se je šlo radi razbijanja shodov ruskemu revolucionarju "menjševiku" Abramoviču, sedaj pa je znova posegla mednje vsled razbijanja' shodov tako-zvani Trockijevi frakciji v ameriški komunistični stranki. Eden njenih glavnih voditeljev je James P. Canrfbn, katerega je vodstvo stranke razglasilo za "nelojalnega člana", ga končno brisalo iz strankinih vodilnih pozicij in ga "zavrglo". Toda Cannon je za komunistično gibanje v tej deželi mnogo storil. Organiziral je razne pomožne in obrambne akcije pod raznimi maskami, ki so prinesle generalnemu štabu ameriških komunistov tisoče dolarjev. Sedaj pa ga kar takole postaviti na cesto, samo zato, ker noče verjeti, da so samo tisti v pravem, ki kimajo vrhovnemu diktatorju kominterne! Mnogim članom naravno ni ugajalo, da se po njihovem mnenju tako zaslužnega človeka obsodi v pogubljenje — in začel se je "frakcijski boj", ki pa se pravzaprav nadaljuje v eni ali drugi obliki vseskozi. Cannon je skliceval shode, na katere je povabil v glavnem člane Work-erš (Communist) Party, in ker je bilo njeno vodstvo v skrbeh, je začelo v svojem angleškem dnevniku ter drugih svojih listih s silovito gonjo proti "desni opasnosti" in "Trockijevcem", kar je podžgalo fanatizem lojalnih članov v toliki meri, da so razbili "Trockijevcem" ne le vsak shod, ampak tudi stole in še marsikaj drugega, pri tem pa niso prezrli niti glav svojih dovče-rajšnjih sodrugov. Na enem newyorškem shodu npr. je bil pretep med njimi tolikšen, da ga je mirilo 150 policajev, in še celo na slovenskem St. Clairju v Clevelandu so se tepli "čisti" in bivši čisti tako zelo, da so lomili stole in tolkli drug drugemu po "sodružnih" glavah. Zelo revolucionarno, kajne? Ali pa morda zelo smešno ! Vsekakor — American Civil Liberties Union misli, da se bi shodi Trockijevcem ne * smeli razbijati, pa apelira na razbijaške komuniste, da naj jim spoštujejo pravico zborovanja in govora. Vse prav, razen da ta Unija v svojem proglasu briše krivdo za razbijanje z ramen vodstva stranke, češ, vodstvo komunistične stranke tako razbijaško taktiko gotovo ne odobrava! Nesprotno — če je ni bi odobravalo, bi Trockijevci s svojih shodov ne odnašali krvavih glav in lastniki dvoran ne bi vpraševali, kdo jim bo plačal polomljene stole. Chicago ni najbolj razbojniško mesto SLAB SLOVES ima Chicago. Po vsem svetu se je razširilo mnenje, da je Chicago gnezdo tolovajev, kjer svobodno ropajo in ubijajo. Ampak sedaj, ko se zaključujejo razne statistike, ki včasi veliko povedo, včasi pa tudi zakrijejo resnico, so pronašli, da je Chicago v številu umorov šele na štiridesetem mestu. To se pravi: Roparji, ki ubijajo svoje žrtve, so v večjem ali manjšem številu v vseh ameriških mestih. Lansko leto je bilo v Chicagu na vsakih 100,000 prebivalcev 13.3 umorov, medtem ko jih je bilo v Memphisu, država Tennessee, 69.3. Toda Chicago je v "civiliziranem" teritoriju, medtem ko je Memphis na jugu, kjer imajo še vedno opravka z "barbari". Dobro, toda v številu umorov na vsakih 100,000 prebivalcev je 39 mest pred Chicago! Mar mu ni to v prilog in ob enem dokaz, jda se ga dolži po krivem za glavno mesto zločinstva? Vse prav, a dejstvo je, da je Chicago vendarle roparsko gnezdo, v katerem se peča s tatvinami ter ropi okrog 35,000 ljudi. Teh 35,000 prodaja nakradeno blago drugim, in tako imamo trgovce z manufakturnim blagom, avtomobili in zlatnino, ki so v zvezi s to armado in s tem se zločinski "krožek" pomnoži za več tisoč. K temu je došteti še butlegarske kartele, igralnice ter bor-delske sindikate, pa lahko izračunamo, da se s temi posli preživlja v Chicagu okrog četrt milijona ljudi, in to je zelo konservativno računano. Statistika lahko dokazuje, da je bilo v 39 mestih na usakih sto tisoč prebivalcev več umorov kakor v Chicagu, a dejstvo ostane, da je industrija legalizirane, napollegalizirane ter "prepovedane" tatvine (v vseh oblikah) razvita v Chicagu — povedano v jeziku reformistov s prižnic — veliko preveč. Veliko "preveč" jo je ne le zato, ker je sistem tak, pač pa tudi vsled tega, ker so v kartele zločincev zapleteni tudi javni organi: policija, sodniki, državni pravnik itd. Edino, ako dobi mesto socialistično administracijo, bo ta hiba odpravljena. Pametno povedano Vedno nove postave! Več in več! Vedno strožje kazni! Vedno večje ječe! Ali — kako to, da se svet ne poboljša? Pride pridigar, in kriči z leče o grehu, ki pogublja ne le posameznike, nego celo deželo! Govori predsednik, pa pripoveduje, da je prohibicija plemenit eksperiment, in dokler bo postava, jcJ moramo izpolnjevati. Z odra grmi reformist, da so postave svete, da jih moramo izpolnjevati — nič ugovora! Ni dovoljen! Pa prihajajo starinarji postav, in pripovedujejo: Osemnajsti amendment k ustavi je OSEMNAJSTI. Torej jih je sedemnajst pred njim. Eni teh so POPOLNOMA pozabljeni, dasi ne bi smeli biti. Čemu naj bo ena postava bolj SVETA nego druga? Čemu naj bo večji greh izpiti čašo vina, kakor pa kratiti stotisočem zamorcem volilno pravico? "Mi imamo za vse v vsakem oziru zadosti postav," je dejal dr. Lee Alexander Stone v svojem govoru v "Klubu optimistov" v Chicagu dne 8. marca. Postav je ne le zadosti, pač pa mnogo preveč. Nešteto je nesmiselnih. Stotine je pozabljenih — in le tu in tam se dogaja, da kak sodnik v zvezi s tem ali onim odvetnikom katero "odkoplje". Postav je preveč — vzgoje premalo. Postava, ki določa, da moraš znati pisati in citati, je dohra, ampak postava te teh reči ne nauči. Moraš v šolo. Postava določa, da imaš volilno pravico, ne pove pa, kje prodajajo vodo, v kateri je politično znanje. Ne samo ti, tudi vsak bedak ima po postavi volilno pravico, in bedakov je več nego modrijanov. Ako je prohibicija najsvetejši zakon — in če pri tem pobožni moralisti povdarjajo, da nam morajo biti vse postave svete, čemu so pozabili celo na amendmente ustave, in zakaj naj bo ravno 18. edini, ki bi ga morali najsvetejše izpolnjevati? Postav je preveč — šol pa premalo. Befor-mistov, farizejev in svetohlincev kar mrgoli, poštenih učiteljev pa je malo. A vse to se bo izenačilo s časoma. Ker smo socialisti, moramo pač verjeti v napredek človeka. Nekaj številk o prometu čikaš-ke poulične železnice Čikaška cestna železnica je v letu 1928 prevozila 892,814,620 oseb, ki so plačale voznino, vključivši trans-ferje pa beleži 1,621,215,876 voženj (rides). Prevozila je 35,774,749 ljudi več kakor leto poprej, dohodkov pa je imela $62,391,622, ali največ v svoji zgodovini. Čikaška poulična železnica je največji prevozni sistem te vrste v Ameriki. Medtem, ko večina pouličnih železnic nazaduje v prometu, ta še vedno napreduje. Konkurirajo ji nadulična železnica, avtobusi in železnice z lokalnimi vlaki. Dvojna mera v vseh rečeh Tat, ki ukrade šunko ali dolar, se seznani, če je zaloten, z vsemi neprijetnostmi policijske aretacije, z ječo in sodišči. Čisto nekaj drugega pa je, kadar se oblasti lote, ali se morajo lotiti kakega velikega kršilca postav. Recimo, da je ta ali oni oljni magnat ukradel, ali lepše povedano — "oškodoval" svojo deželo v prid svojega žepa za nekaj milijonov dolarjev, mar bo šel v ječo kakor mora iti tat, ki je ukradel mesarju šunko ? Mali butlegar, ki proda po nekaj galonov "pijače" na dan, je v večji nevarnosti, da ga zaloti dolga zaporna kazen, kakor pa butlegar-ski trustjan, ki strži stotisočake na teden. Vse odvisi, kdo si. Za tatove "na drobno" so pripravljene ječe, za velike tatove pa "sprejemne dvorane" v visoki družbi. Od kar je zavzel predsedništvo Hoover, se govori, da se zakon prohibicije strogo izvaja. Morda — v kempah. Ne pa v Floridi. Tam so ljudje, ki jim ni treba delati. Imajo delnice — za nekaj milijonov v jeklarski korporaciji, ali v General Motors, ali v Standard Oil, Anaconda Copper itd. Imajo delnice in strižejo kupone. Pozimi gredo v Floi'ido, v poletju v Švico ali kamorkoli — in kršijo zakon prohibicije. V Floridi dobi bogataš vse, kar "mu srce poželi", in vse, kar se grlu "dobro zdi", neglede na Hoo-verjeve proglase. Povsod je v veljavi dvojna mera. Ena za proletarce, druga za gospodarje. In vsi imamo enako volilno pravico. Kdo je v večini? Prebivalstvo na ameriških farmah se krči Agrikulturni biro v Washingtonu sporoča, da je število prebivalcev na ameriških farmah sedaj nižje kot kedaj poprej tekom prošlih dvajset let. Glasom njegovega poročila je štelo prebivalstvo na ameriških farmah 1. januarja lo leto 27,511,000 oseb, 1. 