Sh&skL
ZELEZAR
Leto XIV. St. — 8
25. avgust 1974
V letošnjem prvem polletju smo poslovali likvidno
Za nami je poslovanje prve polovice leta in podatki za to obdobje nam kažejo, da smo svoja lastna in najeta finančna sredstva za tekoče obratovanje obračali uspešno, saj v tem času naš žiro račun ni bil blokiran.
Podobno kot v preteklem letu nam je z izredno pozornim spremljanjem financiranja poslovanja ter dobrim sodelovanjem komercialnega in finančnega sektorja uspelo, da smo svoje finančne obveznosti poravnavali dokaj redno; zato potrebna denarna in kreditna sredstva pa smo najemali tako, da smo zmanjšali delež dražjih kratkoročnih kreditov. Z vsakomesečnim tekočim planiranjem financiranja posameznih komercialnih akcij in rednim delovanjem Komisije za likvidnost v podjetju smo pravzaprav uvedli novo prakso in grupno obravnavanje problema financiranja v železarni. Takšen način dela je bil potreben spričo zelo zahtevnega pokrivanja finančnega poslovanja železarne, ki zaradi 10 let trajajoče rekonstrukcije in novogradenj doslej ni ustvarjala tolikšne akumulacije,.-da bi okrepila svoj poslovni fond. Z uvajanjem novih kapacitet in večanjem letne vrednosti prodaje v zadnjih letih kar za 30 % letno pa prav sedaj, na začetku svojega vzpona potrebuje največ kapitala za razmah svojega poslovanja in večanje svoje rasti.
Na uvodno ugotovitev si lahko postavimo vprašanje, kateri so glavni razlogi za ohranitev likvidnosti, katero smo zastavili že v lanskem letu in jo v letošnji prvi polovici leta izboljšali? Četudi je mnogo faktorjev, ki imajo svojo osnovo že v proizvodnji, se vendar, lahko opredelimo za tiste, najbolj vidne takale:
1.	Gotovinski delež plačane realizacije smo dvignili na 54 % in pomeni bistveno izboljšanje v primerjavi s preteklim letom, saj smo v enakem času dosegli le 30 % in v celem letu 1973 za 38.7 % gotovinskih plačil. Glavni nosilec večjega pritoka gotovine je naš izvoz in smo v pol leta dosegli z US dolarji 5,462.960 — že 76% celotnega lanskoletnega izvoza ter si s tem ustvarjamo pogoje dobrega deviznega priliva tudi za drugo polovico leta. Na račun lanskoletnega izvoza smo letos kasirali več kot 3 milijarde S-din.
2.	Z najemanjem cenejših uvoz-no-izvoznih kratkoročnih kreditov počenjujemo izdatke za obresti in nam tovrstni krediti predstavljajo pretežni del in obenem kar se da poceni dopolnitev za manjtkajoča dolgoročna sredstva. Obresti za redne kratkoročne kredite, katere je povrhu pri banki težko dobiti znašajo namreč 11%, pri izvoznih kreditih plačujemo
poprečno le 6,5%, za .pripravo izvoza 9% in uvozne — H kredite po 8,5%.
3.	Uvoz, katerega vrednost bo letos znašala približno 10 milijonov USA dolarjev je spričo zahteve, da vnaprej položimo denar pri banki, za financiranje naših nakupov zelo težak problem. Z razporejanjem uvoza na druge posredne uvoznike, ki istočasno pri nas kupujejo blago za domačo prodajo smo znatno zmanjšali pritisk na lastna denarna sredstva in dosegli poravnavo uvoznih zneskov skozi terjatve do naših trgovcev. Del i%>za je šel tudi prek Skupnih služb slovenskih železarn. Od skupno 4,8 milijona USA dolarjev uvoza v prvem polletju, smo na ta način posredno uvozili kar 46,8% in bomo po potrebi delež še večali.
4.	Na večanje denarne mase je brez dvoma vplivalo tudi povečanje prodajnih cen izdelkom črne metalurgije in pa boljšanje asortimenta prodaje, tabo da je skupna prodajna cena podjetja dosežena v prvem polletju v odnosu na cene iz decembra 1973 večja za 4%, v primerjavi s celim letom 1973 pa 29%. Odsev takšnega gibanja vrednosti naše proizvodnje je opazen na dobičku, ki znaša za pol leta 3,1% od celotnega dohodka, skupaj z amortizacijo pa predstavlja bruto akumulacijo od 9,5%, Povečanje ostanka dohodka je eden od bistvenih pogojev za dolgoročnejšo sanacijo pomanjkljivih obratnih sredstev, katerega del bo v prihodnje nujno izdvajati v poslovni sklad.
Obravnava posameznih elementov tekočega poslovanja z obratnimi sredstvi pokaže napredek, pa tudi težave, ki jih doživljamo pri sedanjem delu. Zlasti je zanimiv padec deleža zalog materiala, ki je sam po sebi ugoden podatek, saj zvišuje obračanje sredstev in s tem znižuje potrebo po angažiranju določenega dela kapitala. V sedanjih pogojih na trgu pa je to tudi odraz velikega pomanjkanja repromaterialov, zlasti valjarsikega vložka in napoveduje, da se bomo težko izognili zastojem v proizvodnji.
■ Pri kupcih, kjer beležimo v absolutnem znesku visoko povečanje terjatev od začetka leta, gre v bistvu le za minimalen porast, kajti zunanja realizacija je vtem času tudi narasla za 43%, medtem ko je število dni vezave sredstev pri kupcih manjše in znaša 55 dni nasproti 75 dnem v prvi polovici preteklega leta. V postavki »Ostala obratna sredstva« so zlasti narasla denarna sredstva na žiro računu (index 318) in sredstva v obliki menic ter čekov (index 155). Zaradi že omenjene preusmeritve uvoza so bili avansi, ki smo jih plačali dobaviteljem občutno znižani. Pri dobaviteljih iz-
kazani znesek dejansko predstavlja sredstva, katerih se poslužujemo do plačila njihovih računov za dobavljano blago ter je v strukturi bilance porastel, v primerjavi s preteklim letom pa smo dobaviteljem bolje plačevali, ker smo vezavo njihovih sredstev od 45 dni znižali na 39 dni. Pozitivno za letos je tudi večanje odnosa med kupci (prodajo) in dobavitelji (nakupom), ki je znašal v začetku leta 1:1,48 v korist kupcev, sredi leta pa že 1:1,74.
Za kreditiranje, ki se ga poslužujemo pri financiranju tekočega poslovanja nam primerjava iz naslednje tabele 2 pove, da vendarle premikamo delež dolgoročnih kreditov v smeri povečanja in nižamo delež dražjih kratkoročnih kreditov; ker smo se v lanskem letu morali močno posluževati kratkoročnih kreditov smo jih letos odplačali več, kot smo najeli novih. S promptnim odplačevanjem kreditov smo dosegli pocenitev, vendar pa so na ta račun ostali odprti nekateri drugi viri obrataih sredstev, npr. investicijsko vzdrževanje, pasivne razmejitve in podobno, kar je predmet interne poravnave.
