Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10,-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1.- za vrsto — < Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo in Upravništvo: Via Oarducci št. 10, il. nad.
cene za letne naročnike.
POLŽEVA HIŠA t/
Vem da se namuznete, kedar zagledate ta naslov, toda kdorkoli bode pazljivo sledil našim izvajan jam, nam mora pritrditi, da drugega imena ne zasluži današnje zadržanje onih mož, ki si domnevajo, da igrajo politično vlogo na Goriškem.
Pred kratkem, to je takrat, ko je bila objavljena naredba tržaškega generalnega civilnega komisarja, s kojo se je ustanovil začasni šolski odbor za Julijsko Benečijo, smo zapazili med nekaterimi slovenskimi krogi vihanje nosov, ker se ni imenovalo izvestnih političnih eksponentov v ta odbor. Nekdo nas je celo na cesti nahrulil, češ, glej no, kako postopa italijanska vlada z nami in na kak način prezira naš razum-niški element v deželi. Gospod je bil tako ogorčen, da nismo mogli do nikake stvarne diskusije.
No, načeloma se moramo tudi mi pridružiti tej nezadovoljnosti, kajti pravično bi bilo, da se pozcve v ta odbor (menimo, da je še vedno čas) nekaj naših šolnikov, ki niso baš take reve, da bi ne znali ziniti poštene besedice. Prav potrebno bi bilo, da pridejo še nekateri člani v ta «začasni odbor», kajti drugače se bojimo zopet kakega novega izrodka, ki bode naše ljudstvo na novo razburil. Ali ne bilo dobro, da bi italijanska vlada odložila svojo ozkosrčnost in postopala nekoliko velikodušnoj še napram onim, v kojih j hoče videti svoje bodoče državljane ?
Ako naj se ima vstvariti vzajemno sodelovanje med Italijani in Slovenci in trajen sporazum z Jugoslavijo, je treba odpreti srce in pokazati iskrenega umevanja za naš položaj. O-i stalo pride samo ob sebi. Mi stavljamo vse naše upanje na politiko sporazuma in za nas pomeni bolestno razočaranje vsak korak, ki nam o-težkoča delovanje v tej smeri, posebno, ker so slični dogodki orožje v rokah naših «ekstremistov», ki nam hočejo na vsak način dokazati, da je naš trud popolnoma brezv-spešen.
Mi računamo namreč danes na to, da se naše delovanje skrbno opazuje in da je pri mnogih Slovencih vže prodrlo pravo prepričanje, da gradimo stavbo, pod kojo bi bili varni dežja in toče, in da je potemtakem naše delovanje le v korist, ne pa v šlcodo ali varanje slovenskega prebivalstva v zasedenem ozemlju.
Radi tega nočemo zgubiti našega poguma in se bodemo bojevali naprej. s$aj ne iščemo političnih časti in ne hrepenimo po «mandatih», ker j se zavedamo, da je naš položaj na <JOriškem podoben goreči hiši, kojo m°rajo gasiti vsi brez razlike. V nevarnosti in zmešnjavi nihče ne vppaŠnje svoje sodruge, kaki stranki Popadaš in kako posebno strujo zasleduješ, ampak dobrodošel je vsak, ki dela in zna delati ter pomagali. To je temelj, vse naše politike. Delajmo neumorno in ne vprašujmo I se danes po strankarskih programih, ker ni Časa za to. Politika mandatov je in mora vgasniti.
Neštetokrat smo povedali, da je to naše izhodišče in nobeno drugo. «Goriški Slovenec» je zbog pomanj-I kanja drugih sredstev postal glasilo °nih, ki se kličejo na delo, da se ohrani slovenski živelj na Goriškem.
V svesti si tega čistega namena, smo nastavili naše moči, kjer smo mogli. Obrnili smo se do slovenskih rodoljubov in jim obrazložili položaj, predložili program delovanja, «suhega» delovanja in ničesar drugega, pa smo dobili jasen in točen odgovor, da se pod to vlado no deluje, ne ih nikdar!
AT ta odgovor je bila grda hinav--Išipa, gospodje, ki se nazivlja jo pol htične «korifeje» so med tem tiho zlezli^v polževo hišo...Jd.,ao jo krstili «Rdinost», politično društvo.