1909, torej pred 20 leti, pa 32,000,000. V dvajsetih letih je prebivalstvo na kmetijah nazadovalo za okrog pet milijonov oseb. Pridelki so vzlic temu mnogo večji kakor pred desetimi ali dvajsetimi leti. Namesto majih kmetovalcev opravijo delo stroji in najeti težaki. Ameriško kmetijstvo je že zelo industrializirano in se pretvarja bolj in bolj v kolosalno industrijo. Kar je farmarjev odveč, morajo — kakor premogarji — drugam, v mesta, v tovarne ali kjer je že delo zanje. Nekdanji neodvisni ameriški farmar izginja. Nadomešča ga, "trustjanizem". Na žilni borzi določajo oni, ki ne delajo na polju, ceno žitu; po čem bo sadje, določajo prekupci, o cenah mleku odločajo ljudje, ki se ne pečajo z živinorejo. CHj današnje ekonomske uredbe je profit. Spravijo ga tisti, ki lastujejo produkcijo. Delavci dobe, kadar delajo, plačo, bodisi da je zadostna ali nezadostna. Dobe jo toliko kolikor jim jo dovoljujejo interesi gospodarjev, ki kontrolirajo profit — svoj profit. Vzlic navidezni prosperiteti pa je vprašanje farmarjev težak problem, s katerim se Hoover zelo muči, ne da bi imel kak praktičen izhod, kajti ta ne bi bil v soglasju z interesi, ki kontrolirajo republikansko stranko. Večina farem je zelo zadolženih. Banke v farmarskih okrožjih so na meji bankrotiranj, ker so farmarji toliko v dolgovih, da le s težavo izhajajo. Tisoči in tisoči sploh ne izhajajo. Zapuščajo kmetije ter si iščejo službe v industriji. Pridelek živil pa pospešuje agrarni industriali-zem. Draginja živil narašča — vzrok profit in prekupci. Cene kmetijam padajo — vzrok profit in prekupci. Plače delavcev v industriji se nižajo — vzrok "naval farmarjev". Kaj pravzaprav je vzrok takemu stanju, tega nam novi predsednik Hoover v svojem inaguracijskem govoru ni povedal, dasi ga razume bolje kot kdorkoli. Hoover bi rad govoril o tem vzroku, pa ni dovoljeno — zameril bi se "interesom". Zato je govoril toliko bolj na glas o važnosti zakona, ki prepoveduje — alkoholne pijače. Tisti, ki so Hoover ju omogočili nominacijo, itak niso v stiski za likerje, ker imajo novce, vpliv in oblast. Moderni business In dvojni prazniki v Jugoslaviji V Jugoslaviji je trgovina in tudi industrija po zatrjevanju obrtnih krogov v gotovih časih zelo ovirana radi številnih praznikov. Praznujejo namreč v mnogih krajih dežele pravoslavne in katoliške praznike, in da se temu odpomore, žele obrtni krogi izenačenje koledarja, ki bi veljal za katoliško in pravoslavno cerkev. Ker se katoliška ravna po koledarju, ki je v veljavi povsod v zapadni Evropi, v vsi Ameriki, Avstraliji itd., bi morala popustiti pravoslavna cerkev. Kralj je diktator, pa je potipal pravoslavne pope, ki so V bistvu odvrnili: "Diktatura ali ne, mi hočemo, da naši prazniki ostanejo kakor jih določa naš koledar! Izenačenje hoče katoliška propaganda." In tako so pravoslavni pokazali, da nočejo spremembe radi "katoliške propagande". En bog, ena biblija, en božji "grob, toda dva koledarja! Prej ali slej bo morala pravoslavna cerkev popustiti, dasi razlike ne bodo izenačene v teku ene generacije. To se vidi posebno v Rusiji, kjer sovjeti ne vprašajo duhovščine za mnenje o praznikih in izenačenju koledarja, toda ljudstvo se drži starega in praznuje praznike po starem koledarju, kakor jih je pod carizmom. Skrinja modrost!« A/jlLlJONE DELAVCEV se muči vsled prenapor-nega dela in vsled dolgih delovnih ur. Milijone drugih je brez posla in zaslužka. Mar je to sistem, ki zasluži, da ga delavec zagovarja in brani? HANS KIRCHSTEIGER: POD SPOVEDNIM PEČATOM (Roman, poslovenil E. K.) (Nadaljevanje.) Škof Bauchinger ni mogel dovoliti, da bi bil župnik, ki je storil že toliko za katoliško cerkev, še dalje izložen napadom liberalno okuženih kmetov, kakor mu je bil poročal župnik Šuster sam. Kot pravičen mož ga je moral odškodovati tudi za bolestni poraz pri volitvah z rdečim ovratnikom in zlato verižico. To mazilo je ozdravilo naenkrat vse rane globoko užaljene župnikove duše. Vse je oživelo v župnišču. Vrata so bila odprta ves dan, vsakdo je lahko vstopil in si vzel kak spomin od gospoda župnika, le ako se mu ni zdelo predrago. Priredilo se je veliko razprodajo. Konji in krave so bile kmalu dobro razprodane, vozovi, vile in kose, grablje in lopate so dobile nove lastnike, zadnjo slamico iz skednja se je prodalo in na senjaku so zbrali celo drobec, ker se je zanj tudi še lahko dobih) kako desetico. Noben žebelj ni ostal v steni, nobena slamica na mlatišču. Končno je prišel še žid iz Raminga. Tako od srca se župnik Šuster že davno ni smejal, kakor tisti večer, ko je celo Židu drago prodal zadnji izvržek. Tri tedne je trajala razprodaja. Zase je spravil samo najpotrebnejše, kar je hotel vzeti seboj v mesto. Tam mu ni bilo treba pohištva, ker je zapustil njegov predhodnik v testamentu vse svojemu nasledniku. Vse je bilo že proč. Mračno župniščev je stalo kakor prazna laterna sredi prijaznih hiš. Samo za eno stvar še ni bilo kupca. Na oknu je ležal kamen, ki ga je bil pred meseci vrgel potepuh v okno in župnik je gledal sedaj nanj kakor z zaljubljenimi očmi. Njega je lahko smatral za temeljni kamen svojega izrednega napredka in zato ga je spravil v veliko torbo z oguljenim vezanjem. Ako ne bi bilo nič veljalo, bi ga bil dal okovati z zlatom, pa bi ga bil žrtvoval iz hvaležnosti celjski materi božji. V nedeljo je bil zadnjikrat na prižnici v Gospojni, da odčita še enkrat levite nehvaležnemu narodu. Naj-brže so mislili ošteti ljudje, ko so glasneje kakor po navadi rekli "Bog poplačaj", ne da bi bili poznali Li-guorijevo moralo: "Bog poplačaj, da je to tvoje zadnje zmerjanje." Gosta jutranja megla je ležala drugi dan še nad dolino, da se v Gospojni ni moglo videti od krčme do župnišča. Niti kazalnika ure na stolpu ni bilo mogoče videti. Ako ne bi bilo ravno zvonilo na povzdigovanje za mašo, ki jo je čital kaplan, bi bilo misliti, da še ni izšlo solnce. V gostilni pa je bilo zbrano občinsko zastopstvo, krajni šolski svet, skratka vse, kar je v vasi ali župnišču kaj štelo, ali hotelo kaj šteti; dasiravno je bil delavnik, so bili vsi v praznični obleki. Župan je imel v roki zmotan trd papir, ki je bil zvezan s širokim svilnatim trakom. V mislih je še študiral lepi govor, ki ga izreče v imenu občine. Dasiravno je župnik sam pretrgal vez med seboj in med občino, je hotela občina poslavljajočemu se dušebrižniku vendar še reči zbogom, zlasti ker je postal mogočen kanonik. Tako velik gospod ima pri škofu močno roko in lahko bi se zgodilo, da bi izkusili nje težo. Zato je bilo bolje, posloviti se v miru ž njim, ker vendar ne more nihče vedeti, kdaj in kako se utegne še rabiti visokega gospoda. Kupa denarja, ki ga odnaša iz Gospojne, tudi ne more vzeti seboj v večnost; morda se sčasom še kaj vrne — saj dolgo stari mož itak ne more več živeti. Kar pa se tiče šole, ki bi jo morali zidati, jim je pomagal župnik s svetom in ,z dejanjem, da ni prišlo do stavbe. Zato mu morajo biti vendar vsi davkoplačevalci hvaležni; kot kanonik bo imel pa še lepšo priložnost, da prepreči stavbo pri deželnem šolskem odboru. Vse te praktične nazore se je temeljito pretreslo in na tajni seji so izvolili odhajajočega župnika soglasno za častnega občana hvaležne občine. Sedaj gredo vsi v svečanem razpoloženju v župnišče, da izroče odhajajočemu dušnemu pastirju častno diplomo, do-čim prihaja ravno kaplan iz zakristije in čisti svoje naočnike, ki so vlažni od megle. Toda gospoda župnika in novega kanonika že celo uro ni v župnišču. Tistega dne, ko so ga izvolili za častnega občana, je že izvedel za tajnost nove velike časti, dasiravno ni bilo več stare kuharice. Toda kaj mu je sedaj mar za čaščenje kmečke občine, ko mu je izkazal škof največjo čast, ki jo more izkazati? Že da ne bi bilo sramote, bi moral dati za občinsko čast vsaj sto forintov za domače reveže. Tega pa ni maral, pa tudi ni mogel, ker je bil denar dobro spravljen v stari ročni torbi. Zato je naročil, naj pride voz, s katerim se odpelje na kolodvor, k mostu; dotlej prinese že lahko safn torbo. Ozrl se je še enkrat po župnišču, v katerem je nad trideset let delal in varčeval, v božjem imenu je odšel čez dvorišče in skozi prazne skednje od zadaj, da pride za vasjo preko polja na cesto. Skozi hišna vrata ni maral iti; v svoji ponižnosti se ni hotel zaleteti v naročje občinskemu zastopu, ki se je bil zbral zaradi njega. Toda kmalu se je aopet vrnil. Ko je prišel za skednje na polje, se je še enkrat ozrl in tedaj je opazil, da sloni ob steni posoda za deteljo; bilo jih je več kakor dvajset komachav in vsaka gotovo dvanajst novčičev vredna. "Glej šmenta! Da se more prezreti kaj takega!" Že se je hotel vrniti, da bi naglo prodal še to reč, pa če bi jo moral oddati tudi po deset novčičev. Ali pri mostu čaka že voz: lahko bi zamudil vlak, torej naprej v imenu božjem. Novi župnik bo gotovo vesel, ako mu ne bo treba naročevati nove posode za deteljo in mu da rad po dvajset novčičev za komad. S kanonikom vendar ne bo župnik dolgo barantal. Kljub mrzli megli je imel župnik pot na čelu, ko je najprej položil svojo torbo na voz, potem pa šam splezal gor. Dasiravno so bile v torbi same obligacije in bankovke, mu je vendar postala težka. Seveda tudi kamen, ki prinaša srečo, je bil notri. Nosilcu pa je že več kakor šestdeset let. Toda nihče ne bi bil opazil, da je tako star, ko je nekoliko let pozneje ponosno sedel na svojem širokem, izrezljanem kanoniškem stolu v stolni cerkvi, v rdeči obleki, okrog vratu zlato verižico, na kateri je visel zlat križec, ki so se njegovi prsti igrali ž njim, dočim je s ponosnim pogledom zrl na množico, zbrano v cerkveni ladji. Diploma častnega meščena je v tem prišla po pošti. Njegova milost je odgovorila milostljivo in je obljubila, da se spomni iz hvaležnosti vsak dan pri molitvi na celo gospojinsko občino. Taka obljuba je morala pač biti več vredna, nego siromašen stotak za reveže. Ako le gospod kanonik ni pozabil na svojo obljubo . . . Skoraj celo leto je ostala gospojinska župnija brez župnika. Kaplan je bil imenovan za župnijskega pro-vizorja ter si je moral izposoditi posteljo od gostilničarja, da je mogel vsaj spati v farovžu. Obedoval pa je v gostilni. Župnišče je bilo pusto in prazno; celo miši bi bile morale poginiti tam od lakote. Stene so bile po vseh sobah polne lukenj, iz katerih so bili iz-puljeni zarjaveli žeblji. Z žeblji se je večinoma od-krhalo tudi nekoliko malte, ki je ležala pogažena po tleh. Na stropu so bile velike, rumeno rujave lise, ker je kapljala deževnica skozi streho. Vsak hip si je