Tabela 2
GIBANJE DELEŽEV NEKATERIH IZVOROV SREDSTEV
v % od vseh sredstev
Poslovni sklad Dolgoročni krediti Kratkoročni krediti Ostala obratna sredstva
1. 1. 1973
18,8
12.7
35,4
10.8
1.	1. 1974
13.6
21.7
42,0
3,5
30. 6. 1974
12,6
23,5
27,8
12.4
Tabela 3
STRUKTURA NAJETIH KRATKOROČNIH KREDITOV od I -
Izvozni krediti	33,5	%
Krediti za pripravo	izvoza	11,3	%
Uvozni krediti	18,2	%
Krediti za ostale	namene	37,0	%
100,0 %
•VI. 74
Celotno področje zagotovitve plačilne sposobnosti železarne je seveda širše od tukaj navedenih osnovnih obrisov, vključuje pa tudi vsa priporočila, ki jih je v preteklosti predložila Komisija za likvidnost posameznim sektorjem in so. jih samoupravni organi obravnavali in potrdili. Prav poseb-
Tafoela 1
BILANCA OBRATNIH SREDSTEV — stanje 30. 6. 1974 in primerjava z začetkom leta
AKTIVA	1. 1. 1974	delež	30. 6. 1974	delež	indeks
Zaloge materiala (razred 3)	82.470	26,3	70.582	21,0	86
Zaloge polizdelkov	22.645	7,2	24.940	7,7	110
Zaloge gotovih izdelkov	8.010	2,6	8.436	2.5	105
Kupci	82.680	26,4	123.996	36,8	150
Ostala obratna sredstva	76.587	24,5	83.227	24,7	108
Avansi dobaviteljem	40.764	13,0	25.818	7,6	63
PASIVA	313.156	100,0	336.999	100,0	108
Poslovni sklad	42.668	13,6	42.472	12,6	100
Dobavitelji	55.802	17,8	70.911	21,0	127
Dolgoročni krediti	68.027	21.7	79.210	23,5	116
Kratkoročni krediti	131.374	42,0	93.409	27.8	71
Ostala obratna sredstva	10.993	3,5	41.748	12,4	215
Avansi kupcev	4.292	1,4	9.249	2,7	215
	313.156	100,0	336.999	100,0	108
no zahteva to področje hitrih prilagoditev, kajti stanje na trgu in odnosi v vrednosti se pogosto spreminjajo. Lahko trdimo, da se je proti sredini leta in zlasti še v novejšem času plačilna sposobnost domačih podjetij ponovno bistveno poslabšala, kar potrjuje tudi podatek, da smo v letu 1973 dosegli odnos plačane proti fakturirani realizaciji 103,2%, za prvo polovico 1974 pa znaša le 89,1% in ima nadaljnjo tendenco padanja. Takšno gibanje bo v drugi polovici leta zahtevalo zelo pestra ukrepanja, da bi zadržali pridobljene pozicije, poleg tega pa bomo morali na vseh nivojih in samoupravnih organih delovati v smeri zagotovitve dolgoročnih ciljev in pogojev za trajno plačilno sposobnost podjetja. Spričo zelo hitre rasti podjetja, ki jo omogoča izvršena rekonstrukcija zastarelih obratov lahko napovemo nekajletno stalno potrebo po znatnem večanju deleža kvalitetnih lastnih obratnih sredstev. Prav tako je ob tem pomembno upoštevati povratni učinek obratnih sredstev na tempo rasti podjetja, saj predvidenega razvoja na račun nelikvidnosti in drugih organizacij združenega dela ne moremo dopustiti.
Marjan Belej
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
KRATEK PREGLED DELA
Od zaključka prejšnje redakcije »Storskega železarja« samoupravno življenje v železarni kljub dopustniški mrzlici ni zamrlo. Težave so bile s sklepčnostjo, zato so se nekateri organi sestali kar dvakrat.
DELOVNE SKUPINE so poleg tekoče problematike obravnavale še osnutek statuta delovne organizacije in predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in odgovornosti delavcev v združenem delu. Bistvenih spreminjevalnih predlogov ni bilo.
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE. Ker je bila to šele druga seja, je DS razpravo posvetil najprej samoupravni ureditvi železarne, ter konstituiranju in delovanju delegacij. Nadalje je razpravljal o rezultatih poslovanja in spremembi plana, imenoval pomočnika direktorja ter razpravljal o ustanovitvi delovne organizacije TOVARNE TRAKTORJEV v izgradnji.
EKONOMSKO-GOSPODARSKI ODBOR. Največji poudarek je dal EGO na svoji 10. seji obravnavi rezultatov poslovanja za prvo polletje. Kljub pozitivnemu finančnemu rezultatu, ugotavlja EGO, planske zadolžitve niso bile realizirane. Sprejetih je bilo tudi nekaj navodil za gospodarjenje v drugi polovici leta.
ODBOR ZA DOHODEK IN DELITEV OSEBNIH DOHODKOV. Na svoji 7. redni seji je obravnaval predvsem ukrepe za ublažitev vpliva povečanja cen prehrambenih artiklov in pa izplačilo osebnih dohodkov za julij 1974.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMIRANJE je svojo 6. redno sejo posvetil razdeljevanju sredstev za kreditiranje individualne stanovanjske izgradnje in adaptacij stanovanj. Spisek članov kolektiva, ki jim je bilo posojilo odobreno, smo objavili v 5. številki »Storskega informatorja«.
ODBOR ZA KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD je na 8. redni seji razdelil štipendije za šolsko leto 1974/75 in potrdil predlog za razpis štipendij za izredno šolanje v šolskem letu 1974/75. Razpis smo objavili v 6. številki »Storskega informatorja«.
Na tej seji so obravnavali tudi različne prošnje članov kolektiva in v zvezi s tem sprejeli ustrezne zaključke.
DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA se je 18. 7. 1974 sestal na svojo 4. redno sejo in obravnaval tekočo problematiko. Posebno se je zavzel za akcijo pomoči Kozjanskemu.
DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE je na 11. seji razpravljal o rezuatltih poslovanja, problematiki delovne sile, imenoval vodjo TOZD in proučil še nekaj drugih problemov.
čič-ko
Sklepi komisije za racionalizacije
Na 4. seji KOMISIJE ZA RACIONALIZACIJE, ki je bila dne
27.	6. 1974 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Komisija je ponovno obravnavala racionalizatorski predlog tovariša Haler j a. Na ipretekli seji je bila imenovana strokovna podkomisija za obravnavo in oceno omenjenega predloga. Ker je bilo stališče podkomisije in predlagatelja različno glede bistva racionalizacije, je komisija za racionalizacije sklenila, naj se strokovna podkomisija skupno s predlagateljem čimprej ponovno sestane in prouči ta racionalizator-ski predlog. Če si stališča podkomisije in predlagatelja še ne bodo edina, naj komisija odloči izvedenca izven podjetja.
Strokovno podkomisijo sestavljajo: dipl. ing. Urbančič Jože, predsednik, Čretnik Ivan, ing. Škerl Ivan, dipl. ing. Ploštajner Hinko in Krajnc Emil — člani.
2.	Glede racionalizatorskega predloga tovariša Korošec Ignaca — racionalnejše skladiščenje surovega železa proizvedenega na el. plavžu — je komisija sprejela sklep, da predlaga ekonomsko-go-spodarskemu odboru, da o predlogu razpravlja ter ga izvede in legalizira. EGO naj komisijo za racionalizacije obvesti oziroma informira, kdo je bil za izvršitev tega podpisa zadolžen. Dogovor katerega vsebina je stvar pristojne službe, naj bi bil kot regulacijski predpis poslovanja.
3.	V zvezi z racionalizatorskim predlogom dipl. ing. Černaka — naprava za izbijanje kokilnih jeder — je komisija določila strokovno podkomisijo v sestavi: ing. Leban Jože — predsednik, dipl.
ing. Gorišek, dipl. ing. Kramer in ing. Pišek Alojz — člani. Naloga podkomisije je, da ugotovi, ali bo z uveljavljanjem cenejše tehnologije problem kako izbijati Lž ali jeklene jedronosilce še vedno obstajal.
4.	Komisija je obravnavala racionalizatorski predlog tov. Ferda Gajšeka — menjava nožev na 400-tonskih Škarjah v adjustaži var ljarne II — in sklenila, da se mu za drugo leto koriščenja racionalizatorskega predloga dodeli nagrada v višini 748,80 din.
5.	Ker .se predlog tovariša Šeliga Vinka še ne izvaja, je pa koristen, komisija predlaga, da se ob koncu teta izračuna prihranek na osnovi upoštevanja povprečne vrednosti gredic in starega železa (konec leta 1974).