S tem je zadoščeno stari politiki. Dejanj ni treba, zadostuje pač «firma». Izločeno je vse, kar ni akreditirano,* ker je «polževa hiša» premajhna za one, ki hočejo prodirati z novo taktiko. Iz te «polževe hiše» prikukajo včasi polževi rožički jugoslovanskega nacij onälizrna, toda prav bprazno, da se ne zgodi nič hudega. Vse rahlo in zaupno! No, ti polževi rožički so se stegnili oni dan tja do Ciuffelija in mu predočili ljudske kulturne potrebe.
Pri tem so mu seveda tudi zatrjevali, da ne morejo iz svoje jugoslovanske _ kože, kojo si hočejo ohraniti do zadnjega zdihljeja. Prav idealno ! Niso hoteli varati Ciuffelija, ker si so bili v svesti, da izven svoje polževe hiše ni druge politike, ki bi morala narodu koristiti. Pa tudi taktika ostane vedno v polževi hiši. Ni jo druge taktike, trdijo reveži v šibki hišici, ki jim je tako trdo prirastla na hrbet, da se je ne morejo več znebiti.
Le s polževo hišico in v polževi hiši je dobro. Ali se spominjate ono basni o polžih, ki so bili v ponvi in so se spočetka veselili gorkote, a ko je postala gorkota žerjavica, so reveži poginili ?
To jo zgodba o polževi hiši. Toda mi si smo svesti, da smo danes prosti, a osamljeni v naši politiki, ker dejanski nimamo kam glave položiti. Niti polževe hiše nimamo. Izpostavljeni smo kritiki, burji in viharju in vendar hočemo vstrajati in gotovi smo našega vspeha, ker vemo, da pogumnosti sliši svet. Polževe hiše ne rabimo, ker vemo, da nam ne služi*. Saj vidimo, kaj zmorejo oni v polževi hiši, ki bi bili za ves sveti radi voditelji naroda.
Toda tudi te bolezni smo prosti, ker vidimo pred seboj bodočnost, v koji ne bode nihče tekmoval za narodno vodstvo. Saj že danes išče vse polževo hišo in trdi, da je tam noter ves pristni slovenski narod zasedenega ozemlja. No, nekoliko velika je ta beseda, toda čudna se nam ne zdi, ker vemo, da polži ne vidijo daleč pred se.
Toda nič ne de, danes je v polževi hiši bolje nego zunaj in dokler ni hujšega se ostane v polževi hiši, potem pa švrk -— črez mejo.
Mirovna konferenca razpravlja reško vprašanje.
„Corriere della sera" poroča: Reški dogodki, ki so se dosedaj razpravljali e-dino v zasebnih pogovorih med raznimi zastopniki zavezniških vlad, so prišli tudi v pretresovanje vrhovnega zavezniškega sveta, ki je odobril zadržanje posameznih zavezniških velevlasti, namreč, da se izreče zaupanje italijanski vladi in se ji pusti popolnoma prosto roko v akciji, ki jo namerava izvršiti.
Mora se povdarjati, da je reservirano zadržanje zaveznikov dokaz, da se zavedajo zavezniki zamotanosti položaja, ki je nastal vsled zasedbe Reke po prostovoljcih Gabrijela d’ Annunzija. Moglo se bi trditi, da umevajo zavezniški krogi posledice zapostavljanja jadranskega V-prašanja sploh in reškega Vprašanja posebej in morda tudi obžalujejo, da se niso poslužili priložnosti, ki se jun je nudila pred kratkem za rešitev reškega V-praŠanja, predno se je namreč vdejstvilo sklepe vojaške preiskovalne komisije.
„Corriere della sera“ pravi dalje, da se upa, da predoči Tittoni mirovni konferenci težko odgovornost, ki si jo je navalila s tem, Je Ve^no odlašala rešitev perečih Vprašanj. Ako bi takoj o-dobrila amerikanska Vlada dogovor glede Reke med Italijo, Francijo in Anglijo in posebno, če bi bila pritrdila italijanskemu predlogu, glasom kojega b| dobila zveza narodov reško luko, dočim bi ostalo mesto Italiji, se bi danes ne znašli zavezniki pred takim položajem, da prepuščajo sedaj Italiji sami, da se potegne iz nastalih težav.
„Možno pa je“ tako nadaljnje „Corriere della sera“ svoja nadaljna izvajanja, „da vrhovni zavezniški svet tudi sedaj ni še prepričan o nujnosti tega vprašanja.