prišel kak kaplan ali župnik ogledat gospojinski farovž, a vsaki je takoj preklical svojo prošnjo za nameščenje, ko je našel župnišče napol podobno razvalini. Samo eden si ni ogledal župnega dvora, ki ga je bil odhajajoči župnik oplenil, temveč je junaško prosil za župnijo, ko je bil poprej že najmanj dvajsetkrat vložil tako prošnjo, a je vselej zaostal za kakšnim mlajšim prosilcem, ki si je znal pridobiti zaslug s politično agitacijo. XIV. Pred gostilno "pri modri ščuki" v Ramingu je stala že precej časa kočija, kateri se je poznalo, da je prišla šele pred kratkim iz delavnice, kajti lak je bil še popolnoma svež, koža pa mehka. Dva močna ko-stanjevca sta nepotrpežljivo tolkla s kopiti in kočijaž je imel dosti opravka, da ju je držal. Med vrati se je pojavil krepak mož v temnosivi obleki in si je zapalil smotko. Lasje so mu bili bržčas zgodaj osiveli, kajtS njegove oči so gledale tako bistro in živo v svet, kakor da je njih lastnik še mladenič. Posegel je v suknjo in je ponudil konjema nekoliko koščkov sladkorja, ki so mu bili ostali od zajutrka. Hlapec se je postavil v bližino, da bi dobil svojo napojnino. Celo gostilničar je proti svoji navadi prišel po treh stopnicah dol in je voščil: "Srečno pot, gospod župnik! Počastite me pogo-stoma!" • (Dalje prihodnjič.) Mellon najstarejši član Hoo-verjevega kabineta Andrew W. Mellon, ki ga je Hoover pridržal tudi v svojem kabinetu za fiiiančnega tajnika, je star 74 let, Arthur M. Hyde, najmlajši član kabineta, ki je tajnik za agrikulturo, je pa prekoračil 52. leto. Povprečna starost članov novega kabineta je 60 let. Skupna starost vseh deset članov znaša torej 600 let. Papagaj pravi Jaz sem tisto, kar pride od Izobraževalne akcije, že vse pozabil! Ni nič vredno! Ta papagaj, ki je resnična "prikazen", nič ne bere, izobrazba pa mu teče v glavo samo iz kotlička. X. (Ljubljana): O izobraževalnem delu in njegovem pomenu za proletariat Kdaj je spoznalo delavstvo potrebo po čim večji vsestranski izobrazbi? Kakor hitro se je začelo moderno razredno gibanje socializma, je spoznal prole-tarijat, da izamore razširiti idejo socializma med.najširše ljudske plasti le potom vsestranske razredne izobrazbe. Kakor hitro je delavstvo spoznalo, da velja zanj le boj in zopet boj do zmage, kakor hitro je spoznalo, da je ono vse in da ono vstvarja vse od otroških igrač do gigantskih strojev, je ob enem spoznalo, da je celo njegovo življenje le boj z nasprotniki, razredni boj in da je njegova rešitev v socializmu. V boju za socializem pa nam je treba ljudi, ki so prežeti do dna s to idejo, ki jo nosijo v srcu, ljudi, ki uvidevajo, da je socializem plcrd časa, gibanje, ki ga je rodila zgodovina in ki ga ne ustavi nihče in nikoli. Treba se potruditi, da bo vsa velika množica, ki je žejna svobode in svetlobe, ki čuti s srdom v srcu okove na svojih rokah, spoznala svojo moč in jo znala pravilno uporabljati. To pa bo mogla le, kadar bo prežeta z izobrazbo, s čisto, razredno izobrazbo. To se povdarja vedno in povsod. To vidimo zlasti v Avstriji in Nemčiji, kjer so vse delavske organizacije posvečale silno veliko pažnjo na izobraževalno delo stranke in lahko trdimo, da se ima delavstvo iza svoje velike uspehe zadnjih let (rdeči Dunaj, mnogo zastopnikov v parlamentu, kjer ne morejo brez njih ničesar storiti i.t.d.) v teh krajih zahvaliti edinole sistematičnemu, neumornemu in široko zasnovanemu delu neštetih izobraževalnih organizacij. Ni mogoče pregle-i dati in oceniti vse uspehe, ki so jih dosegle posamezne delavske organizacije. V Nemčiji n. pr. deluje cela vrsta knjižnic, ki so bogate na svojih knjigah s socialistično vsebino; tam deluje nešteto delavskih odrov, kjer se predstavljajo izključno le prol. drame z razredno tendenco; vsak večer je širom Nemčije in Avstrije na tisoče predavanj za delavce, kjer se jim razlaga socializem, prirejajo se debatni večeri, da se izčistijo vsi pojmi in da delavec ve: tako je to in tako je treba temu pomagati. Tako si delavstvo s svojim lastnim trudom- in često celo pod terorjem skuša izpolniti vrzel, ki jo je zapustila pomanjkljiva šolska vzgoja. Vse to vrši delavstvo iz lastne moči, iz lastne inicijative, brez vsake tuje pomoči. Šolska izobrazba delavca je navadno kaj majhna. Dete revnih proletarskih roditeljev je že v zgodnji mladosti prepuščeno samemu sebi in — cesti.. Oče in mati služita svoj kruh po tovarnah in vzgoja je onemogočena. Če pa ostaja mati doma, je tako preobložena z delom in še sama potrebna marsičesa, da ne more posvečati otroku tiste skrbi in vzgoje, ki bi jo morala. Država pa, ki bi po mnenju raznih morala skrbeti za predšolsko izobrazbo, se povečini ne zmeni dosti za dečjo vzgojo. In komaj tak otrok dovrši pomanjkljivo, na vseh krajih in koncih šepavo ljudsko šolo, že mora tudi on v tovarno, da tudi on pomore k življenju cele družine. S tem mu je vsaka pot do nadaljnje izobrazbe več ali manj zaprta, boj za vsakdanji kruh uravnava odslej njegovo življensko pot. Še ono malo, kar je prinesel iz šolskih klopi mu polagoma izgine iz spomina in tako se vsa izobrazba, ki mu jo je dala današnja dobrotljiva družba, razprši v nič. Postal bi živ stroj med mrtvimi stroji, da se ne bi zdramil sam in njegova organizacija. / Kaj bi bil danes proletarijat brez svoje stranke, brez svojih raznih organizacij? Mrtva, brezčutna gmota, ki bi jo podjetniki izkoriščali po svoji lastni volji. Šele" razredna organizacija je priborila delavstvu tiste pravice, tisto veljavo, ki jo ima danes. Moč vsake stranke pa zavisi (bodisi pol. ali strok, organizacija) od moralne in intelektualne kakovosti članov. Nobena stranka nima trajne eksistenčne sile, če ne družijo njenih članov iste ideje in prepričanje. Ta sila ji je ustvarjena šele tedaj, če veže člane njihova duševna skladnost in enotnost, skupnost idealov in ciljev, svetovnega naziranja, vsega mišljenja in hotenja. Zato pa je potrebna sistematična vzgoja, smotrno izobraževalno delo najširših plasti proletarijata. S širjenjem duševne in telesne izobrazbe se bo vzgajal zdrav in zaveden delavski rod, ki bo globoko pojmil svoje kulturno poslanstvo in le tak rod bo zmožen in poklican prevzeti nekoč svojo usodo v svoje roke. Tega se zaveda (bolj skoro od nas) buržoazija, ki so ji delavske kulturne organizacije trn v peti, ki jih skuša kolikor mogoče zatirati. To dela s tem, da podpira in organizira meščanske kulturne organizacije in jih zalaga s težkimi tisočaki. A to vodi večkrat do tega, da kako društvo eksistira le radi tega, ker je — plačano. Delavske kulturne organizacije pa delajo iz svoje lastne moči, iz lastne volje in so zato zapisane — življenju. Pri tem delu nam nihče ne. pomaga. In kadar se objameta izobrazba in delavstvo — ta ta-konasprotna si tečgja današnje družbe — bosta s svojo silno močjo gradila nove svetove. Ta čas ni daleč. In na nas je, da mu hitimo z delom nasproti. Priseljevanje v Argentino Izmed dežel v Južni Ameriki je že več let za priseljevanje iz Evrope najprivlačnejša republika Argentina. Tudi mnogo Slovencev se je naselilo tja po vojni in so začeli, kot Slovenci v Zed. državah pred 30 leti, ustanavljati razne družabne krožke in društva ter klube. List "Gospodarstvo", ki izhaja v Buenos Airesu, Argentina, ima hrvatski in slovenski oddelek. Kot poroča statistični biro Panameriške Unije se je v Argentino naselilo v letih 1857—1926,, torej v blizu 80 letih, okrog 5,742,000 oseb. Izmed teh so tvorili Italijani 47.4 odstatkov (torej skoro polovico vseh priseljencev), Španci 32 odstotkov, Francozi 4, Rusi 3, in Nemci dva odstotka. Ostali priseljenci so prihajali iz slovanskih in drugih dežel bivše Avstro-Ogrske, Danske, Portugalske itd. L. 1927 je bilo pripuščenih v Argentino 162,000 oseb. Dasi priseljevanje v Argentino ni povsem svobodno in je zvezano z gotovimi restrikcijami, je vendarle veliko laglje kot v Zedinjene države. Priseljevanje v Argentino podpirajo razna argentinska podjetja, železnice in privatna društva, vlada pa podpira one, ki se hočejo naseliti v poljedelskih okrajih. L. 1927 se je na 556,000 hektarov (1 hektar je skoro dva in pol akra) državne zemlje ustanovilo 29 mest in 12 kolonij. Kakor so bile Zedinjene države skozi.do vojne odvisne za svoj nagli razvoj od priseljevanja, je od tega enako odvisna tudi. Argentina. Ali kaj storite za razširjenje Proletarca? Zadruge in zadružništvo. Piše Anton Kristan. I. Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik, frančiškan po poklicu je pred več kot sto in dvajset let zapel veselo pesem o zadovoljnem Kranjcu, kjer je naglasil: "Ruda, kupčija Tebe redi" . . . Res: kupčija je bila in je ona stroka, ki je bila vedno vir in povod blagostanja. Kdor ima kaj "pod palcem", si je po navadi pomagal s kupčijo. Kupoval je in prodajal. Kupoval je po mogočnosti po _ceni, po kolikor mogoče nizki ceni in prodajal drago kakor je pač šlo. Če ni bilo konkurence, se je več zaslužilo, cene so se vedno ravnale po ponudbi in po vpraševanju. V naši slovenski vasi smo videli bogateti le tiste, ki so se pečali s kupčijo: gostilničarje, trgovce in štacunarje. Kmet če se je pečal le z delom na polju in v gozdu, je izhajal in izhaja dandanes le za silo. Krč-marji in štacunarji pa so postali občinski bogataši, bili so župani in pa celo gospodarji tistih, od katerih so dejansko živeli. Pred 60—50—40 leti so bili te vrste ljudje pri nas lfa Slovenskem večinoma Nemci in nemškutarji, ker— kot premožni so se čutili nekaj več kot drugi. Uradniki in uradi so bili seve nemški, in ker je ta gospoda bila nemška, so še vaški bogatini postali nemškutarji. Ti vaški bogatini krčmarji in trgovci so dajali po navadi kmetu tudi posojilo. Kmet jim je to posojilo vračal, kadar je prodal pridelke — po navadi so bili tudi oni sami kupci teh pridelkov, kar je seve pomenilo za dolžnika veliko škodo. Obresti so bile tudi še v na-turi in v — političnem prepričanju, kajti dolžnik je pri ustnih javnih volitvah moral voliti tako kot je upnik zahteval. Prve zadruge na kmetih in v mčstih po Slovenskem so se ustanovile v namen, da se slovenske kmete iztrga iz rok nemškutarskih upnikov. Doba taborov za povzdigo slovenske narodne" zavesti je bila tudi več ali manj doba ustanovljanj denarnih zadrug: posojilnic in hranilnic, ki so jih vodili premožni Slovenci. Sčasoma pa so te denarne zadruge postale last manjših skupin brihtnejših narodnih politikov in špekulantov, ki so izrabljali svoj vpliv v teh posojilnicah za svoje- lokalno-politične in tudi splošno politične namene stranke, ki so ji pripadali ter za svoje zasebne namene. Ko so se v slovenskem narodnem — političnem življenju začele diferencijacije, ko je nastala vojska med konservativno, katoliškimi politikarji in med narodnimi — več ali manj liberalnimi strankarji, so začeli prvi tudi — ustanavljati v vaseh in trgih svoje posojilnice v svoje namene. Zmaga Šušteršičeve narodne katoliške stranke nad liberalci po slovenskih vaseh in trgih v dobi od 1894 do 1900 — je bila zmaga po dr. Kreku ustanovljenih rajfajznovih posojilnic in drugih zadrug. Meščansko čuteči možje so tedaj uporabljali zadruge in zadružništvo v namene dnevne politične borbe: 1) najpoprej brata Mihael in dr. Josip Vošnjak ter njegovi posnemovalci Knez, Lenarčič in drugi v splošno narodne namene: proti nemš. kutarskem obrtnikom našega kmeta, da ga pridobe za slovensko stran .... 2) pozneje Šuštaršič, dr. I. E. Krek in njihovi zato, da zmagajo kot katoliški politiki proti onim, ki se jim niso hoteli podati pod komando. II. L. 1843 so v Ročdelu v Angliji stavkali predilniški delavci vsled premajhnega zaslužka, predolgega delavnika in slabega ravnanja. Ko so delavci trpini zapustili tovarne, so tudi štacunarji zaprli svoje prodajalne živeža, češ, ker nočete delati, ne bodete dobili mezde in — zastonj Vam pa nič ne damo. Štacunarji so se tedaj po veliki večini solidarizirali s fabrikanti. Delavci so se začeli posvetovati, kaj sedaj, in uspeh posvetovanj je bil: ustanoviti lastno zadružno prodajalno živeža . . . Tako je nastala prva konsum-na zadruga na svetu, ki pomeni početek velikanskega gibanja, ki šteje danes nad 50 milijonov družin za svoje pripadnike. Delavci so rekli: kar zna štacunar, znamo tudi mi. On kupuje na debelo, na drobno pa prodaja. Na debelo je manjša cena, na drobno pa je mnogo večja. Diferenca med nakupno in prodajno pa gre v dobro štacunarja. Ročdalski tkalci so svoj sklep dobro premislili in ga formulirali tako, da so v njem izražena načela še danes edino prava in merodajna. Dejali so: kdor je naše misli naj stopi v naš krog; v tem krogu smo vsi enaki. Vsak da v ta krog enak delež, zato ima vsak enake pravice. Za vodstvo poslov se izvoli načelstvo iz kroga pripadajočih, istotako nadzorstvo. Članom se oddaja blago le proti gotovemu plačilu, ker treba gotovine za nadaljne kupčije. Konec leta se "dobiček" (diferenca med nakupom in prodajo) razdeli po ključu kolikor je kdo bil udeležen pri konsumu blaga. Dobiček se ne deli po deležih, ampak na podlagi ■udeležbe pri odjemu blaga kolikor je kdo kupil, kajti dobiček so dali tisti, ki so blago konsumirali. Po vzoru ročdelskih tkalcev so se ustanavljala potem konsumna društva med delavci po širnem svetu. III. Tudi na Slovenskem I. 1897 so se zbrali zagorski rudarji na posvetovanje in skoro iz istih razlogov kot tkalci v Ročdelu so ustanovili svoj konzum. Njim so sledili rudarji v Idriji, tem zopet rudarji v Mežici, potem delavci v Ljubljani na Jesenicah itd. Meščansko čuteči ljudje so zadružno obliko, ki sta jo izoblikovala filantropa Schulze-Delitsch in Raiff-eisen za skupljenje in zrabljenje denarja, uporabili v namene svojih političnih ciljev; delavci pa so ustvarili konzumno zadrugo in ji udarili svoj pečat, zgolj iz čistih eksistenčnih pogojev v težkih življenskih borbah za svojo eksistenco. Razlika je tadaj že v pogojih potrebe med meščanskimi in kmetijskimi zadrugami (posojilnicami in hranilnicami itd.) in med delavskimi konzumnimi zadrugami — še večja pa je v njih namenu in njih svrhi. Meščanske zadruge žive, ker vidijo da je n. pr. posojilnica v vasi potrebna za one, ki morajo radi bodočih dnij štediti in za one, ki potrebujejo denar, ■da z njim pomagajo sebi in svojcem do boljšega obstoja. Posojilnice in hranilnice vrše tedaj potrebno nalogo, skupljati prihranke in jih množiti z obrestmi posojil, ki jih rabijo zopet drugi za svoje pridobitno delo. So danes prav koristen činitelj v splošnem gospodarstvu naših ljudi v vaseh, trgih in v mestih. Delavske zadruge, delavska konzumna društva pa gredo dalje. Njihov namen je globlji, daljši, večji. Delavski človek živi pri nas iz rok do ust. Njegovemu stremljenju da si potom strokovnih organizacij pomaga do boljših mezd stoji nasproti ves kapitalistični razred z veliko rezervno armado nezavednih. Njegovemu stremljenju, da se politično udejstvuje za svoje človeške pravice, nasprotuje cerkev in vse, kar jo brezpogojno posluša, meščanstvo in indiferentne množice. Kulturno povzdigo sprečuje slabo njegovo materijalno stanje. Delavska zadruga je tu, ki mu naj da vero v njegov uspeh in v zmago njegove volje. Konzumno društvo mu v svojih zadružnih prodajalnah prodaja živež, obleko in vse, kar potrebuje za svoje gospodinjstvo in gospodarstvo. Na konec leta mu povrne še nekaj dobička, kar ga je med letom znosil v prodajalno z nakupom blaga. Konzumnemu društvu ostane še nekaj dobička, ki se množi. S časoma postavi Konzumno društvo "Delavski Dom", kjer so urejeni prostori za delavsko posvetovanje za delavsko zabavo in pouk. Preje je bilo treba prositi krč-marja za prostor in zapravljati pri njih denar če so se hoteli delavci sniti na pogovor ter se porazgovarjati. Prečesto tega prostora sploh niso dobili. In brez razgovorov in brez sestankov, brez shodov si ni mogoče predstavljati resnega delavskega gibanja. Delavska konsumna društva so postavila najprej za delavce Zadružne in Delavske Domove, da imajo v njih zborovališča in shajališča. Potem so šla dalje: začela so ustanavljati svoje delavnice raznih potrebščin svoje tovarne in urejali svoja zemljišča za potrebne pridelke. Njih namen: potom organiziranega konzuma začeti lastno produkcijo, ni več pobožna želja ampak se že izvršuje. Delavska zadruga živi le za delavca! Najprej mu preskrbi dobro, ceneno, pristno, blago potem mu preskrbi družabne prostore in zabavališča, potem pa še delo v zadružni produkciji, da postane delavec-produ-cent tudi solastnik. Poglejte samo razvoj konzumnega zadružništva na Angleškem,-v Nemčiji, v Avstriji, v severnih deželah Evrope v Rusiji itd. Mogočna so še delavska zadružna podjetja, ki polagoma ali sigurno vrše svojo veliko misijo distribucije blaga in pa lastno produkcijo blaga. Zadruge imajo že ogromne tovarne, velika posestva, svoje denarne zavode, svoje banke svoje zavarovalnice. Soci-jalizacija je potom zadrug na pohodu! Na tisoče časopisov, revij in buletinov širi pora-zumevanje za veliko zadružno idejo med delavskim svetom. Tudi na Slovenskem. Tudi v Jugoslaviji hodi delavsko zadružništvo prav to pot, ki je seve težavnejša, čim bolj nazadnjaški je sistem, v katerem tiči državna uprava in čim manjša je zavednost delavskega ljudstva. Z državno upravo, ki razume sodobna vprašanja in z delavci, ki razumejo naloge in dolžnosti delavskega razreda v sedanjosti in bodočnosti, se seveda veliko lažje gradi i domove i tovarne, pa i barikade . . . (Konec prihodnjič.) c^® Ali se kedaj potrudite, da bi vaše društvo oglašalo svoje priredbe tudi v Proletarcu? Upi GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. razno iz dulutha, minn. Glede oblike Proletarca le par besed. Memi je revija, kakor je sedaj, po godu, a se bo menda treba podati želji večine, ki je, kot izgleda, za spremembo lista v časopis. Za revijo sem zato, ker je v nji gradivo trajno shranjeno za marsikoga. Je pripravna, da jo položiš na stran ter pogledaš ob vsaki priliki, ko rabiš kake podatke, katere prinaša. Hranim vse številke in če začne izhajati v obliki dnevnega časopisa, bo šel po par dnevih zaeno z drugimi listi takega obsega v peč in nagromadene informacije v njemu se bo-. do izgubile. Dvomin, da bo agitacija zanj po spremembi oblike lažja nego sedaj. Ljudstvo živi v "pros-periteti" in se ne briga za naš tisk. Poglejmo angleški socialistični tednik "New Ležder"? Mar ima dobro finančno podlago? Vzlic večji priložnosti za .pridobivanje naročnikov — kajti zanj se lahko agitira med stomilijonskim ljudstvom, nima proporčno niti toliko naročnikov kakor Proletarec. In če "New Lea-der" nima uspeha, ga tudi "Proletarec" ne bo imel. Seveda se radi forme ni treba nikomur ozirati name. Če večina misli, da jet bolje ako se mu jo spremeni, dobro, naj se poskusi! Pri agitaciji bom pomagal potem kakor dozdaj — morda bo potem res več sreče . . . V Duluthu smo v znamenju agitacije za mestne volitve. Tudi delavci se zanimajo zanje. Mestni osrednji politični odbor, ki je centrala strokovno organiziranega delavstva v