6.	Predlog tovariša Krumpaka je komisija pozitivno ocenila in sklenila, da se predlagatelja nagradi z enkratno nagrado v višini
500,00	din kot izboljšavo oziroma dobro rešitev.
7.	Komisija je sklenila, da o predlogu tovariša Zapušek Jožeta poda individualno mnenje vsak član podkomisije.
Sklepi 11. seje DS TOZD Proizvodnja 117. panoge
Na 11. redni seji DS TOZD PROIZVODNJA 117. PANOGE, ki je bila do 5. 7. 1974 je DS sprejel naslednje sklepe:
1.	DS TOZD Proizvodnja 117. panoge se je seznanil z rezultati poslovanja za julij in postavlja zahtevo, da se s strani komercialnega sektorja razčisti zasedenost zmogljivosti v TOZD Proizvodnja 117. panoge z naročili. Poročilo komercialnega sektorja naj gre preko vodstva TOZD 117. panoge.
O rezultatih oziroma z naročili je potrebno DS seznaniti na prihodnji seji.
2.	DS se je seznanil z rezultati poslovanja za maj in zadolžil vodstvo TOZD, da razčisti stroške proizvodnje v livarni II, ki se pojavljajo na nivoju obrata.' Finančni rezultati 117. panoge pa zavisijo tudi od izvršitve zadolžitev, ki jih imajo strokovne službe in sicer:
—	oskrbovanje z novimi delavci,
—	realizacija potrebnih naročil in
—	dokončanje planiranih investicij v obratih.
Zato je DS zadolžil pristojne službe, da skušajo te pereče probleme omiliti.
3.	Da bi zadržali prepotrebno delovno silo je DS sklenil, da se delavcem, ki delajo v posebno težkih delovnih pogojih in ne delajo v normi oziroma niso stimulirani po premijskem pravilniku, izplača povečana režijska stimulacija za 80 %. Do povečanja so upravičeni :
V livarni I : pomožni delavci pri formiranju kokil, litine in valjev (20), .izpraznila (6), čistilci (tisti, ki ne delajo v normi — 12, kurjač (3).
Livarna II: pomožni delavci pri čistilnem stroju Gostot (6), pomožni delavci v čistilnici (odbijači — 9), pomožni delavci pri ročnem formiranju (3), izpraznilci pri pripravi peska (10).
—	DS je tudi sklenil, da velja omenjeno povečanje za dva meseca.
—	Ta začasna rešitev naj bi bila dopolnitev Pravilnika o skupinskih akordih delavcev TOZD 117. panoge (druga dopolnitev).
Za omenjeno dopolnitev je glasovalo vseh 8 članov DS.
—	Kadrovsko službo je DS zadolžil, da vkljub novi kategorizaciji delovnih mest od 31. 5. 1974 na nivoju podjetja izdela predlog za dodatke za posebne pogoje dela (vročina, prah itd.) s posebnim poudarkom na kritična delovna mesta kot so: topilci, pomožni delavci, izpraznilci itd.
—	DS je sprejel tudi sklep o povišanju OD v naši delovni organizaciji, ker se v kratkem predvideva zamrznitev osebnih dohodkov, da ne bi obtičali prenizko. Podobno so storili iže v Železarni Ravne.
4.	DS je obravnaval povečanje oziroma razširitev delovnih mest v obdeloval niči litine do letnega plana in sklenil:
a)	Zasedba na delovnem mestu »čistilec litine« se poveča od 2 na
3.
b)	Od 8 delovnih mest »strugar III« se eno delovno mesto preimenuje v »strugar—ključavničar«.
c)	Na novo se odpre delovno mesto »vozač viličarja«.
d)	Delovno mesto »strojni me-hanik-specialist« se razširi od 3 na 7.
5.	DS je odobril izplačilo nagrade vajencema Zupanc Francu in Rataj Ivanu, ki sta v času od 1. do 22. junija letos (v podaljšani praksi (nadomeščala KV delovno silo.
6.	Člani DS so sprejeli na znanje in potrdili sklepe samoupravnih delovnih skupin, kot sledi:
—	sprejme se samoupravni sporazum interesne skupnosti elektro gospodarstva v taki obliki, kot je bil posredovan v javnih informacijskih sredstvih.
—	Izvoljena sta bila delegata SIS elektro gospodarstva: dipl. ing. Burnik Dušan, za namestnika
pa tov. Krajnc Srečko in dipl. ing. Ravnikar Ivan.
—	Podpisnik sporazuma: gl. direktor Tugomer Voga.
—	Za delegata Gospodarske zbornice za TOZD Proizvodnja 117. panoge sta bila izvoljena dipl. ing. Gorišek Ciril in dipl. ing. Če.r-nak Feliks.
7.	DS TOZD Proizvodnja 117. panoge je imenoval za vodjo TOZD Proizvodnja 117. panoge tov. Gorišek Cirila, dipl. ing. metalurgije.
8.	DS je odobril napredovanje tov. Škoflek Albina na delovno mesto »delovodja«. Imenovani je do sedaj zasedal delovno mesto »starejši specialist«. Končal je 2-letno delovodsko šolo in je delo delovodje že do sedaj opravljal.
9.	Glede zadeve Ferme Jakoba je DS TOZD Proizvodnja 117. panoge odklonil, da bi se izjasnil, ali vztraja na izterjatvi dolžnega zneska z izgovorom, da to ni v njegovi pristojnosti.
Sklepi 6. seje odbora za ŠZ
Na 6. seji odbora za SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMIRANJE, ki je bila dne 25. julija 1974, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Odbor je sprejel sklep, da se naj čimprej pripravi osnutek dopolnjenega pravilnika o kreditiranju stanovanjske izgradnje, pra-vilnik pa naj bo sprejet do konca leta.
2.	Odbor je razdelil 1,800.000 din sredstev za individualno gradnjo. Seznam vseh, ki so dobili finančna sredstva za individualno gradnjo in adaptacije objaviti v Štor-skem informatorju.
Odbor je tudi potrdil kreditne pogoje in sicer: obrestna mera je 2 %, čas vračila kredita je 10 let za tiste, ki prejmejo do 10.000 din, in 15 let za tiste, ki prejmejo nad
10.000	din.
3.	Odbor je sklenil, naj DS TOZD Proizvodnja 114. panoge izvede nadomestne volitve za člana stan. komisije zaradi razrešitve tov. Bojana Božička.
4.	Odbor za splošne zadeve je sprejel sklep, da je potrebno pravočasno dostaviti gradivo za seje tako s strani TOU kakor tudi s Strani kurirske službe.
Skleni 8. redne seje odbora za KSZ
Na 8. redni seji odbora za KADROVSKO-SOCIALNE ZADEVE IN DRUŽBENI STANDARD, ki je bila dne 29. julija 1974, so bili sprejeti naslednji sklepi :
1.	Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje.
2.	Odbor je dodelil štipendije za šolsko leto 1974-75:
za študij na strojni fakulteti SILVU REMŠKARJU;
za študij na ekonomski fakulteti JOŽETU MRAVLJAKU;
za študij na visoki ekonomsko-komercialni šoli MARJANU KROFLIČU;
za študij na strojništvu — I. stopnji: IVANU GAJŠKU in ALOJZU GAJŠKU;
za šolanje na srednji tehnični šoli strojne stroke:
JOŽETU STRAŠKU, DRAGU BEGU in IVANU PELCU;
za šolanje na TSŠ — el. stroke BOGDANU POLAKU in JANEZU BERKU;
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
za šolanje na TSŠ — kemijske stroke v Rušah VILJEMU JEVS-NIKU ;
za šolanje na ekonomski srednji šoli:
TANJI STRITAR, JOŽICI HORVAT, MARTI KRAJNC, JELKI SLEMENŠEK in ANTONU ROZMANU;
za šolanje na gimnaziji. SAMU ŠLATAVU;
za šolanje na TSS — gradbene stroke BORISU KRALJU;
za šolanje na TSŠ — el. stroke — šibki tok;
MILENKU ANZELJCU in VINKU LUBEJU, v primeru, če kateri od teh dveh štipendijo odkloni, pa MILANU PEČNIKU.