Molk v angleških in amerikanskih dipio-matičnih krogih bi kazal na to, da si hočejo ohraniti proste roke. Tako je u-panje, da se bi zavezniki lotili rešitve jadranskega Vprašanja še Vedno malo, posebno, ker je začel siliti Lloyd George, da se bi za sedaj mirovna konferenca razšla, ker nima baje Anglija mož, ki bi mogli zastopati na parižki konferenci Lloyd Georgesa ali Balfourja, ki se morata na Vsak način vrniti domov.
Vsled ugovarjanja od nekaterih strani je Lloyd George popustil V toliko, da bi delovala mirovna konferenca še kakih deset dni. Potem pa gre „konferenca“ na počitnice.
Tekom teh desetih dni se bi vročila mirovna pogodba Bulgariji in se bi istodobno proučevalo tudi ogersko vprašanje.
Pred Vsem se namerava vkleniti potrebne korake, da se ustanovi v Budimpešti nacijonalno varnostno službo, ki ima nadomestiti rumunske čete.
Med tem odpotuje tudi Tittoni V Rim in res smo radovedni, je-li in kaj bode poročal italijanski zbornici o svoji parižki misiji, od koje je odvisna ratifikacija Ver-sailske in avstrijske mirovne pogodbe V italijanski zbornici.
Nemčija misli na novo vojno.
V nekem pogovoru, ki ga je imel general Leman, junaški branitelj belgijskega mesta Liticha, s kardinalom Mercier v New Yorku glede neizogibnosti novega nemškega napada na Francijo, se je izjavil, da smatra za vtemeljene kardinalove misli, da bodo Nemci v kakih 15ih letih ponovili svoj napad na Francijo preko Belgije. „Nemčija“, je rekel imenovani general, pričenja vže z novo organizacijo za bodočo vojno“.
Rumunski ministerski predsednik odstopi!.
Parižki „Temps,, poroča, da je dobil rumunski poslanik V Parizu brzojav z dne 13. t. m., v kojem se mu poroča, da je podal ministerski predsednik Bratianu svojo ostavko. Bratianu utemeljuje svoj odstop s tem, da ne more podpisati mirovnih klavzul, ki jemljejo Rumunski to, kar jej je bilo zagotovljeno v pogodbi iz leta 1916. Ne strinja se pa tudi z na-daljnimi klavzulami, ki so V nasprotju s suverenostjo rumunske države. Meni, da bode njegovemu nasledniku, ki ne bode imel vezanih rok, lažje najti izhod iz položaja, ki se je ustvaril zadnji čas med Rumunijo in zavezniki. Z Bratianujem zgine s površja važna politična oseba V balkanski politiki.
Jugoslavija podpiše mirovo pogodbo v Avstrijo. .
Jugoslovanska delegacija v Parizu je sporočila mirovni konferenci, da je pooblaščena podpisati mirovno pogodbo z Avstrijo vštevši tudi klavzule dogovora glede zašč te narodnih manjšin.
Bivši avstrijski cesar Karl I gre na ^panjsko.
Španjski listi poročajo, da se popravlja kraljeva palača Magdalena prj Sant-anderju V svrho, da jo vporabi za svoje bivališče bivši avstrijski cesar Karl, njegova družina in spremstvo.
Avstrijska mirovna pogodba v italijanskem parlamentu.
Italijanska zbornica je imenovala komisijo 24 članov, ki se ima pečati s proučevanjem avstrijske mirovne pogodbe.
Komisija 'je pri svojem proučevanju Vže razkrila razne nedostatke.
Pred Vsem se spodtika nad nejasnostjo glede mej in odškodnin. Luzzatti je menil, da tudi ni jasno vprašanje javnega dolga avstrijskega z ozirom na državo in lastnike avstrijskih državnih papirjev, ki bivajo .v anektiranem ozemlju. Poslancu Alessio ni bilo jasno, kako se urede pravne razmere novih podanikov nasproti onim, ki prevzemajo posledice mirovne pogodbe ali jasneje rečeno, ali naj se da Nemcem v Italiji vse državljanske ugodnosti v nasprotju z onimi, ki ostanejo v Nemški Avstriji.
Nekdo je zopet sprožil misel, da ni nikake sile odobriti mirovne pogodbe, ker se itak zaveznikom niti ne mudi ratificirati nemške mirovne pogodbe.