političnih aktivnostih, je sklical pred tedni sejo, ki naj bi se vršila 11. februarja, toda klub Farmer-Labor Party jih je prehitel za en dan in je sklical nominacijsl^o konferenco za v nedeljo 10. februarja. To je bil splošen shod. Vsakdo je imel pravico govoriti, predlagati in biti predlagan, in tudi naši "nezmotljivi" niso bili izvzeti. Pravzaprav se je ta shod vršil kot "strategična poteza" naših "edi-nopravih", ki imajo precejšnjo zaslombo v omenjenem klubu vsled svojih aktivnosti "od znotraj". Naravno, da je bila konferenca dobro v naprej pripravljena ter prijazna komunistom. Nominirani na nji za koncil-manske kandidate so bili Otto Pearso, socialist, Samuel Bloomberg, komunist, in za županskega kandidata pa O. E. Thompson, farmer-laborit. Naslednjj dan je pa prej omenjeni mestni osrednji odbor nominiral E. Gustofsona (direktorja Chamber of Commerce!) in A. A. Sciglerja, ki je po vsej pravici res Vreden vseh delavskih glasov. Ta Arthur A. Sei-gler je po mišljenju skoz in skoz socialist, dasi ni član stranke. Je pa vzoren, pošten in sposoben delavski politik ter zmožen za službo, za katero je bil nominiran. Nikakor pa ne morem zapopasti, kako je mogel na delavskem zborovanju priti v upoštev kot kandidat direktor trgovske komore Mr. Gustafson. Seveda, nevednost med delavci je največ kriva. Ko sem se pogovarjal z delegati dotičnega zborovanja, in so izvedeli, kdo je on, so se z zgražanjem izražali: "Nismo vedeli, kdo je on!" Izvolili bomo 2. aprila župana in dva koncilmana. Delavci so nominirali štiri kandidate v mestni svet, izvoliti imamo dva — torej vzoren "united front"! A to ni še vse. Po omenjenem javnem shodu, ki se je vršil 10. feb., na katerem so imeli komunisti priložnost nominirati svoje ljudi, je večkrat nastopil njih vodja Tom Foley; ker pa se je delovalo za "skupnost", je isti ta Tom Foley naslednji dan dopustil, da so ga "edino pravi" nominirali za županskega kandidata v boju proti onemu delavskemu kandidatu, katerega je Foleg sam pomagal nominirati. Tudi to je dokaz, kako krasno odseva "united front". Primarne volitve se vršile 16. marca, glavne bodo, kot rečeno, 2. aprila. Kako bomo uspeli, bom poročal. — John Kobi. ali ste že izvolili zastopnika za pittsburško konferenco j.s.z.? MOON RUN, PA,—V nedeljo 28. aprila dopoldne bo otvorjena v Pittsburghu v Slovenskem domu XXI. konferenca JSZ. za zapadno Pennsylvanijo. Dnevni red bo izredno važen. Vsi klubi JSZ. v tem delu države naj pošljejo toliko nastopnikov kolikor največ mogoče, in istotako apeliramo na društva Izobraževalne akcije JSZ., da so zastopana s svojimi delegati. Popoldne bo v isti dvorani shod, na katerem bo govoril med drugimi s. Frank Zaitz, urednik Proletarca. Kdor ima k temu zborovanju kake sugestije v naprej, naj jih priobči v našem glasilu. west allis bo zopet aktivno v naših vrstah. WEST ALLIS, WIS. — Tukajšnja naselbina je dobila z reorganiziranjem" kluba JSZ. zopet znake organiziranega političnega življenja. Druga seja po ustanovitvi se je vršila 10. marca, in klub je štel tedaj že 27 članov. Lep NAPREDEK, toda člani kluba se z njim ne zadovoljijo, kajti njih cilj je pridobiti klubu toliko članov in članic kolikor največ mogoče, in mnenja smo, da število STO ČLANOV IN ČLANIC ni za klub v West Allisu nič nemogočega. Torej, če se že klub št. 1 v Chicagu pojjaša, da ima nad sto članov, čemu jih ne bi mogel imeti toliko in še več naš? Le pazite na dopise od tukaj, boste videli, da bomo napredovali! Na prošli seji smo razpravljali tudi o obliki Proletarca. Razprava je bila obširna, in v nji se je razvi-delo, da želi naše članstvo večji list, da ne bo zastajalo toliko dopisov in drugega važnega gradiva, kajti taka odlaganja niso za list nič častnega in mu torej ne delajo reklame. Smo mnenja, da bo obliko časnika lažje povečati, ker so stroški nižji kakor pa za povečanje revije. Vse ostalo glede ureditve lista ter v kaki velikosti naj izhaja, prepušča klub eksekutivi JSZ., oziroma upravnemu odboru Proletarca, ker ima upogled v notranje poslovanje, medtem, ko ga mi nimamo toliko. Smo za POMOČ našemu glasilu. Smo za VEČJEGA Proletarca. Smo zato, da se dopisi ne bodo kopičili v u-redništvu, pač pa sproti objavljali. Toda odbor, ki list upravlja, najbolje pozna pota in sredstva, ki bi ga do-vedla do večje cirkulacie ter gmotnega uspeha. Naša želja torej je le, da spremeni obliko, če bi to značilo ob enem zadostno povečanje, in da nam se potem navede vzroke — kakršni so že — in da se bomo na podlagi njih ter navodil, ki jih dobimo, ravnali pri svoji agitaciji. Dovolite, da se povrnem zopet k našemu klubu. Zelo ljubo mi je bilo, da smo ga ustanovili. West Allis je mnogo obetajoča naselbina. Rojakov je tukaj mnogo. Naš narod, kakor naglašajo skoro vsi dopisniki, ni nikjer upoštevan po vrednosti. Čemu ne? Kaj, ko bi začeli z razpravami v klubih JSZ. povsod po Ameriki recimo en gotov mesec samo o tem vprašanju, "ČEMU NE", in bi vsak klub poslal izčrpek razprave v objavo Proletarcu. Mar se ne bi iz take diskuzije vsi skupaj — tudi tisti, ki niso naši, mnogo naučili? V naš klub JSZ. vabimo vse, ki se zavedajo, da so delavci, in da je edino DELO tista sila, ki vse ustvarja. Fizično in umsko, ampak OBOJE je DELO. Nekateri govore o verskih "prepričanjih". V klubih JSZ. ni "verskih" in ne "protiverskih" prepričanj. Mi smo delavci. V tovarne in majne gremo kot delavci. Za povišanje plač, ali za druga izboljšanja vprašamo kot dclavci. Pri delu se med nami ne dela razlik: bil delavec take ali drugačne vere, delavec je. In zato sprejemamo v klube JSZ. delavce, ne "vernike". Boss najema delavce, ne "vernike". Mislim, da je to dovolj jasno povedano. Mnogo ljudi je "zapeljanih". To se pravi — na-huoskani so, ali pa kriče sami proti sebi vsled poinan-kanja razuma v svojih glavah. Ne vedo, da pljujejo v lastno skledo, zato pa so tukaj naše organizacije, da jih uče. Mnogokrat čujemo očitke: Saj bi pristopil v klub —- toda ne bom, dokler je "ta in ta" notri. To je mala "Zavora". Je pa nekaj težjih. Na primer, klub JSZ., ki hoče ohraniti respekt, ne more sprejeti za člane "vse od kraja". / Ne bomo vpraševali, kake si vere, ali če "imaš" vero. Pogoj je, da razumeš delo, da se zavedaš svoje važnosti in da misliš kot delavec. Na pa nam na tem, da bi sprejemali brez premisleka ljudi, katerim je zabavljanje proti delavski organizaciji takorekoč prirojeno. Kajti ti, ki jih imam tukaj v mislih, zabavljajo najrajše proti onim, ki se največ bore za delavski razred. Ako potem govore slabo o njih, je to znamenje, da so skrajno nevedni, ali pa zapeljani. Tudi taki so nam dobrodošli, toda morajo svoje napake popraviti in priznati zmoto. Mnogi naši rojaki imajo navado, da obrekujejo — in tukaj mislim tiste, ki opravljajo tiste naše ljudi, ki so na raznih odgovornih mestih ter delujejo v prid, ne v škodo te ali one organizacije. In najrajše se ljudje lote z obrekovanjem najbolj tistih, ki se res trudijo koristiti ljudstvu. Ako se bi v klubih nanje ne pazilo, kako bi mogle postojanke JSZ. sploh biti trdnjave mislečih delavcev? Torej, smo za sprejem vsakega, ki je misleč delavec in se zaveda, čemu pristopi v tako organizacijo. Boljše je, da imamo v naši organizaciji sto razumnih članov in članic, kakor pa, če bi imeli poleg teh recimo še 50 takih, ki bi le opravljali, ruvarili in ki bi verjeli vsakemu, ki blati naš pokret. Kdor ne more misliti sam s svojo glavo, ne spada v naš krog. Čas je, da pogledamo drug drugemu v obraz in da postanemo drug drugemu naklonjeni, kajti skušnje imamo, da ne moremo in ne bomo upoštevani, če se ne organiziramo politično in strokovno. Spoznajmo one, ki le begajo narod, ki ga hujskajo, ki natolcujejo ter sramote vse kar jim ne ugaja. Čas je, da se medsebojno spoznamo, da smo si odkritosrčni^ in da sprejmemo za svoj cilj, dvigniti naš delavski narod na najvišjo stopnjo. Klubi JSZ. so šola, samo ako člani hočejo in so aktivni v tem pravcu. V njih se ljudje vežbajo za javne nastope, posebno kot govorniki, kajti tu se vidi, kako daleč smo za nekaterimi drugimi naselbinami. Klubi JSZ. dajejo priliko nadarjenim delavcem, da se vežbajo in usposobljajo za odgovornost, in da jih lahko potem s ponosom nominiramo za kandidate v javne urade. Klub JSZ. na West Allisu je imel lep začetek. Ako bo tako napredoval, bo imel tekom leta sto članov in več — in ako jih bo imel, bo to Slovencem le v čast. Če bomo imeli močno organizacijo, bomo tudi mi močni in naš narod bo toliko bolj upoštevan. Predno zaključim, vabim člane in somišljenike, da pridejo na prihodnjo sejo kluba, ki se vrši v nedeljo 14. aprila ob 9. dopoldne. Povabite vse, ki se z dobrimi nameni zanimajo za to organizacijo. Pripomnim naj še, da je westalliški klub z veseljem sprejel gmotni prispevek $10 od sodružnega kluba št. 37 v Mihvaukeeju, ki je nam prišel prav za začetne stroške. Sodružno razpoloženje je najboljša garancija za uspešno sodelovanje. — Joe Radelj. kakšen list je boljši za agitacijo? SCOFIELD, UTAH,—Na kratko. Prečital sem članke o vprašanju oblike Proletarca in tukaj je moje mnenje. Sem za spremembo, ker bo agitacija za razširjenje lista potem lažja nego sedaj. List v obliki časopisa je za povprečnega čitatelja bolj privlačen kot pa revija. Tako vsaj jaz sodim ljudi, in mislim, da nisem v zmoti. — Peter ZmerzJikar. iz sheboygana o proletarcu in njegovi obliki. SHEBOYGAN, O. — Klub št. 235 JSZ. je na svoji redni seji vzel v pretres tudi ponovno sproženo vprašanje o