Odbor je potrdil predlog za razpis štipendij za študijsko leto 1974-75 za izredno šolanje.
Odbor je potrdil predlog za po-goje za pridobitev statusa izrednega štipendista.
3.	Odbor je potrdil predlog, da se spremeni 2. člen (11. in 12. točka pravilnika o delovnih mestih, na katerih delavci opravljajo zunanjetrgovinski promet.
4.	Tov. Gregorju Rožancu, stanujočem Vrh 27, Šmarje pri Jelšah se dodeli enkratna finančna pomoč v znesku 1.000 din.
Tovarišu Petru Gračnerju, delavcu iz jeklarne II se dodeli enkratna finančna pomoč v znesku
1.000	din.
Odbor poverja sindikalni organizaciji Železarne Štore nalogo, da le-ta organizira solidarnostno akcijo za popravilo ceste, ki vodi do hiše tovariša Mirita.
—	(Krajevna skupnost Štore se je odločila, da bo tako akcijo izvedla v sredo, dne 31. julija 1974
—	Stanovanjska komisija naj prouči možnost primerne nastanitve družini Mirt do tedaj, dokler si sama ne uredi stanovanja.
—	Pravna služba naj uredi lastništvo sedanje parcele tovariša Mirta in zamenjavo za novo parcelo.
—	Komisija za dodeljevanje kreditov naj prouči možnost za dodelitev kredita za gradnjo nove hiše.
—	Družini Mirt se dodeli finančna pomoč v višini 1.000 din.
Odbor je sklenil, naj se prošnja tovariša Antona Vebra, ki prosi za finančno pomoč za popravilo hišo, ki mu jo je poškodoval potres, odloži do tedaj, ko bo imel sindikat popis vseh prosilcev za finančno' pomoč, ki so bili oškodovani pri potresu.
Odbor je tudi zadolžil sindikat naj ugotovi, kako se bodo zbirala dodatna sredstva, namenjena za naše delavce, ki jih je oškodoval potres.
Odbor je sklenil, da lahko ugodi- prošnji krajevne skupnosti Lesično šele po zaključku računa konec leta.
Odbor je zavrnil prošnjo zavoda Ivanke Uranjekove iz Celja, da bi povrnil stroške letovanja za Franca Gajška in Tanje Debeljak, katerih starša sta zaposlena v železarni Štore, z utemeljitvijo, da sta starša v ta namen dobila regres.
Odbor ni ugodil prošnji Ivana' Kolarja, da bi odbor povrnil stroške letovanja starejše hčerke, ker je tovariš Kolar v ta namen dobil regres.
5.	Odbor predlaga vodstvu TOZD energetika, da zaradi odhoda tovariša Štefana Pisanca in tovarišice Angele Galuf iz TOZD energetike izvoli dva nadomestna
člana za kadrovsko-socialni odbor ali da prouči možnost še nadaljnjega zastopstva tovariša Pisanca in tovarišice Galufove za TOZD energetika.
Sklepi 7. seje odbora za dohodek in delitev OD
Na 7. redni seji odbora za dohodek in delitev OD, ki je bila dne
31.	julija 1974 ob 7. uri v sejni sobi delovne organizacije so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Odbor je potrdil pregled sklepov 6. seje.
2.	Odbor je sklenil, da se v skladu z dogovorjeno višino enotnega povečanja osebnih dohodkov v Železarni Štore od 1. 7. 1974 povečajo obračunske postavke za vse zaposlene za 0,55 din na uro (neto). S tem povečanjem obračunskih postavk se bo vsem zaposlenim pri polnem delovnem času povečal osebni dohodek za 100 din.
3.	Na osnovi predlaganih osnov za obračun je odbor sklenil, da je povprečni osebni dohodek za julij naslednji:
— OD po obračunskih postavkah 2.670 din; razlika do 'izplačanega OD v juniju 4 % 70 din; povečanje obračunskih postavk za 0,55 din 100 din; povečanje povprečnega nivoja OD 40 din; skupaj 2.880 din.
Za julij se izplača variabilni OD, ki znaša 6 %.
4.	Odbor je potrdil predlog za prerangiranje delovnih mest v 114. panogi:
—	elektro mehanik, plavž, iz ranga XIII v rang XIV ;
—	stikalničar, plavž (vodja merilne postaje) iz ranga XI v rang XII;
—	mazutar, SM jeklarna, iz ranga IX v rang X;
—	delovodja jeklovleka, iz ranga XVI v rang XVII.
Odbor zahteva, da se v prihodnje točneje obrazloži, zakaj se predlaga prerangiranje delovnih mest, ker v nasprotnem primeru ne bo več obravnaval pomanjkljivo obrazloženih predlogov.
Sklepi 10, seje ekonomsko gospodarskega odbora, ki je bila v torek, dne 13, avgusta 1974
1.	Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje.
2.	Sprejel je predlagani operativni plan za avgust 1974 s pripombo, da naj zaradi izredno velikega koriščenja nadur vodje TOZD oz. koristniki nadur v bodoče bolj točno poročajo o koriščenju nadur ih ekonomskih učinkih nadur.
3.	Pri obravnavi rezultatov poslovanja 1. polletja letošnjega leta je bilo ugotovljeno, da pri vseh pokazateljih poslovanja zaostajamo za določili nebalansiranoga gospodarskega načrta, razen pri doseženem dobičku. Pozitivni rezultat pri dobičku pa ni posledica poslovne uspešnosti našega dela, ampak je posledica nemirnosti cen na jugoslovanskem trgu, saj je bilo v letošnjem letu že pet povišanj cen naših izdelkov, kakor tudi surovin. Na osnovi navedenega je
bilo ugotovljeno, da nismo dovolj izkoristili notranjih rezerv, ki bi nam povečale donosnost. Zato EGO predlaga DS naslednje Ukrepe za dosego z družbenim načrtom določenih rezultatov za drugo polletje:
1.	Povečati proizvodnjo in izboljšati kvalitetni asortiman v okviru razpoložljivih surovinskih virov.
2.	Dopolniti delovno silo tako po številu, kakor tudi po kvalifikacijski strukturi (žerjavovodje, delovodje itd.).
3.	Povečati produktivnost z načrtnostjo, boljšo organizacijo dela in z izobraževanjem na vseh delovnih mestih.
4.	Izboljšati planiranje, zasledovanje in izvajanje dobavnih rokov.
5.	Hitrejše aktiviranje novih osnovnih sredstev, predvsem po planu predvidenih.
6.	Izpadlo proizvodnjo iz objek-tivnih-tržnih razlogov je potrebno v čim krajšem, možnem času nadomestiti z adekvatno kvalitetnim asortimanom pri isti ali večji donosnosti.
Odbor smonpravne delavske kontrole na delu
V sredo, dne 13. avgusta 1974 se je na svojo prvo sejo sestal odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije. Najprej je pregledal program dela ter določil, katere točke bo obravnaval na prihodnjih sejah.
Prispelo je tudi nekaj pismenih vlog, ki so jih odboru poslali člani kolektiva ali pa samoupravni organi. Vse vloge so bile obravnavane, vendar je za dokončno rešitev potrebno zbrati nekaj podatkov. O ugotovitvah bo odbor samoupravne delavske kontrole kolektiv še obvestil.
čič-ko
4.	EGO nalaga kadrovski službi, da izdela poročilo o pomanjkanju določenih profilov kadrov in naj poroča ali ima izdelan projekt pokrivanja teh kadrov. Posebno pereče je pomanjkanje žerjavovodij, v zadnjem času pa tudi delovodij.
5.	Odbor je odobril odpis razlik, in sicer:
a)	po našem uvoznem zaključku št. 1793 USA dolarjev 54 ali 918 din,
b)	po našem uvoznem zaključku št. 1767 USA dolarjev 100,80.