Tako se je sestavilo celo vrst vprašanj na vlado in marsikdo se je izjavil, dg ne bode glasoval za odobritev mirovne pogodbe, dokler ne bode jasno jadransko vprašanje,
Krog tega vprašanja je bilo seveda največ govora. Pred Vsem je tvorilo predmet razgovora Vprašanje, V kakem stanju se sploh nahaja jadransko Vprašanje in je-li londonski dogovor popolnoma prejudiciran in je že nepreklicno začrtan bodoči položaj v Jadranu, ali pa visi še vse v zraku. To bode moral Tittoni povedati.
Habsburžani na Ogerskem.
Preko Švice dohajajo poročila, glasom kojih pridobiva reakcijotiarna Friedricho-Va vlada tla. Ogerski socijalist Garamy poživlja V časopisu „Arbeiter Zeitung“ ententne sodruge, da odstopijo iz svojega stališča, ki jim zabranja Vsako Vmešo-Vanje, kar zamore postati pogubno za Ogersko, kjer gospoduje danes tolpa pustolovcev. Ententa je z izločitvijo nadvojvode sicer storila en korak naprej, toda treba je še nadaljnega koraka in vreči Friedrichovo vlado. Po Garamije-Vih nazorih bi morala ententa s prisilnimi sredstvi odstraniti Friedricha.
Po nadaljnih poročilih se Friedrichova Vlada ne le vtrjuje v svojem gospodstvu, ampak kaže tudi vedno bolj svoje monarhično lice. V raznih pripravljalnih sestankih konstituante, ki se Vrše na različnih središčih, se govori o nadvojvodi Jožefu kot ogerskem kralju. Po uradnem listu „Kög-geli Hirek“ bi moral biti sedež konstituante v kakem mestu na deželi in ne v Budimpešti.
Dunajski časopis „Acktuhrabendblatt“ poroča o odhodu rumunskih čet kot gotovemu dejstvu. General Mardarescu da pusti v Budimpešti ie mal oddelek. Ta oddelek bi tvoril skupno z ostalim en-tentnim vojaštvom neko mednarodno o-rožništvo v svrho vzdrževanja miru in reda.
Druga švicarska poročila se pa glasč, da želi sicer ententa, da bi zapustile rumunske čete Budimpešto, toda da se Ru-munci temu odločno vpirajo.
Vrvenje na Irskem.
. Iz angleške države dohajajo zopet V-znemirljiva poročila o irskem gibanju. Politični zločini so zopet na dnevnem redu. Zahrbtni napadi na državno policijo so vedno pogosteje na dnevnem redu in postajajo od dneva do dneva drznejši. Prošlo nedeljo je bil napaden oddelek angleških vojakov, ki so bili sicer oboroženi s puškami, toda slučajno pa brez municije. Vojake so obdali nepoznani ljudje, ki so naperili nanje svoje samokrese zahtevajoč izročitev orožja in o-preme. Vojaki so se morali udati potem, ko so imeli enega mrtvega in enega težko ranjenega. Napadalci so jo odpihali na to z avtomobilom, ki ga ni bilo več mogoče izslediti, dasiravno mu je bil takoj na sledu Vojaški zrakoplov. Vendar ni končal dogodek s tem. Sodnijske oblasti v Fermoyu so naslednjega dne pričele z običajno preiskavo umora na kar so izrekli zvedenci mnenje, da je umrl Vojak slučajne smrti, koje vzroka ni mogoče ugotoviti! To je angleško posadko v Fermoyu tako hudo razkačilo, da so sklenili dati meščanom zasluženo lekcijo, Odpovedali so pokorščino svojim častnikom in pričeli razsajati in razbivati okna prodajalen po glavnih ulicah. Nadaljevali so to svoje počenjanje precej časa, toda ranili niso nobenega. Domača drhal pa je ta slučaj izkoristila in pričela pleniti. Vsled tega se je moralo priklicati na pomoč tudi posadke sosednih krajev, ki so morale nastaviti strojne puške, da so naredili mir in red. Ta dogodek pa je Irce tako močno razburil, da je začelo na široko okrog po deželi vreti. V Londonu pa se je zopet pričelo razpravljati, kake vkrepe bi morala storiti vlada, da vspostavi trajen mir in zadovoljnost na Irskem.
Med tem pa zopet poroča „Daily Express“, da se je posrečilo Sinfajnerjem pred kratkem V neki noči polastiti se angleškega monitorja, ki je bil zasidran v zalivu Moukstowna s tem, da se je posadko presenečilo. Tolpa je poprej precej časa krožila po zalivu V čolnih in je v najhujši temi porabila priliko, da je napadla angleški monitor. Posadka je bila popolnoma iznenađena. To zmešnjavo sovporabili napadalci, da so mogli odnesti bogat j len sestoječ iz pušk, municije in drugih dragocenih predmetov. Toliko Fermoy kakor tudi Monkstown’ iški zaliv se nahajata v bližini Cork-a.