obliki Proletarca ter sklenil, da je sedanja oblika lista — torej revija — popolnoma na mestu in obstaja na stališču, da se ga ne spremeni v formo časopisa. Ako list v obliki časopisa ni dnevnik, tedaj nima smisla, da bi mu spreminjalo formo iz revije v časopisni plakat. Čemu spremembo? Oblika ne vleče. Treba je le razumnih ljudi, kateri znajo ceniti čtivo, pisano od delavcev za delavce, in list bo uspeval tudi naprej. Kot dolgoletni zastopnik lista vem, da pri agitaciji ne odločuje oblika. Ko pa ga enkrat na-roče in čitajo, jim ta oblika prav ugaja. Vidim, da hranijo mnogi cele letnike in jih od časa do časa ponovno čitajo. Če bi izhajal v obliki časopisa, bi ga ne mogli hraniti, ker v ta namen ne bi bil več pripraven. Danes ti prinese poštni sel časopis, zvečer, ako utegneš, ga pregledaš, naslednji dan pa se ga porabi za zavijanje lunča. Revija ni podvržena taki usodi. Glede jezika je moje mnenje, naj bi brl list pisan samo v slovenščini. Tisti, ki imajo rajše engleško čtivo, lahko naroče dobre angleške socialistične liste, kakor so npr. "Milwaukee Leader", "New Leader" itd. Pisani so v istem duhu kot naš Proletarec. Tednik "New Leader" stane $2 za celo leto, kar je dosti nizka naročnina in jo lahko vsakdo, ki dela, strpi. Kot ču-jem, je že mnogo slovenskih delavcev naročenih na "New Leader", ki izhaja v New Yorku in je smatran za najboljše, urejevan angleški socialistični list v tej deželi. Dvomim, da bi Proletarec dobil vsled angleške priloge toliko novih naročnikov, da bi se angleški del v njemu izplačalo ustanavljati. Naj se ga rajše poVeča za par strani v prilog slovenskega gradiva. Ako tisti, ki imajo nasprotno mnenje glede angleške priloge mislijo, da naj jo list ima, in če so uverjeni, da bo koristila pokretu — bo meni seveda prav. Glavno je, da list izhaja, najsibo v obeh ali v enem ali drugem jeziku. Anton Debevc, tajnik kluba št. 235 JSZ. Mnenja o vprašanju oblike "Proletarca" Klubi JSZ., ki so se izrekli za spremembo in svoj izrek sporočili do 18. marca: Št. 27, Cleveland, O. Klub št. 37, Milwaukee, Wis., ki priporoča list na 6 straneh Št. 46/, Collin\vood, O. Št. 1, Chicago, IU. Št. 222, Girard, O. Št. 13, Burgettstown, Pa Št. 180, West Allis, Wis. (Ta klub je za spremembo pod pogojem, da bi imel Proletarec v novi obliki osem strani.) Kansaški klubi JSZ. na konferenci 10. marca v Armi so se izrekli soglasno za spremembo. Ohijska konferenca JSZ. dne 20. januarja 1929 v Girardu, O., se je izjavila v prilog spremembe oblike. Konferenci JSZ. dne 30. dec. 1928 v Bridgeportu, O., in dne 27. januarja 1929 v West Allisu sta se. izrekli pogojno za novo obliko. Pogoj je, da so za spremembo le, ako bodo s tem stroški znižani in bo list večji. Za obliko revije kakor je sedaj so se izjavili sledeči klubi: Št. 114, Detroit, Mich. Št. 50, Virden, 111. Št. 232, Barberton, O. Št. 235, Sheboygan, Wis. Večina dosedaj prijavljenih klubov J.S.Z., ki re-prezentirajo večino članstva, je za spremembo, med tem ko je večina zastopnikov ter posameznikov sploh, ki so se oglasili dosedaj, za obliko revije. Pazite na sporočilo o odloku upravnega odbora v prihodnji številki. milwauški klub j.s.z. o proletarcu. MILWAUKEE, WIS. — Klub št. 37 JSZ. je na svoji redni seji sklenil, da je za spremembo oblike Proletarca, toda izhaja naj vsaj na 6 straneh. Nadalje je zaključil, da bo v svrho agitacije naročil s spremenjeno obliko 50 izvodov vsak teden za nedoločen čas. Tajnik. konferenca članstva socialistične stranke v chicagu. CHICAGO, ILL. — V nedeljo 24. marca ob 2:30 popoldne se vrši v Douglas Park avditoriju na Ogden in S. Kedzie Ave. konferenca članstva socialistične stranke v Cook County. Apeliramo tudi na članstvo JSZ., da se je udeleži v čimvečjem številu.—P. O. slovenski volilci, glasujte za soči-alistične kandidate v šolski odbor. MILWAUKEE, WIS. — Tukaj so se vršile dne 6. marca nominacijske volitve kandidatov za aldermane in v okrajni šolski odbor. Udeležba je bila zelo slaba, toda kar se tiče socialističnih kandidatov, so dobili vsi nominacijo, pri končnih volitvah dne 2. aprila pa se bo odločilo, kateri kandidatje dobe mandate. Rojaki volilci, te volitve so važne kakor vsake druge. Šolstvo je za današnjo dobo največjega pomena, in če ga bo kontroliralo delavstvo, bo to šolstvo služilo nam, ne pa zavajanju v prid vladajočih slojev. Torej v torek dne 2. aprila vsi na volišče! — F. P. Pevski zbor "Sava" v opereti "Spominska plošča" Novost v priredbah soc. pevskega zbora "Sava" bo spevoigra "Spominska plošča", ki jo uprizori v nedeljo 7. aprila ob 3. popoldne v dvorani ČSPS. Za to prvo opereto na našem odru vlada med slovenskim občinstvom v Chicagu veliko zanimanje. Začne se s predigro, ki se vrši na travniku. Delavci in delavke grabijo seno in pojejo. Prvo dejanje je pred Matijevo gostilno, drugo se vrši v občinski pisarni in tretje ter četrto zopet pred gostilno. Vloge imajo, Chas. Pogorelec, Jos. Gerbajs, Alice Artach, Louis Zele, D. J. Lotrich, Anton Andres, Fr. Udovich, Chas. Renar, Mary Udovich, Kristina Renar, Mimie Rojina, Anna Hihelčič, Kathrine Beuk, Joe Zupančič, nadalje nastopa v igri ves zbor. Petje bo spremljal orkester. Zborovodja je Jacob Muha, režiser pa A. Miško. Več o tej igri prihodnjič. Priporočamo vsem, da si nabavijo vstopnice v predprodaji, ki se dobe pri članih in članicah kluba št. 1 ter "Save". Kdor jih želi po pošti, naj pokliče na telefon Chas. Pogorelca v uradu "Proletarca". — P. O. IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z. V fond "Izobraževalne akcije JSZ." so vplačala društva, socialistični klubi in druge organizacije v me- secu januarju kot sledi: Številka društva in kraj. Vsota. 434, SNPJ., Arma, Kans...................$ 6.00 9, SNPJ., Yale, Kans......................................12.00 47, SNPJ., Springfield, 111..................................1.00 83, SNPJ., Bingham, Utah ................................1.00 10, SNPJ., Ročk Springs, Wyo..........................1.50 1, JPZS., Milwaukee, Wis.....................12.00 275, SBPJ., Maynard, 0......................................1.00 74, SNPJ., Virden, 111..........................................1.00 209, SNPJ., Nokomis, 111. .. ...............................2.00 600, SNPJ., Johnstown, Pa..................3.00 568, SNPJ., Wauk< n, 111.......................12.00 312, SNPJ., Collin\*wod, 0..................................2.00 214, SNPJ., Mullan, Idaho ....................................1.92 177, SNPJ., Reliance, Wyo..................................3.00 16, SNPJ., Mil?aukee, Wis..................................12.00 584, SNPJ., Mil?aukee, Wis..................................6.00 3, SNPJ., Johnstown, Pa..................................6.00 174, SNPJ., Krayn, Pa....................." 9.00 198, SNPJ., Willard, Wis......................................6.00 213, SNPJ., Clinton, Ind......................................1.00 48, SNPJ., Barberton, 0......................................3.00 87, SNPJ., Herminie, Pa......................................6.00 206, SNPJ., Gross, Kans......................................4.50 Pevsko dr. "Slovenka", Sheboygan, Wis..............6.00 Soc. pevski zbor "Naprej", Milwaukee, Wis. .... 12.00 Klubi J.S.Z. 1, Chicago, 111......................................................2.50 11, Bridgeport, 0..................................................1.00 17, Grays Landing, Pa..........................................2.00 37, Mihvaukee, Wis. ............................................6.00 41, Clinton, Ind......................................................2.00 47, Springfield, 111..............................................i.oo 69, Herminie, Pa...........................................1.00 Skupaj..............................$146.42 Tajništvo J.S.Z. nace žlemberger o "mladih" in sebi. GLENCOE, O. — Pride pismo, kaj je tvoje mnenje o obliki Proletarca, in pa vprašanja o agitaciji, o konferenci, o tem in onem. Čujem zabavljice, kritike, grožnje. V mlajših letih sem mislil, bo, vedno boljše bo — za naš pokret! Borili smo se in imeli zadoščenje, da se borimo za skupno delavsko stvar. Ko sem postajal starejši, sem videl, da ne zmorem več toliko kakor nekoč, in sem domneval: Mlajši bodo dorasli, se nam pridružili, delali z nami organizirano, pa jim bomo pomagali s svojimi nasveti iz naših izkušenj. Sedaj, ko sem star, vidim, da so bile tisto prazne misli. Imam zavest, da sem storil kolikor se je dalo. Tudi v prošli stavki sem delal — v pomoč svojim bratom. Ali časi so taki — jazz age ali kako se ,že pravi — in dobivaš batine, če ne plešeš po novi muziki disharmonije. Še bi rad kaj storil za Proletarca, za JSZ., ampak tukaj ni nobenega dela. Zvrtani hribi so mirni, nekdanje žive kompanijske hiše so podrtija, nekdaj mladi, živahni Glencoe ni več "picnic ground" kakor nekoč. čitam, dasi težko. Že v poznih letih sem pri delu izgubil eno oko, drugo se tej izgubi ni zlahka privadilo. Pišem, a tudi težko, vid nagaja. Tole omenjam, ker sem za spremembo nekoliko "sentimentalen". Ali Nace ostane v bojnih vrstah in bo storil za socializem kolikor bo mogel. — Nace Žlemberger. važna diskuzija v klubu št. 1 v petek 22. marca. CHICAGO, ILL. — V petek večer 22. marca se vrši v klubu št. 1 JSZ. diskuzija o toleranci. Kratke referate bodo imeli Fr. Alesh, F. A. Vider, Fr. Udovich in F. Zaitz, potem sledi razprava. Vsakdo bo lahko povedal svoje mnenje o predmetu na razpravi, Člane in članice kluba prosimo, da napravijo do tv seje, ali na seji, obračun s tajnikom za poslane jim vstopnice za priredbe do 3. februarja. Večinoma so to že storili, ali da bomo imeli račune od vsake posamezne priredbe komplitne, je potrebno, da napravite ta obračun vsi. — P. O. skupna priredba kluba št. 37 in soc. pevskega zbora "naprej". MILWAUKEE, W1S. — Klub št. 37 JSZ. in soc. .pevski zbor "Naprej" bosta imela skupno majniško priredbo v nedeljo 28. aprila, ker bo na ta dan uspeh kar se tiče programa in udeležbe boljši kot pa bi bil, če se bi vršila 1. maja. Prireditev bo v S.