2
Vprašanja in odgovori.
Drugi odgovor na 114. vprašanje: Na naša po/.ve-danja glede dobrih molznih ovac smo dobili nastopno pismo od predsednika hebskega  živinarskega društva:
Jaz posebno priporočam friziško ovčje pleme. To pleme sem vpeljal v hebsko deželo 1. 1885., koder uspeva izvrstno. Ovce dajo zelo veliko mleka. Na Kranjskem bi to pleme gotovo prav izvrstno uspevalo. Ovce niso mehkužne, ampak prenašajo brez škode vse vremenske izpremembe. Na Kranjskem bi se jim gotovo veliko bolje godilo nego ob obalih viharnega severnega morja. Glavna reč je, da imajo ovce tega plemena veliko paše, ker v hlevu jim ne dene dobro. Mleko je posebno rabno za sir, kateri je zelo drag. Jaz prodajam enoletne breje ovce po 20 gld., dveletne breje ovce po 25—30 gld. Sedanji letni čas je ugoden za razpošiljanje, ker ne trpe ovce toliko, kolikor po leti o veliki vročini.                                                R. Maverhoffer.
Naslov: R. Mayerhoffer, Obmann und Landwirth in Tasclnvitz, Post Aich bei Karlsbad.
Ravno o tej reči smo dobili od druge strani naslednje pismo:
Letošnjo spomlad sem dobil iz Frizlanda na Nemškem nekoliko ovac za poskušnjo. Pleme je izvrstno, od ene ovce dobivam več mleka nego od treh domačih. Volna je tudi finejša. Dva ovna tega plemena imam na prodaj.                 A. Ličan v Ilirski Bistrici.
Vprašanje 115. Po hrastovih gozlih svojih imam več goličav, katere sem posadil uže tri leta po vrsti z želodom. Želod so pa miši redno pojedle. Kako naj želod varujem miši? Ali naj ga morda sadim bolj globoko ? Ker je kostanjeva nastelja boljša od hrastove, mislim omenjene golicave nasaditi s pitanim kostanjem. Obrnil sem se zaradi kostanjevih sadik do c. kr. osrednje gozdarske drevesnice v Ljubljani, a odgovorili so, da jih nimajo. Kje drugje bi mogel dobiti proti plačilu 1000 do 2000 dve do triletnih sadik pitanega kostanja? Kedaj je najugodnejši čas saditi pitani kostanj? (J. H. na G.)
Odgovor: Proti gozdnim mišim ne morete ničesar pravega storiti. Strupa ne smete rabiti zarad lovske postave. Če sadite želod globoko, ne uspeva. Najbolje ravnate, ako želod stratificirate. Kake tri do štiri tedne poprej, predno sadite želod, denite ga v zaboj ter ga pomešajte z vlažnim peskom. Zaboj shranite v primerno topli prostor. Kadar požene želod 3—4 ™^ dolge kali, takrat ga je čas saditi. Sicer bode raslo po goličavah hrastovega gozda vsako drugo drevje raje, nego hrast. To lahko izkusite v vsakem gozdu. Če posekate drevje, zraste na golicavi vselej drugo nego je raslo poprej. Sadik pitanega kostanja doboste gotovo v gospoda  grofa Lanthierija  gradu  na Slapu.
3
Kolikor nam je znano, morajo jih imeti tam še več tisoč, ki so ostanki nasadov sadjarske šole. Kostanjevo drevje sadimo tedaj, kadar drugo sadno drevje. Morda ima tako kostanjevo drevje na prodaj kateri izmed naših č. bralcev?
Vprašanje 116. V zadnji številki „Novic" popisujete napravo za razdelitev gnojnice. Bi li dobro služila taka naprava.] pritrjena na strani soda, ker imamo pri nas sod na legnarjih sredi voza, ker je pre-težavno na zadnji premi prevažati sod? Koliko bi stala voznina za napravo do semkaj ? Bojim se, da bi ne stala več nego naprava sama. Morda je dobiti tako napravo v Ljubljani pri kakem tovarnarji? (J. M. v S.)
Odgovor: Naprave za razdelitev gnojnice ni pritrjevati na stran soda, ker se ne zliva potem gnojnica počez, ampak po dolgem. Sicer pa morete, če Vam ni nič do tega, ako se omažeta zadnji kolesi in zadnja prema z gnojnico, napravo pritrditi na sod, če leži tudi sredi voza. Gnojnica se bode še vedno dobro razdeljevala. Vprašali smo, koliko da stane vožnja do Vas. Sporočimo Vam, kakor hitro zvemo. V Ljubljani ni dobiti take naprave, a je tudi ne sme nihče ponarejati, ker je patentovana.