Ta poojstriiev položaja vsled zopetnega pojava sinfainerskega gibanja na Več krajih Irske kakor tudi težki izgredi, ki so se odigravali v Corksi grofovini, so prisilili irskega gubernatorja maršala Frenclia, da je izdal celo Vrsto policijskih vkrepov, ki proglašajo sinfajnerske zveze kot protizakonite in razpuščajo zloglasni republikanski parlament, ki se je ustanovil V Dublinu brez nikake posebne o--pozicije od strani angleških oblasti.
Vsled teh odredb je vdrla angleška policija V Dublinu v glavna irska shajališča in zbirališča sinfeinerskih zvez, pri čemer so bile zaplenjene velike množine dokumentov in je bilo zaprtih več oseb.
Istotako so bili Angleži tudi prisiljeni odposlati močne vojaške oddelke v Dublin, Cork in druga mesta tako, da je sedaj Irska vojaško popolnoma zasedena.
Ni potreba povdarjati mučnega vtisa, ki so ga zbudili ti irski dogodki na Angleškem, kjer se Vsi zavedajo dejstva, da obrača svet oči na Irsko in da Vzbujajo ti dogodki, posebno v Ameriki, Angliji jako sovražno strujo.
Reški dogodki.
O reških dogodkih se ne ve ničesar pozitivnega. Položaj se zdi nespremenjen. Vlada se trudi, da bi rešila to vprašanje tako, da bi bilo čim manj mogoče hrupa.
„Tribuna“ poroča o nekem poskusu, da se bi z lepa stvar poravnala.
„Dne J6. t. m. proti večeru ste dospeli v bližino reškega obrežja lovski torpedovski „Stocco“ in “Sirtori“. Iz „Stocco“ je. stopil admiral Casanova, ki se je pripeljal s čolnom na krov Vojne ladje „Dante Alighieri“, na kateri je dal potegniti na drog svoje znamenje. Poskusil je pregovoriti Častnike in mornarje, da bi odpotovali z Reke. Moštvo in častniki pa so ostali nepremanjkljivi v svojem sklepu, da ne zapustč mesta.
V tej uri so se dale na razpolago Gabrijela d’ Annunzio vse finančne straže skupno s poveljnikom ter močna skupina karabinerjev s svojimi častniki. Razun tega dohajajo neprenehoma v mesto „ka-mijoni“ s častniki in vojaki.
Poroča se tudi, da je došel V Opatijo general Robilant, ki ima baje nalogo korakati z dvema divizijama na Reko, da vspostavi red. Bilo bi to jako nepremišljen čin, ker bi gotovo vse častništvo in moštvo stopilo V vrsto reških prosto-' Voljčev.“
General Badoglio je izdal nadalje proglas na vojaštvo Julijske Benečije, v kojem jih poživlja na potrebnost vojaške discipline, ki jo Vidi ogroženo v samo-glavnem postopanju posameznih pripadnikov armade. Priporoča vojaštvu, da se ne uda svojim srčnim nagnenjem, ki bi mogla ogroziti sadove zmage. Poslušnost je prva vojaška čednost in v tej uri mora vojaštvo zabiti tudi reško Vprašanje, kajti razrahljena disciplina ne služi domovinskim interesom“.
iz nadaijne uradno objave izhaja, da je mestu popolnoma obkoljeno od vladi zvestega vojaštva. Gori omenjeni admiral Casanova, ki se je dal izkrcati, da bi pregovoril reško posadko k odhodu, je bil neopravičeno pridržan. Uradno poročilo trdi tudi, da so se skoraj vsi na Reki nastavljeni karabinerji Vrnili v pre-mirno črto. Istotako da je odšlo iz Reke 70 bersaijerjev-kolesarjev.
Časopisje ne kaže prevelike solidarnosti z vlado. „Popolo d’Italia“ se zaganja s psovkami v Nittija; nekateri časopisi pa zagovarjajo podjetje bolj po o-vinkih. Vlada je na vsak način v taki zadregi, da je moral Nitti ublaževati svoj govor naslednjega dne.