-S. Turn Hali. O programu, ki bo obširen, bomo sporočili podrobnosti pozneje. Vstopnice dobite pri tajniku. Fr. Perko. slovencem v san franciscu. Slovenskemu občinstvu v San Franciscu, Calif., naznajamo, da je čitalnica kluba "Slovenia" odslej odprta vsako nedeljo od 10. do 12. dopoldne, ob pondelj-kih in torkih od 1. do 2. popoldne, ob sredah, četrtkih in petkih pa od 7. do 9. zvečer. Čitalnica posojuje knjige zanesljivim osebam brezplačno. Ima jih veliko zbirko zabavne in poučne vsebine v slovenskem in angleškem jeziku. Naročena je v glavnem na vse slovenske ameriške liste in prejema jih nekaj tudi iz starega kraja. Rojaki in rojakinje, poslužite se te prilike ter porabite svoj prosti čas v čitalničnih prostorih kluba "Slovenia" v Slovenskem naprednem domu, 2101 Mariposa Street. Izobraževalni odsek kluba "Slovenia". Mirko Kunčič: Veriga moderne dobe RESNI časi zahtevajo resnih, razsodnih mož. Naša doba pa je polna omahljivcev, slabičev, nezna-čajnežev, sebičnežev, vetrnjakov; — mož, v pravem pomenu besede, šteje le malo. Večino izmed njih moremo na kratko in izrazito označiti z znanim Cankarjevim verzom: "To so hlapci in sandale so jim Bog!" Da, hlapci so. Pokorno in slepo služijo golemu materijalizmu; za duševne dobrine in kulturo srca imajo toliko razumevanja in volje, kot potepuh do poštenega dela! Hlapci so, ker jim je evangelij novodobnih klicarjev, poln svetlih oznanenj o bratstvu in enakosti, ljubezni do bližnjega, etičnem preporodu naroda in složnem delu za dobrobit vsega človeštva — le navadna fraza, brezplodne sanje glupih idiotov-- "Kaj srce, kaj duša, kaj ideali — ko polje v naših žilah kri vsa sveža in mlada, kipeča in silna, in kriči vse naše mišljenje in hotenje po življenju, opojnem in omamnem, polnem vriska in smeha, penečega se šampanjca, napitnic, samopozabe in izživetja! . . . Pustite nas pri miru s svojimi večnimi svarili in dolgočasnimi pridigami o bedi, ki se bliža, o bolezni, ki ji sledi, o trpljenju, ki mu ni meja, o smrti, ki stoji na pragu! Kaj nam vse to mar! Trenutek je naš. Mi sami smo gospodarji nad svojimi stremljenji in dejanji. Prostosti hočemo, absolutne prostosti vedno in povsod — to je naše geslo, naše svetovno naziranje, naš končni in edini cilj!" Tak je njih smeh. Z velikopoteznimi gesli o prostosti operirajo — in so hlapci najnižje vrste, hlapci svojih nizkih instinktov, hlapci, ki jim je materijali-zem vse, idealizem le še orumenel list zgodovine, kompleks neizvedljivih, otročje-naivnih osnutkov in načrtov, spadajočih med staro šaro. In niso samo hlapci. Moderni sužnji so, priklenjeni na verigo, ki je hujša od okov, pod katerimi so v davnih dneh zaman ječali in sanjali o svobodi ujetniki strašnih rimskih galej. Hujša od okov je ta veriga, ker je tu bistven razlo,ček: ujetniki na galejah so se kot levi borili za svojo čast in prostost in uklonili tilnike šele pod absolutno premočjo nasprotnika. Sužnji naše moderne dobe pa se podajajo prostovoljno sovražniku v oblast, klečeplazijo v pasji ponižnosti pred njim na tleh, poljubljajo v suženjski lidanosti roko, ki jih uklepa in jim jemlje moč svobodne volje in duha. Dvakrat sužnji so, kajti suženjstvo rimskih ujetnikov je bila čast, je bilo herojstvo,'visoka pesem ljubezni do rodne grude; suženjstvo slednjih pa je sramota, zabloda, uespoznavanje in omalovaževanje svojega lastnega jaza! Ako bi mogli zbrati in preobličiti v živo snov milijone in milijone pretresljivih prizorov, ki so se odigravali, se odigravajo in se bodo še odigravali za kulisami našega privatnega življenja, zbrati vso bedo, vso pro-palost, vse solze, gorje, vzdihe, krike groze in bolečine, izbruhe divjega sovraštva in zlobe, kopico najogab-nejših kletev in psovk, veletoke prelite krvi in zadanih ran . . . tedaj bi zrasla pred nami grmada, katere vrh bi segal do neba in zajel obseg polovico vesolja. Takšna je veriga moderne dobe: mogočna in vse-obsežna; z magično silo osvajajoča si svet, zamolklo pesem o robstvu pojoča. Še bučanje naših rek, šume- nje naših gozdov, se mi zdi, jo poveličava s svojimi večnimi, monotonimi refreni: Sužnji . . . veriga . . . sužnji . . . veriga . . . Takšna je veriga moderne dobe: vse naše javno in zakulisno življenje se suče okoli nje; še Skozi razore naše literature se vije kot polzaibrisan gnojen madež. Blagor njim, ki so jo zvarili! Bolj so zavidani, opevani in občudovani od olimpijskih bogov--O, življenje je velika ironija! Vi vsi, ki vas narava ni obdarila z duhovitostjo, marljivostjo, smislom za bedo in gorje do svojega sočloveka; vi vsi, ki so vam možgani zarjaveli in srca okamenela; vi vsi, ki zaman iščete v sebi značaj no-sti, možatosti, čustvenosti ter vsakojakih drugih duševnih vrlin in kreposti; vi vsi, ki niste zmožni za nobeno pošteno in resno delo, ki polegate v brezdelju, zehate in zabavljate čez ves svet, stradate in kradete bogu čas — vztrajajte, ne obupajte! Od vagabundstva do sijajne karijere je samo korak! Vstanite iz svojih brlogov, zavzemite se za svoje pravice! Pridružite se kadru ljudskih pijavk! Sprejeti boste z odprtimi rokami. Zakaj, glejte: razni visoko- in blagorodni gospodje, ki ne zamudijo nobene prilike naglašati svoj izbrušen nacionalizem, voljo za reševanje socialnih problemov, smisel za narodov blagor et icetera — se bodo požurili na vso moč, bodo zastavili ves svoj vpliv, vso svojo avtoriteto, da Vas čimprej e povzdignejo za valpte ljudskih interesov, to se pravi; da vam priborijo dekret za izvrševanje obrti, ki je njen poglavitni smoter in namen: izmozgavanje nerazsodne mase in polnjenje državnih blaganj ... Vi vsi, ki si želite tolstih trebuhov in še bolj tolstih mošenj, pridružite se kadru ljudskih pijavk — vzemite v levico bič, v desnico kladivo in kujte! Novi členi bodo rasli na verigi, z njimi bo raslo število vaših čestivcev, ljudi, ki vam bodo prisegali svojo globoko vdanost. In ko bo zapela veriga refren svoje nove temne pesmi o robstvu dn hlapčevanju — dvignite bič! Kot krotke ovčice se bodo priplazili do vaših nog, da vam dokažejo svojo zvestobo in vdanost. In skoraj ves narod — s svojimi pijanimi voditelji na čelu — bo vriskal in pel in pozdravljal novo skupino sužnjev — prikovanih na oštirjevo verigo. Vi vsi pa, ki vam je mati že v zibelki dehnila čut za lepoto v dovzetno srce in vam pela — da vas uteši lačne in nebogljene — 'pesem uspavanko o sladkem žgolenju slavčkov v goščavi, o čudoviti bliščobi zvezd, mavric in jutranjih zarij nad njimi, o smelem poletu galebov preko svobodnih dalj morja, o neuklonljivi sili in zanosu orlov nad strmimi gorami; vi vsi, ki trpite žejo in glad, hodite svojo pot razcapani in bosi, a s ponosno dvignjeno glavo upornika, z očmi, uprtimi v daljine, srcem, verujočim v zarje; vi vsi, ki vam zavest bogate duše in .čustvenega srca krona blede obraze; vi vsi, ki vas je narava že ob rojstvu obdarila z brezštevilnimi talenti, a vas ukanila za najvažnejše: za utelešenje istih — pojdite sami vase, vzemite vrv in se obesite! Zakaj zapisano je: ko boste najbolj lačni in žejni in grenkobe polni, vas bo srečal na cesti dobro rejen trebušček gospoda Mecena, srečal vas bo in vas prijazno in dobrodušno potrepljal po rami: "Izredne zmožnosti kažete, gospod Solzislav. Bral sem naslov (!) vaše poslednje socialne drame (drame same nisem utegnil prebrati, ker sem preobložen z delom za narodov blagor), prebral sem torej naslov vaše drame in rečem vam: ganil me je do solz!" (Tu se bo tolsti trebušček gospoda Mecena gromko useknil, kih-nil s pretresljivim, žalostnim glasom, obrisal solze mučeniškega znoja z zabuhlega obraza ter blago nadaljeval) : "Pravijo, da ste opisali v tej drami gorje in bedo svojega lastnega življenja . . . Res, ne izgledate mi baš sijajno.: zakrpana obleka . . . motne oči . . . upala lica — pojdite, greva na kozarec vina! Ta vas poživi. Plačam jaz!" In se bo trebušček gospoda Mecena v oštariji kar cedil od samega velikodušja, sočutja in globokega pojmovanja socialne bede. Ne bo se strašil nobenih žrtev: zalival vas bo z vinom, ko da ste sod brez dna. Zase pa bo naročil masten prigrizek — in v gloriji nebeškega samodopadenja mu bo zasijal obraz. Vi pa boste sedeli ob njem vsi obzirni in vljudni in vaše oči bodo polne prikrite ekstaze: iz njih bo gledal lačen volk in se zadivljen pasel na bori žemlji, ki bo ležala pred vami na mizi vsa mehka in sveža, a kakor sanja o paradižu nedostopna. Čisto na koncu jezika vam bo ležala plaha prošnja; ostala bo raeiz-govorjena na vekomaj, ker vas bo nje klaverne mehkobe sram. Sedeli boste pri mizi in umazani curki vina vam bodo tekli od brade navzdol. In vaše srce bo polno bolesti: spoznali boste, da je cilj vaših hrepenenj otročji in naiven ter prav tako nedostopen in nedosegljiv, kakor tista žemlja na oštirjevi mizi . . . Zakaj zapisano je, da življenje ni le velika ironija in komedija, marveč tudi globoko zasnovana tragedija, katere prvo dejanje