6.	Odbor je odobril službena potovanja:
—	tov. Fridu Gradišniku službeno potovanje v Metalurški zavod »Rdeči Oktober« Volvograd v SSSR;
—	tov. dipl. ing. Ravnikarju v DR Nemčijo na mednarodno konferenco SEV in SFRJ o avtomatiki v črni metalurgiji.
7.	Odbor je potrdil 4. in 6. sklep
4.	seje komisije za racionalizacije.
Sklepi II. zasednja DS DO Železarne Štore
Na svojem II. zasedanju DS DELOVNE ORGANIZACIJE, ki je bilo dne 10. julija 1974 ob 12. uri
v Gasilskem domu so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	DS je potrdil sklepe I. zasedanja.
2.	DS DO je zadolžil tajništvo organov upravljanja, da določbe samoupravnega sporazuma izpelje do konca, tj. da bodo delegacije TOZD za DS DO izvolile svojega vodjo, ki bo v njenem imenu glasoval na zasedanjih DS DO. Delegacije naj torej pred zasedanjem obdelajo dnevni red in se odločijo glede glasovanja. Na današnjem zasedanju pa je glasovanje izvršeno še po starem načinu.
3.	DS DO se je odločil, da bo dal svoje pripombe na predlog poslovnika DS DO in program dela za leto 1974 na prihodnjem zasedanju v mesecu septembru, ko bodo že izvedene nekatere določbe tega poslovnika.
4.	DS se je seznanil s samoupravno ureditvijo OZD Železarne Štore.
5.	DS DO je vzel na znanje rebalans plana v predloženi obliki s pripombami na planirana sredstva za izobraževanje, za kar zahteva pojasnilo. Dokončno pa bo rebalans obravnaval v septembru, ko bodo znane že vse spremembe, ki bodo do tega časa sledile.
6.	DS se. je seznanil z rezultati poslovanja za čas od I,—III. v predloženi obliki in z ustnim pojasnilom tov. Cuvanove, ki je dodala tudi kratko poročilo o poslovanju za čas od I.—V. .1974.
7.	DS je sprejel informacijo o ustanovitvi DO v izgradnji in informacijo o izgradnji tovarne traktorjev s pripombo, da je pri finančnih postavkah projekta predvideti tudi sredstva za izobraževanje in pa prakso v Italiji.
S tem v. zvezi je potrebno tudi pospešiti akcijo stanovanjske izgradnje in povečati kapacitete samskega doma, ki že davno ne zadoščajo potrebam.
8.	Nadalje je DS soglasno sprejel predlagam »akt« o ustanovitvi delovne organizacije TOVARNE TRAKTORJEV.
9.	Na seji je DS imenoval 3 člane v svet. ki ga bo imela ta delovna organizacija do svojega konstituiranja kot svoj organ upravljanja, in sicer:
Pišek Alojza, ing. strojništva;
Gornik Franca, delovodjo v livarni II in
Jazbinšek Janeza, obratovodjo energetskega obrata;
Svet bo sestavljalo 5 članov, dva člana bo torej imenovala in sporočila firma FIAT, Torino — Italija.
10.	DS je odobril najetje kredita pri domači in inozemski banki za s
a)	osnovna sredstva 49,149.000,00 din (od tega 3,000.000 dolarjev);
b)	za interkalarne obresti
6,000.000 din;
c)	za uvozno opremo 510,000.000 lir.
11.	DS je odobril najetje vseh garancij, ki so potrebne za sklenitev kreditnih pogodb.
12.	DS pooblašča direktorja delovne organizacije, da podpiše vse pogodbe o najetju kredita za tovarno traktorjev.
13.	DS soglaša 's pristopom Agrotehnike Ljubljana kot sovlagateljem v tovarno traktorjev v znesku 10,000.000 din ter pooblašča direktorja delovne organizacije za sklenitev pogodbe o sovlaganju.
14.	DS potrjuje pogodbeni znesek sovlaganja firme FIAT v zne-
(nadaljevanje na 4. strani)
kadar gori, je
ZE PREPOZNO!
Požarna preventiva je eden najvažnejših faktorjev v sklopu organizacije požarne varnosti saj obravnava ukrepe za preprečevanje nastanka požarov. Največ požarov med obratovanjem nastane zaradi:
—	nevednosti in nepoučenosti delavcev,
—	malomarnosti in nediscipline,
—	neprevidnosti,
—	splošnega nereda in skrbi za red in čistočo.
Tudi razne pomanjkljivosti v tehnološkem pogledu sodijo med vzroke za nastanek in razširitev požara, npr.:
—	nered pri uporabi tekočih goriv in maziv (mazutne postaje, valjarna II in še drugod),
—	odprta kurišča, žarilne peči in varjenje, brušenje, rezanje, itd.,
—	uporaba neustreznega gradbenega materiala (ostrešenje nad livarno valjev, mazutno postajo in še drugod),
—	neustrezna lokacija posameznih objektov (mešalna in mazutna postaja, kisikarna, itd.),
Požarna preventiva obsega tudi ukrepe, ki niso dragi in ne terjajo posebnega napora in prizadevanj. Potrebna je le določena stopnja osebne in družbene odgovornosti, discipline in pripravljenosti. V naslednjih vrstah želimo opozoriti na nekatere nevarnosti in pomanjkljivosti, ki v našem kolektivu največkrat ogrožajo delo naših rok, zato ker ne skrbimo za red na delovnih mestih, delavnicah in ker nam je večkrat škoda sredstev za ureditev določenih naprav, ne pomislimo pa, da nam lahko nastali požar povzroči mnogokrat večjo škodo.
V katerih obratih je največ možnosti za nastanek požara?
1.	energetika
—	elektroobrat — priznati moramo, da se vodstvo tega obrata zaveda kakšno pomembnost predstavljajo elektroenergetske naprave in kakšne nevarnosti obstojajo. Zato tu skrbijo za strokovno vzgojo zaposlenih do doslednega izvajanja ukrepo v za preprečevanje požarov in drugih nezgod. So pa tudi primeri ko ostanejo ob priliki raznih remontov na žerjavih in drugod mastne krpe od maščobe, ki so večkrat izvor začetnih požarov. Glede navodil in predpisov o odlaganju mastnih krp in odpadnih tekočih maziv pa smo v našem podjetju gluhi in slepi nasploh.
—	Plinska energetika — tudi v tem oddelku je izvajanje preventivnih ukrepov dokaj v redu, so pa primeri, da predvsem mlajši delavci podcenjujejo nevarnost strupenih in vnetljivih plinov. Posamezne skupine varilcev puščajo plinske jeklenke nezavarovane na raznih deloviščih tudi dalj časa. Značilen je primer jeklarne I, kjer je morala naša služba več kot en mesec opozarjati na odstranitev plinskih jeklenk iz nevarnega območja v livni hali. Izgovor, češ nimamo ljudi ni upravičljiv.
—	Tekoča goriva, tu mislimo predvsem na mazut, špirit, olja in druga maziva. Ce kje potem mora zanesljivo vladati red in čistoča povsod kjer se manipulira in uporablja tekoča goriva in maziva. Vemo, da niso vsa enako nevarna, toda ker gre skoraj povsod za kombinacije ne sme biti izjeme. Da na tem področju ni niti malo tako kot bi moralo biti si je treba pobliže ogledati naslednje prostore:
—	armaturno delavnico v valjarni II,
—	prostor pod koračnimi pečmi in navijalno napravo v valjarni II,
—	mazutne rezervoarje v obratih predvsem v jeklarni I,
—	lakrini prostor v obdelovalnici valjev II,
—	jeklovlek in še drugod.