Ve se dalje, da je prevzel mestno poveljstvo Gabriele d’ Annunzio, nakar je tamošnji italijanski general Pittaluga zapustil mesto. Nato so se porazdelila med v Reki nastanjeno italijansko častništvo vojaška poveljstva. Hrvatski časnik v Sušaku je prepovedan, ker je baje psoval reške ženske.
Angleške čete so odšle iz Reke. Gabriele d’ Annunzio jim je hotel baje prirediti častno odhodnico, toda ni mogel izvršiti svojega namena, ker je obolel. Sicer pa je dalo častno spremstvo angleškemu vojaštvu bataljon arditov.
*
Po zadnjih poročilih se je posrečilo Tittoniju pridobiti Francijo in Anglijo za to, da se prizna Reko Italiji, luka pa o-stane mednarodna. Tudi amerikanska delegacija je to rešitev toplo priporočila in odposlala Wilsonu V konečno razsodbo. Konečna rešitev jadranskega vprašanja leži torej zopet V Wilsonovih rokah in z največjo napetostjo zre sedaj svet proti Ameriki. Opomniti je še, da postaja javno mnenje v Italiji D’ Annunzijevemu podjetju vedno naklonjenejši.
Zobozdravniki atelje
Dr. hkrkulej Pernecher
edini medicinski zobozdravnik v Gorici
Gorso Vitt. Em. III. št. 14.
Atelje je odprt ob delavnikih in praznikih od 8. predp. do 7. popoldne.
«GORIŠKI SLOVENEC»
Domače vesti
Nečloveški sin. V pondeljek so kara-binerji v predmestju Sv. Roka aretirali kmeta Eugena Spessot, 22 let starega in bivajoča v kočniku.
Bil je poprej v avstro-ogerski mornarici. V nedeljo se je zbesedil sin z očetom, pri čemer se je pa tako spozabil, da je lastnega očeta nabil in močno poškodoval.
Tatvine. Prejšno noč so obiskali tatovi na solkanski cesti bivajočega 75 let starega Andreja Tomšič in mu odnesli 20 kokoši v vrednosti 150 lir.
— Na tržaški cesti št. 15 bivajoči u-radnik Leonardo Troiani je naznanil ka-rabinirjem v Via Dogam', da mu je spreten tat odnesel uro z verižico med tem, ko se je mudil v poštnem poslopju po u-radnih opravilih.
Lahkomišijenost. 14 letni Jožef Dra-šček, stanujoč v Via Corno št. 27 se je sprehajal v spremstvu svojega brata ob soškem obrežju. Naenkrat zagleda odprto granato, v koji se je nahajal še strelni prah.
Dečkota je premagala skušnjava, da je hotel zažgati strelni prah. Približal se je z žveplenico strelnemu prahu, ki je seveda z velikim plamenom zagorel in pri tem radovednega dečka tako dobro ožgal, da so ga morali prepeljati V tu-kajšno bolnišnico usmijenih bratov.
Izpr«d sodnije. Kovača Angelo Donag-gio in Peter Maraco, prvi 18, drugi pa 19 let star, oba stanujoča V Gradežu, sta 'ila obtožena, da se je našlo pri njih. ^5 metrov cinkaste cevi, ki je bila občinska last.
Tatova sta priznala svojo krivdo in sta bila obsojena vsak 10 dni zapora.
— V Červinjanu bivajoča Gizela Tolloi je bila odolžena, da je vkradla za časa avstrijske vlade iz stanovanja nekega Gustava Lenassi pohištvo, perilo in posodo. Obtoženka se je zagovarjala, da je hotela te stvari le rešiti, nikakor pa ne obdržati.
Sodni dvor je to opravičbo sprejel in obtoženko oprostil.
— 51 let stari Leopold Konic iz Šte-ve a si je prisvojil Žakelj, v kojem je bi ^ možka in ena ženka obleka, 2uw svežnjev topaka, 18 zvežnjev cigaret in dva kilograma sladkorja. Žakelj je ležal v vagonu vlaka na svetolucijski postaji in je bil last nekega Josipa Klan-ščeka iz Gorice.
Klanšček, pri kojem so našle oblasti dne 7. aprila t. 1. 1000 kron denarja, je moral namreč stopiti iz vagona radi u-radnih poizvedb. Med tem je odšel vlak in Konic, ki je spremljal Klanščeka na potovanju, se je polastil dragocenega Žaklja.
Klanšček je Konica radi tega ovadil in isti se je ta teden moral zagovarjati pred sodnijo. Ni se pa mogel opravičiti, radi česar mu jo prisodil sodni dvor 4 mesece zapora.