se je odigralo že tedaj, ko je Noe preklel rod svojega sinu Kama, poslednje dejanje pa bo dokončano, ko bo padla poslednja veriga, ki je nizek simbol robskih duš. — In takrat se bo pričela ngva epoha v zbližanju narodov. In takrat bo naše življenje ena sama neskončna, višinam carujoča pesem ljubezni, bratstva, miru in sproščenja! Nad 42,000 volilcev v Mil-waukeeju se Izreklo za socialistično listo V torek 12. marca so se vršile v Milwaukeeju, Wis., primarne volitve za nominiranje aldermanskih kandidatov ter za kandidate v šolski odbor. Socialistični kandidatje so dobili 42,507 glasov, medtem, ko jih nestrankarski kandidatje niso dobili tolikšno število. Komunisti so dobili čisto malo glasov. Vsi socialistični kandidatje so dobili nominacijo. Glavne volitve se vrše v torek 2. aprila. Slovenski vo-lilci v Mihvaukeeju, udeležite se jih vsi, in glasujte v svojo korist za socialistične kandidate. "Proletarec" med Slovenci v Kanadi V Kanado se je naselilo v povojnih letih mnogo Slovencev. "Proletarec" je med njimi le malo razširjen. Marsikdo naših naročnikov v Zedinjenih državah ima v Kanadi kakega svojega prijatelja ali sorodnika, s katerim dopisuje. Naročite jim "Proletarca", ki jim bo povedal vsak teden mnogo več, kakor jim morete vi v pismih. V svrho, da seznanimo z našim listom kolikor mogoče mnogo rojakov v Kanadi, jim je naročnina znižana na $1 za štiri mesece. Pošljite dolar in pa naslov rojaka v Kanadi, kateremu naročate list. Opozorite na to ponudbo tudi svoje prijatelje, ki imajo sorodnike v Kanadi. Za starostno zavarovanje v ' Illinoisu Zedinjene države so v socialni zakonodaji daleč za drugimi industrialnimi deželami. A tudi tukaj se pojavljajo bolj in bolj pogosto predloge, ki imajo vsaj malo namena koristiti delovnemu ljudstvu. V legisla-turah raznih držav se že pečajo s predlogami in načrti za starostno zavarovanje. Delavec, ki bi dopolnil gotovo leto starosti, bi prejemal pokojnino, ne kot miloščino, ampak kot nekaj, kar je zaslužil. Tudi illi-noiska legislatura ima pred seboj predlogo, ki določa, da plača država osebi, ki je dopolnila 70. leto in nima svojih sredstev za preživljanje, $5 penzije na teden. Predloga je seveda zelo pomankljiva, prvič ker določa starost, ki jo dočaka le redkokateri mezdni suženj, in drugič, ker daje tej penziji pečat miloščine. Vzlic temu je bila ta predloga v zasedanju 1927 poražena in je sedaj znova pred poslanci. V odseku je glasovalo sedaj 15 poslancev zanjo in 9 proti. Prihodnji Šubljevi koncerti Operni baritonist Anton Šubelj bo nastopil to pomlad na raznih koncertih širom Amerike. V nedeljo 24. marca ob 3. popoldne bo pel v Slovenskem domu, Claridge, Pa., v nedeljo 7. aprila istotako ob 3. popoldne pa v Canonsburgu (Strabane), Pa., v dvorani društva "Postojnska Jama" SNPJ. timom". To je zato, ker je republikanec predsednik in je prosperitete cele kupe. Toda kaj bi bilo, če bi bil Norman Thomas izvoljen! Vse bi "štapalo" in mehi-kanski generali bi okupirali New York Central Shops, Fisher Body Ohio Company, National Acme, "VVhite Co., angleško dratovno in street kare bi konji vozili ali pa mulci ... In če bi bil Foster, boga mi — rrrrrrrrrrr ... — F. Barbič. RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z. za mesec februar 1929. kaj je rekel peter witt . . . ? COLLINWOOD, O. — Peter Witt je dejal: ". . . Torej odobravata internacionalno goljufijo obe stranki! ..." V clevelandski mestni zbornici je osem tatov. Tem prizanesejo vse prestopke. Mestni poslovodja vidi 50 let naprej, ne ve pa razlike v zemljišču, ali je vredno $83,000 ali $47,000. To je, kadar kupuje za mesto. Boljše je za Petra, da je bil častno poražen z Al Smithom vred, kakor pa da bi se senčil v dolarski slavi s Herbert Hooverjem. O koncilmanih mesta Cleveland pravi Peter Witt, da so zabiti vsi skupaj (they are ali dumb). Tudi naš rojak, na katerega smo vsi ponosni, je prizadet v Petrovi izjavi. Kaj pa, če Petra proglasijo za "kikarja"? Včasi so ga že, potem pa, ko se je odločil zadnjo jesen potegovati se za demokratsko nominacijo za governerja, so ga nekateri slovenski demokratje zelo pohvalili. Sedaj so radi take "žaljive" označbe zopet hudi nanj. Dne 13. marca sta tu debatirala rabinec Brickner in agnostik dr. Harry Barnes iz Northamptona, Mass., o Bogu in posmrtnosti. Rabinec Brickner je jako liberalen, je pa še vedno zaverovan v gotove dogme, v vsemogočno božanstvo in v neumrjočnost duše. Dr. Barnes ne veruje v Boga kakor ga nam predstavljajo razne vere, niti ne v neumrjočnost kakor jo slikajo vere. Dejal je, da tudi on veruje v boga, toda ne v legendarnega Jehovo. Ignoranca ljudstva si je ustvarila "vsemogočna božanstva", pekel, nebesa, angele in hudiče, in ko bo nevednost v takih nižinah razblinjena, bo konec tudi starinskih dogem v konfesijah. Ljudstvo bi zelo hitro napredovalo, če bi pose-čalo take debate in čitalo v dovoljni meri naše liste. Cerkve bi se potem kaj hitro spremenile v svetišča znanja in tedaj šele bi imelo ljudstvo koristi od njih. V tovarne instalirajo nove stroje. Kakor hitro je kje kaj izboljšanega, da prihrani na plačah delavcev, pa si kompanije omislijo nove stroje, in nekaj delavcev je ob službo. Kar pa je delavcev zaposljenih, jih priganjajo in jim podaljšujejo tudi delavnik z "over- DRiAVA « i .„3 L t IN MESTO i O- M « • 5 J 8 S ht C > >o ? 324 BR0AD STREET Tel. 1475 J0HNST0WN, PA. :: VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot rega-lij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenlh inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: ZMERNE CENE IN TOČNA POSTREŽBA. Pilita po moj Taliki eanik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih driav. Za obilna naročila se tople priporočam. E centov, ter indirektno prosjačil okrog vaju (opomba: okrog Gorjanca in Fenda) za ta denar, da si jo kupi, toda obrnila sta mu hrbet, meneč: Ti tega ne smeš, ker ni najina volja. Posegel sem v žep, da mu odpo-morem, toda moj žep je bil prazen, ter enaka usoda kot moja je bila tudi njegova." Fr. Mihelič pa pobija v dopisu z dne 6. marca v odgovoru John Gorjancu, da ga Rupnik ni pravilno razumel, kar se te buče tiče. Piše, da je le gledal buče v čolnu in računal, koliko stane taka-le buča v U. S. denarju, in pri tem omenil Rupniku, .da stane 3c, in vendar si jo ne more kupiti. Rupnik v svojem dopisu smatra za neodpustljiv greh, ker nista Fende in Gorjanc vedela Miheličevih misli o sladki buči. Ženske v nosečnosti si poželimo gotove vrste jedi, nisem pa mislila, da so moški v tem poželjenju strastnejši od nas. Mora biti pa le zadnje, drugače se o tem ne bi toliko pisalo. Takrat, ko si je Mihelič tako neizmerno zaželil bučo, smo bili na parniku v drugem razredu z dobro postrežbo. Dasi je bila buča le želja, bi se mu ugodila, samo namig bi bilo treba dati, pa se bi mu pritrkljala. Toda kako naj človek ugane misel, če je skrita? Argumentov o sladki buči se je poslužil Fr. Rupnik, da nas prikaže za sebičneže, sploh za ljudi brez usmiljenja. Je pa zelo dobro, da se je tista buča končno pritrkljala sem, ker tako vsaj vemo, kaj se je govorilo za našimi hrbti. Pa naj bo buča kjer jel Rupnik tudi piše, da smo jih pustili v komuni brez beliča, a Mihelič v svojem dopisu priznava, da smo mu posodili $60, pozablja pa, da mu je Gorjanc poleg tega dal ali posodil vsoto za brzojav v Cleveland in nazaj. Ni mi znano, koliko je znašala, a sodim, da je bilo okrog $75 vsega skupaj. To je vsekakor več kot "belič". Mihelič poudarja, da Rupniku nismo posodili, pač pa njemu. Naj se Mihelič spomni, ko je rekel že pri slovesu, da se Rupnik tudi povrača, samo nam še ni povedal, in omenil, naj pustiva še nekaj denarja, ker ga bo Rupnik potreboval za prošnjo potnih listin in je Fende dal še $40, poprej pa $20, ostalo pa Gorjanc, kot že omenjeno. Mary Fende. Dva deževna in vetrovna meseca Star angleški pregovor pravi, da veter v marcu in dež v aprilu prinese rože v maju. Toda ta veter in dež sta zelo nevarna za sedanji čas, in če se hočete izogniti zlim posledicam, morate skrbeti za redno delovanje vašega črevesja. TRINERJEVO GRENKO VINO deluje zelo Tino. Ono vam jača cel sistem s tem, da vam čisti drobovje, pomaga prebavi, ter ureja ledvice in jetra k normalnemu delovanju. "Watsonville, Cal., 6. febr.—Kakor hitro sem začel rabiti Trinerjevo grenko vino, sem se počutil olajšanega. Vse posledice, ki so nastale po prestani influenci, so izignile, z njimi tudi vse želodčne bolečine. S. D. Lopez." — Pri vseh lekarnarjih. Vrednostni kupon v vsakem zavitku. Brezplačni vzorec se dobi od Jos. Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, lil. POTOVANJE V JUGOSLAVIJO skozi potniški oddelek naše banke je zelo priljubljeno. Skoro vsak dan dobivamo vprašanja za podatke o potovanju iz vseh krajev Amerike od ljudi, ki mislijo iti preko. Sledite njihovemu vzgledu tudi vi, in če nameravate iti na poset v domovino, se obrnite na nas za potrebne podatke. Mi zastopamo vse parobrodne linije in vas lahko odpremimo kadarkoli sami želite. Izpolnimo vam za povratni "Permit", pomagamo pri dobavi potnega lista, in vseh drugih stvari, ki so v zvezi s potovanjem. Naši zastopniki skrbe za vas in za vašo prtljago ves čas vašega potovanja. Od časa do časa oglašamo v listih imena vseh potnikov, ki prihajajo ali odhajajo preko skozi potniški oddelek naše banke. KASPAR AMERICAN STATE BANK prošnje vizumov 1900 BLUE ISLAND AVE. chicago, ill. DENAR V JUGOSLAVIJO POŠILJAMO PO NAJNIŽJIH CENAH