2.	Ostale nepravilnosti:
—	v zadnjem času je bilo več primerov vžiga lesene in druge embalaže (primeri v obeh jeklarnah) kar je posledica neprimerno urejenih skladišč,
—	posamneze gasilne naprave so večkrat založene in nedostopne,
o uporabi gasilnih aparatov nekateri delavci ne obveščajo dežurnih gasilcev,
Sodi s špiritom v neposredni bližini požara v delavnici kalibrirnega
oddelka
—	gasilni aparati so večkrat prazni, čeprav ni mogoče ugotoviti, da je bil na tem območju požar, kar je dokaz za zlorabo oziroma igro,
—	posamezni deli gasilnih aparatov (kolesa, gumijaste cevi, objemke) se odtujijo zaradi česar postane gasilna naprava neuporabna.
Opisani primeri so najbolj pogosti v valjarni II.
—	Razna motorna vozila so parkirana v obratih, delavnicah in drugih neprimernih mestih, zaradi česar je ogrožena požarna varnost,
—	na območju Štore II ni urejeno skladišče za vnetljive tekočine zaradi česar ležijo sodi olja, špirita in drugih tekočih goriv ter maziv v valjarni, jeklarni, kalibrirnici, jeklovleku in drugod. Vse to predstavlja veliko nevarnost, ki lahko povzroči mnogo večjo škodo kakor ureditev primernega skladišča,
—	kajenje, karakteristično za naše delavce nasploh je to, da ne morejo opravljati nobenega, pa tudi najbolj zahtevnega dela brez cigarete v ustih. Znan je primer, ko je oseba z eno roko držala cigareto z drugo pa žlico. Za primer bi nam naj služila izkustva iz dobro organiziranih podjetij, ko je pri vsakem delu kajenje prepovedano oziroma dovoljeno samo v času odmora in še to v določenih prostorih. Kajenje namreč odvrača pozornost od dela, čemur sledijo nesreče, požari in druge nepravilnosti.
Še bi lahko naštevali nepravilnosti, vendar za enkrat dovolj. Iz opisanega je razvidno kako in kje grešimo, ter kaj bi morali storiti v splošno korist požarne varnosti. 29 začetnih in trije večji požari v prvi polovici letošnjega leta so bili zaradi opisanih nepravilnosti. Ali bomo dopustili, da se to dogaja še naprej? Odgovornost za to nosimo vsi, vsak delavec na svojem delovnem mestu, predvsem pa vodilni delavci v posameznih obratih in delavnicah. Recimo, da bo boljše in da bo zavest samoupravljanja čimprej pometla dosedanje slabe razvade.
Gasilska služba
Delo samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 3. strani) sku 1,145.000 din (Lit.) ter veljavnost pogodbe do 31. 12. 1985 (v skladu z 6. točko sklepov 20. seje, DS dne 29. 5. 1973).
15.	DS sklene, da se glede na sprejem akta o ustanovitvi delovne organizacije tovarne traktorjev v ustanavljanju, pripravijo vsi normativni akti za konstituiranje TOZD — tovarne traktorjev po končani izgradnji.
16.	DS DO je po krajši razpravi osvojil predlog razpisne komisije in imenoval za pomočnika direktorja tov. Burnik Dušana, dipl. ing. metalurgije.
17.	DS DO je sprejel na znanje informacijo o izdelavi programa dela za vodilne delavce (to bodo napravili do konca leta) in informacijo o pomanjkanju pravne delovne sile. DS je kadrovskemu sektorju priporočil, da v tej smeri pridobi sodelavce.
18.	DS DO je:
a)	odobril nakup vozila »ZASTAVA 430/TK KOMBIBUS, 30 KM, prostornine motorja 767 com po ceni 44.552 din;
b)	odobril nakup dveh elektro-agregatov v vrednosti ca. 10.000 din;
c)	odobril najetje kredita pri Zavarovalnici Sava Celje v znesku 54.552 din po 5% obrestni meri z rokom vračila 5 let;
č) odobril sklenitev pogodbe o najetju kredita pri Zavarovalnici Sava za navedeni nabavi ter pooblastilo ^direktor j a delovne organizacije Železarne štore za sklenitev oziroma podpis pogodbe.
19.	DS DO Železarne štore je sprejel poslovnik za čiščenje greznic in kanalizacije za Železarno
Štore I in II, za njihovo vzdrževanje in vodenje obratnih dnevnikov. Imel pa je pripombo, da izlivanje greznic v vodotok Voglajna ni v skladu z varstvom voda in okolja ter zadolžil TOZD Stanovanjsko, gradbeno in komunalno gospodarstvo, da to uredi pri pristojni službi Občinske skupščine v Celju.
Tz dnevnika amaterskega gledališča »ŽELEZAR«
Čeprav je razpoloženje še povsod dopustniško, je v teh dneh za odrom v kulturnem domu že precej živahno. Kako to?
V okviru medsebojne izmenjave med gledališčem iz Paračina in našim »Zelezarjem«, bodo naši gledališčniki nastopili na »Oktobrskih srečanjih« v Srbiji. Ker čas hitro beži, priprave pa so obsežne, so s pripravami pričeli že sedaj.
Dela iz pretekle gledališke sezone za tako medrepubliško sodelovanje niso primerna, zato se je vodstvo »Železarja« odločilo, da za to priložnost obnovi pred leti uspešno uprizorjeno VERONIKO DESENIŠKO. Na deskah našega odra bodo torej zopet zaživeli: strogi Herman, vihravi Friderik, bleda Jelisava, nesrečna Veronika in drugi.
čič-ko
ŠTORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva Železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.
NEZGODE PRI DELU
BESEDA MLADIH
XX. JUBILEJNE IGRE BRATSTVA IN ENOTNOSTI V CELJU
Sest jugoslovanskih mest vsako leto oživlja idejo »bratstva in enotnosti«, ko se številni mladi športniki, pesniki, glasbeniki in drugi, iz Titograda, Tuzle, Vinkovcev, Ohrida, Zrenjanina in Celja, srečajo na drugem mestu na jugoslovanskih mladinskih IGRAH BRATSTVA IN ENOTNOSTI.
Naša srečanja so edinstvena manifestacija jugoslovanskega obsega, ki nimajo samo športni in kulturni temveč tudi politični karakter. To pa je tudi edina manifestacija, ki se je neprekinjeno odvijala 20 let in s svojo idejo bratstva in enotnosti zaživela tudi med nami in postala del nas samih.
V želji, da ideja postane naše dejanje, naše stremljenje in naš prispevek h gradnji naše enotne domovine, so se mladinske igre tudi rodile.
Letošnje igre so se odvijale v Celju od 27. do 30. junija in je nad njimi pokroviteljstvo prevzel tovariš TITO.
Osnovni cilji iger so v sodelovanju mladine mest iz vseh republik, da se čim večjemu števila mladine, ki se ukvarja s športom ali kulturo dà možnost sodelova-
V oktobru t. 1. bomo organizirali orientacijski pohod po poteh partizanske Štajerske.
Prirejen bo v sklopu splošnega ljudskega odpora Železarne Štore in se ga bodo udeležili tudi vojaki celjske vojašnice. Pohod se bo iz Štor nadaljeval na Svetino mimo Zavšekovega mlina na Resevno.
Odbor za pripravo pohoda in
nja v manifestaciji, da se z masovno udeležbo delavske in šolske mladine da prispevek k zbli-žanju vseh slojev mladine in, da se poleg športnega karakterja iger poudari tudi družbeno politični in kulturni značaj manifestacije.
Z dogovorom pri Občinski konferenci ZMS v Celju smo bili mi gostitelji skupine iz Ohrida.
Približno 80 udeležencev te skupine si je ogledalo našo tovarno, na kar pa smo se srečali pri Mlinarjevem Janezu, kjer smo z njimi imeli prijeten razgovor. Mala pogostitev in klepet sta pripomog-gla, da smo se z njimi zbližali in nato nadaljevali z večernim plesom.
S tem, ko smo prevzeli pokroviteljstvo nad Ohridsko skupino smo organizatorja razbremenili, kajti organizacija iger predstavlja precejšen finančni napor.
komanda Titove kasarne v Celju bodo smer prihoda natančno trasirali. Udeleženci pohoda pa bodo razdeljeni v skupine, ki bodo imele topografske karte in kompase, da se bodo lahko orientirali po začrtani poti.