Goriški tramvaj, luč in voda. Dan za
dnevom čujemo od raznih strani te večne pritožbe, ki jih hočemo Vendar enkrat objaviti, kajti slučajno se bi znalo tudi pripetiti, da pride „Goriški Slovenec“ v roke goriškega župana ali kake oblasti, ki bi bila razpoložena sekirati mestni zastop.
Torej pred vsem zakaj ne teče tramvaj ? Ne toliko ljudstvo, ki stanuje v mestu, kakor ljudstvo in vojaštvo ki dohaja v mesto pogreša tramvaj, kajti s kočijaži se dandanes ni meniti. Pot na južno ali državno postajo pa ni baš tako kratka, da bi jo vsak z vso svojo prtljago igraje premeril. Tramvaj rabimo in ni ga izgovora, ki bi to nemarmost opravičil. V litih mesecih se bi prav lahko preskrbelo, da dobimo tramvaj, ki smo ga imeli pod Avstrijo, nazaj.,
Druga težka obtožba je pomanjkanje luči. V mnogih delih mesta vlada taka tema, da je naravnost nevarno hoditi po istih. Omenjamo razne napade, ki se vrše v bolj poznih urah po temnih ulicah. Zakaj naj bi se ne mogel zamuditi pošten človek zvečer brez strahu, da se mu kaj ne pripeti, ko se vrne domov.
Pa tudi doma je električna razsvetljava vse prej 'nego zanesljiva. Od časa do časa imamo temo in gorje ti; ako nimaš sveče ali petrolejke pri rokah. Sedaj v zimskem času, ko se bode potrebovalo več električne eneržije, bodimo priprav-ljenj >Ja to, da bodemo tudi V temi večerjali. Tudi tu se vprašujemo, ali se v litih mesecih avtonomnega županovanja res ni moglo zboljšati mestne razsvetljave ? Ali naj gremo nasproti zopet taki zimi, kakor je bila prošla, tekom koje smo imeli večkrat priliko zabavati se z reflektorji ?
Konečno spregovorimo še par besedi o vodi. Voda je največja življenska potreba. Ne sarrio za kuhanje, pranje in umivanje jo rabimo, ampak tudi kot prvo zdravilo pri slabosti in kot najvspešnejše sredstvo proti ognju. Varčiti z vodo je človeški nemogoče. In vendar je tako. Goriški magistrat nam nalaga prisilno Varčenje, ker nam zapira vodo po cele noči in večkrat tudi črez dan.
Gorje ti torej, ako nimaš reserve in rabiš nujno Vode zjutraj zgodaj ali pa pozno zvečer, ko prihajaš truden iz potovanja. Še hujše je seveda, ako nastane kak ogenj. Tedaj si zgubljen kakor oni lesrečniki v Via Ascoli.
Zakaj te nemarnosti vprašamo in odkod ta apatija goriškega prebivalstva, da ne zahteva nekoliko glasneje to, kar
pritiče vsakemu civiliziranemu mestu! Saj ni izgovora, kakor pravimo, da se ne bi moglo napraviti to, kar ima Vsako mesto. Gonilne sile za proizvajanje elektrike imamo pač dovolj in zakaj bi torej pogrešali to, kar vživajo meščani vsakega drugega mesta na svetu naravnost v o-bilici. Mestni činitelji naj gredo v se in storijo kaj za povzdigo mesta, kajti drugače jim ni treba leta 1920 kandidirati za prazna mesta V mestnem starešinstvu.
Program bivših bojevnikov v italijanski armadi. Prošli četrtek so imeli člani zveze bivših bojevnikov v Vidmu shod, na kojem so obravnavali velezanimiva politična vprašanja. Sredotočje vse razprave je bilo vprašanje bodočih političnih volitev. Konečno so se člani te zveze zje-dinili v tem, da so glasovali neki dnevni red, na kojem so poVdarjali potrebo, da se volilni okraj videmski združi z go-riškim. Ugovarjajo proti temu, da se bi pri bližnjih državnozborskih volitvah volilo še po avstrijskem volilnem redu, kakor je bilo sproženo od gotove italijanske strani V zasedenem ozemlju. Povdarjalo se je konečno tudi potrebo, da se vrše Volitve na Goriškem istodobno kakor v videmski pokrajini in da se onemogoči vsako zavlačevanje, ki preprečilo skupno volitev.