Datum pohoda bomo pravočasno izvedeli in naša naloga je, da se pohoda udeležimo v čim večjem številu.
V mesecu juliju 1974 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Elektroplavž 2, jeklarna 5, elek-trojeklarna 1, valjarna I 2, livarna I 4, livarna II 3, mehanična delavnica 1, elektroobrat 1, stanovanjska enota 1, gostinska enota 1, skupaj 21.
Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati oziroma oddelki:
Valjarna II, jeklovlek, kalibnir-ni oddelek, modelna mizama, ob-delovalnica valjev, obdelovalnica litine, energetski obrat, merilna služba, promet, razvojni oddelek, OTK, ekspedit in ostali oddelki in službe.
Na poti na delo in z dela je bilo prijavljeno 5 nezgod:
HERCOG Mihael iz valjarne I, ROMIH Stanko iz livarne I, STO-KOVNIK Drago in OPREŠNIK Alojz iz obdelovalnice valjev in TERBOVC Ana iz gostinske enote.
PRI DELU SO SE POŠKODOVALI:
ELEKTROPLAVŽ
HRIBAR Ernest (9 mes. — 2. nezgoda — delovodja Koštomaj).
Pri odpenjanju ponovce se je ta nekoliko zamajala in ga je pri tem kavelj verige udaril po prstu leve roke.
CERINI Isak (8 mes. — 2. nezgoda — delovodja Koštomaj).
Pri natikanju verige na kavelj žerjava je dobil palec leve roke med kavelj in verigo.
JEKLARNA
MAJKOVIC Asim (7 dni — L nezgoda — delovodja Franulič).
Pri dvigovanju železnega droga mu je stisnilo sredinec leve roke.
ŠAFRANJ Jože (16 dni — 1. nezgoda — delovodja Franulič).
Pri čiščenju ponovce mu je padel komad žlindre in ga udaril na desno roko.
PAVIČ Štefan (18 let — 3. nezgoda — delovodja Franulič).
Pri gledanju skozi linico v peč, mu je padla iskra v desno oko.
DŽOULIČ Zijad (5 mes. — 1. nezgoda — delovodja Mramor).
Pri izvlačenju ingotov je padel ter se poškodoval po hrbtu in levi roki.
DŽOULIC Zijad (5 mes. — 2. nezgoda — delovodja Mramor).
Pri izvlačenju žarečih ingotov so se mu vžgale hlače, ker ni opazil takoj, se je pojavil ogenj in ga močno opekel po nogah.
ELEKTROJEKLARNA
UZELAC Mirko (2 mes. — 1. nezgoda — delovodja Godec).
Odbijači vagona so mu zaradi nepazljivosti stisnili prste desne roke.
ČIZMIĆ Džemal (6 mes. — 1. nezgoda — delovodja Ivačič).
Pri razkladanju grodlja mu je grodelj padel na levo nogo in mu poškodoval nart.
VALJARNA I
PLANKO Konrad (1 mes. — 2. nezgoda — delovodja Leskovšek).
Na hladilni klopi je ravnal valjane palice. Pri prijemu valjanca so mu zdrsnila klešča in je padel na hladilno klop ter se opekel na dlan leve roke.
POGLŠEK Anton (15 let — 7. nezgoda — delovodja Potrata).
Na koncu hladilne klopi je prekladal sklopke. Pri dvigu sklopke s kleščami so mu ta zdrsnila in se je zaradi sunka udaril po levem očesu.
LIVARNA I
RATAJ Karl (6 mes. — 1. nezgoda — delovodja Urleb).
Pri potiskanju ladje s koksom je zadel ob drugo ladjo in se je pri tem udaril na četrti prst desne roke.
MRVIČIN Ivan (14 dni — 1. nezgoda — delovodja Galuf).
Skočil je z jedrovnika na tla in si pri tem izpahnil gleženj desne noge.
KOŠAK Milan (6 mes. — 2. nezgoda — delovodja Založnik),
Ko je odbil uldvek je valj zanihal na verigah in ga je jedronosi-lec udaril po čelu.
JAZBINŠEK Vladimir (15 let —
5.	nezgoda — delovodja Galuf).
Pri sestavljanju kokilnega okvirja mu je stisnilo sredinec na desni roki.
LIVARNA II
SELIČ Rudi (3 mes. — 2. nezgoda — delovodja Selič).
Žerjavovodja je spustil breme z neprimerne višine. Breme (paket pločevine) se je odbilo in ga udarilo po desni rami.
NOVAK Ivan (11 mes. — 1. nezgoda — delovodja Čretnik).
Pri ulivanju form na morelu mu je železo iz livne čaše brizgnilo za čevelj in ga opeklo po nartu leve noge.
GAJŠEK Karl (6 let — 1. nezgoda — delovodja Tovornik).
Pri zapenjanju palete mu je sodelavec Ivan Završek iz objestnosti vrgel kos jedra v levo oko. MEHANIČNA DELAVNICA
ČANŽEK Vlado (3 leta — 1. nezgoda — delovodja Samec).
Pri zapenjanju strojnega dela na žerjav je z roko lovil nihajoči kavelj. Pri tem je bil nepreviden in mu je kavelj pritisnil roko ob strojni del.
ELEKTROOBRAT
ŠINKOVEC Anton se je pri delu smrtno ponesrečil.
Pri ugotavljanju okvare na elektromotorju za mali dvig na 30/5 Mp mostnem žerjavu je prišel pod vpliv električnega toka, ko je odstranil pokrov statorske priključni c e.
STANOVANJSKA ENOTA
ROZMAN Anton (4 leta — 1. nezgoda — delovodja Lubej).
Pri postavljanju cevnega odra ob plinovodu, mu je cev zdrsnila in ga udarila po desnem kolenu.
GOSTINSKA ENOTA
OBREZ Amalija (4 leta — 1. nezgoda — delovodja Irgolič).
Pri prenosu termos lonca ji je spodrsnilo. Pri tem se je juha razlila in se je opekla po nogi in desni roki.
Oddelek varstva pri delu
Pismo iz JLA
SPOŠTOVANI
Služim vojaški rok na Reki. Rad bi bil seznanjen z delom v podjetju, zato vas prosim, da mi pošiljate »Železarja«.
Lepo pozdravljam sodelavke in sodelavce v Livarni II.
Vojak Antlej Silvo V. P. 3550-4 51002 Rijeka Hrvatska
KONGRES SLOVENSKE MLADINE
Počitniškega veselja bo kmalu konec in v Zvezi mladine Slovenije se že pripravljajo na IX. kongres.
Priprave na kongres tečejo s polno paro in do oktobra, ko se bodo zbrali na kongresu v Murski Soboti, mora biti vse temeljito pripravljeno. Prav tako pa se na kongres pripravljajo tudi vsi mladinski aktivi po Sloveniji. Volijo delegate in razpravljajo o
kongresnem materialu.
Vse priprave na kongres pa potekajo tudi v aktivu ZM Železarne Štore. Imenovali smo posebno .komisijo, ki bo podala razlago statuta in resolucije Zveze socialistične mladine Jugoslavije. Zbrali bomo pripombe in nove predloge za kongresne dokumente. Preko svojih delegatov pa bomo tudi mi od 2. do 4. oktobra sodelovali na kongresu.
Dopustniška z Raba
VSI NA ORIENTACIJSKI POHOD
Po planinskih poteh pod Triglavom
»Kje je lepša zemljica — kot triglavska jezera?« — to izzivanje Avsenikov nam nekaterim planincem ni šlo v račun in tako smo sklenili ob praznovanju praznika 22. julij malo pregledati južno pobočje Triglava, če staknemo kje kakšen lepši kot, kot je tako opevana dolina triglavskih jezer.
Pri spodnjem koncu Bohinjskega jezera smo jo čez most, mimo cerkvice, mahnili skozi Staro fužino čez Studor proti Uskovnici.