Izpiti zrelosti s slovenskim učnim je zikom. Kr. generalni civilni komisarijat za Julijsko Benečijo ja po kr. komisari-jatu za goriški politični okraj z odlokom 12. sep. 1919, št. 786, obvestil podpisano ravnateljstvo, da se bodo od 1.-15. oktobra t. 1. obdržavali pismeni in ustmeni izpiti zrelosti s slovenskim učnim jezikom.
Pismeni izpiti za učiteljske kandidatinje začnejo 1. oktobra ob 8. v poslopju nekdanjega ženskega učiteljišča V Gorici, Corso Gius. Verdi št. 5. T o obvestilo Velja obenem kot osebno vabilo.
Kdor se še ni priglasil, more poslati svojo dotično prošnjo do 25. t. m. podpisanemu ravnateljstvu, kjer se dajejo od 11-12 in od 15-18 potrebna pojasnila.
Ravnateljstvo
ženskega in moškega včiteljišča V Gorici Corso G. Verdi št. 50/1.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL Upravitelj in urednik: Karol Jušiž. Tiskarna G. Juch V Gorici.
Vozni red na gorlšklli postajali
Južna postaja.
A. Odhodi proti Vidmu.
415 D. V Benetke (preko Vidma) *)
9-10 H. „	„
16-10 D.
20-25 O.
*) le V pondeljek, sredo in petek (tudi preko Trbiža na Dunaj).
B. Odhodi proti Trstu.
1-24 D. V Trst (le^pondeljek, sredo in petek)
7— O. „	„
15-15 D. „	„
21.04 H. „	„
Državna postaja. Odhodi proti Podbrdem.
9-56 V Podbrdo (osebni vlak) 18.25 „
B. Odhodi proti Trstu.
8 55 V Trst (osebni vlak)
1710
9.13
16.40
Ajdovska železnica.
A. Odhodi.
mešani vlak iz južne postaje
6.50
16-
B. Dohodi.
mešani Vlak iz Ajdovščine
)“ pomeni „brzovlak“, „osebni vlak“.
„H“ „hitri Vlak“,

!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
B B
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov.
Prodaja se vse na drobno in na debelo Edina zaloga papirja „Abadie“
B D
S cenami ne more nihče konkurirati.
BAMCA DEL FRIULI
(Furlanska Banka)
Capitale statutario L. 5,000.000. versato	» 1,047.000.
Društvena glavnica L. 5.000 000 vplačana glavnica « 1.047.000.

Sede ceotr. Udino - Osrednji sedež, Udine
Filiali > Podružnice: Aviano, Gervignano, Codroipo, Gormons, Gemona, 8 Daniele del Friuli, 8. Vito al Tagliamento, Spilim-bergo, Tolmezzo, Monfalcone, Moggio üdi-nese, Montereale Gellina.
CORSO G. VERDI 38.
TT
T
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogata zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, a b barv i. t. d. h h
fon pilil
I AÜTONA PERTOT
iJ GORICA - Via Municipio 4 - GORICA ^	filjalka, Via Teatro 18,
ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami,-šolskimi knji-
Brivec na travniku št. 17. Se priporoča postrežba, higenična, sprejme tudi abonirance.
gami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, | klišejev in druga slična dela. [

G. Temil - Gorica
SLOVENSKE K
Zaloga italijanske slovnice za Slovence : „Italijanščina za Slo-
Via G. Carducci št. I
---------------- ^
nasproti	Montovi	hiši	^
m	R7j
®	'gg
gg Rožama in bmsilnica na električno	gonilno	silo.	gg
Bogata zaloga vsakovrstnih rezil.
ta vence" sp. V. Bandelj, s
Slovarji italijansko - slovenski, in slovensko italijanski. - Slogi a venska postrežba b b
Prevzame se brušenje vsakovrstnega rezilnega orodja in se jamči za izvršeno delo.
rea	.
^ Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju kirurgičnih in drugih sličnih orodij.
[ii|g§ = Prodaje tudi toaletna predmete =
Slovensko čebelarsko društvo za Goriško

skjicuje
redni občni zbor
Ki bo vršil dne 28. i m. ob 10. uri predpoldne v prostorih gostilne pri
i
t
f
i
„Belem Zajcu« v Gorici
Č^b^larji, udeležite se občnega zbora v polnem številu, da vzpostavimo to važno Kme-tijsKo panogo.
Odbor.
č;*- ,,-L.	I i>	■	.