Uskovnica je razsežna, prelepa zelena planina pod Pokljuko. Na njej je sedaj cela vas raznih počitniških hišic in PD Bohinj ima tam urejen planinski dom. V njem smo se ustavili le za kratek čas.
Nad to planinsko kočo pa še sameva mnogo zapuščenih pastirskih »stanov« kot dokaz, da je bila tu pred mnogimi leti razvita bogata planšarska dejavnost. Sedaj pa raste na pobočjih le gosta planinska trava, vmes pa je vse polno raznega cvetja, v tem času največ arnike.
Pot se zgubi v temnem smrekovem gozdu in mimo mnogih ovinkov in grap nas je privedla pod Studorski preval, kjer smo morali prečkati še najbolj globoko grapo in že smo se znašli v podnožju Tosca. Pred nami se je strmo dvignila prva resna strmina, ki smo jo premagali po serpentinasti stezi in se povzpeli na razgledno teraso planine Tosc, kjer se naša pot priključi poti, ki vodi z Rudnega polja. Od tu naj bi se pokazala pestra panorama Bohinjskega jezera z okolico, a teman oblak, ki se je pripodil čez masivni Tosc, nas je obdaril s snegom in sodro in še razgled v dolino nam je zastri za nekaj časa. Vendar se je snežna nevihta hitro unesla in malo kasneje smo daleč pod nami lahko videli Uskovnico, Bohinj, Staro fužino in dolino Vbje.
Pot je naprej skoraj ravna, široko nadelana, ponekod vsekana v skale, .tako da smo se lahko brez težav in nevarnosti posvetili opazovanju okolice.
Za spremembo od severne triglavske strani, ki grozeče in zastrašujoče dviga strmo svoje skale navzgor, je južna stran mnogo bolj domača, bolj »topla«, videti je tudi dosti bolj dostopna.
Naša pot se je spustila v žametasto zelen macesnov gozdič, vodila mimo vrtač, napolnjenih s snegom, prek gruščnatih in sneženih plazišč in cilj dneva — Vodnikov dom je stal pred nami.
Ta dom je lepa, izredno čista planinska postojanka PD Bohinj. Ima tudi bistro izvirsko vodo, kar je v taki višini, nad 1800 metrov, prava redkost.
Lepo smo bili sprejeti v tem domu in dobro smo se odpočili, le noč je bila silno hladna, kar je sicer kazalo na lep naslednji dan — pa ni bilo tako.
Zjutraj smo se namenili občudovat prekrasno dolinico, ki tu naj nima imena. Edini potoček, ki priteka izpod triglavskih strmin, se vijuga med bogatimi planinskimi gredicami. Njegova voda daje s svojim srebrnim sijem okolici čudovit čar in nepozabljivo sliko.
Ob poti, kjer smo hodili, so bile cele ruše planinskega maka, največ belega, pa tudi rumenih je bilo nekaj vmes in morje, morje najlepših planinskih cvetic, od modrega velikega encijana, rumenega avriklja, do belih anemon in še in še cvetic vseh vrst in barv,
še celo modre Cojsove zvončnice smo srečevali. Nalašč smo namreč izbrali smer, kjer se navadno ne hodi, ter občudovali neokrnjeno in neizroipano planinsko okolje.
Po strugi in ob strugi hudournika je še tu in tam žuborela bistra planinska studenčnica in se zbirala v malih tolmunčkih med snežno belimi skalami in gruščem. Ko smo zapustili strugo, smo se vzpenjali po ».gamsovih stezicah«, dokler nam sneg .ni zakril vseh poti. Vsa , okolica se nam. je zdela kot mesečeva površina, iz katere so se pred nami dvigali Triglav, Hribar-ce in Kanjavec, na desni pa Vernar in Tosc. Tudi Konjsko sedlo in dom Planiko smo spočetka še lepo videli.
Hoja 'PO razmočenem snegu, ki ga je bilo pod nami prav gotovo še prek pet metrov, je bila utrudljiva. »Pristali« smo v Tržaški koči na Doliču, na hitro opravili vse potrebne obveznoisti, pa hajd naprej. Pričel je namreč pihljati čuden vetrič in sonce se je kujalo. In res, ko smo lezli čez strma snežišča na preval Hribarie, se je čez Kanjavec potegnil težak oblak in pričele so .podati prve kaplje dežja. Pospešili smo korak po mokrih snežiščih navzdol. Se pogled z vrha na začetek doline sedmerih jezer in prvo jezerce, ki se tu odkrije, ki pa je sicer po vrsti tretje, imenovano Zeleno jezero, nas ni tako navdušilo, ker smo pač morali bežati pred dežjem.
Področje Hribarie pri jezerih izgleda kot zapuščeno bojišče velikanov. Vse navzkriž so nametane mogočne skale, kot da so se pravkar prenehali obmetavati z njimi. Skrbno je treba paziti na vsak korak zaradi lukenj med skalami. Pri drugem jezeru, okroglem temnomodrem očesu, smo prečkali dolinico. Čeprav smo kočo na Preho-davcih videli čisto blizu, smo do nje rili v hrib še kar dobre pol ure, proti koncu že med debelimi kapljami dežja.
In potem se je vlilo, pa še kako vlilo. Deževalo je ves popoldan. Mi smo se takoj odločili ostati čez noč v tej obnovljeni Zasavski koči, čeprav smo tega dne želeli priti še celo do Komne. Planinci, ki so prihajali za nami vsi premočeni, so pripovedovali, da je bil Triglav tega dne izredno trmast in nepristopen. Sproti je ledenel in skale so bile gladke kot steklo.
Naslednje jutro smo še v mraku odšli naprej. Bilo je zelo hladno, vrhovi pa vsi v megli. Le dolga grba Lepega špičja se nam je dobrikala, a ker je bila pred nami tako mikavna dolina, časa malo in negotovo vreme, smo se ji za ta dan morali odpovedati, toda samo za ta dan. Se se bomo vrnili k njej.
Dolina jezer je bila -tiha in mirna. Bili smo tega dne njeni prvi občudovalci. Nikjer vpitja in razgrajanja. Se mladi gams, ki se je pasel po grušču nad Velikim jezerom, se je neslišno premikal sem in tja. Zal pa je bilo ob poti vse polno spominov na »visoko kulturo« planincev. In flora. Tam, kjer so bile včasih gredice planink, ni sedaj opaziti niti ene same sadike. Smelo trdim, da je ta dolina dobesedno izropana najlepših planinskih rastlin.
Naposled dvojno jezero in koča, velik planinski dom. Te okolice raje ne opišem. Takih slik, take navlake imamo še v dolini — doma preveč.
Da si malo popravimo dojm o nevzgojenosti »planincev« in kravalu v koči, smo se odločili za pot proti sedmemu, Črnemu jezeru. Potka pod Tičarico, mimo šestega jezera, je kaj prijetna. Okolica, opremljena z.grobo izdelanimi mizami in kropmi, se zelo harmonično ujema z nežnim zelenilom travnikov in macesnov. Tudi mi smo prečkali macesnov gozdiček in prešli v teman smrekov gozd, ki ga tu in tam zajemajo velike travnate planinske jase. Ta pot vodi namreč na strmo Komarčo in je torej manj obljudena, kot druga, standardna pot na Komno. Hodili smo lahko počasi in občudovali, saj je bila pred nami temno zelena planota Zgornje Komne, dokler se nismo potopili v zeleno dolino Črnega jezera.
Jezero samo je bilo tokrat prečudovito. Deževna, pozna pomlad mu je ohranila še dovolj vode, tako da je bil nivo še izredno visok. Barva jezera pa nepopisno lepa. Ni moč ugotoviti, ali je smaragdno ali tirkizno temna. Imeli smo pač srečo, videti ga v vsej njegovi lepoti.
Smerokaz in med strmimi skalami nadelana pot .sta nas usmerila mimo jezera proti Komni. V serpentinah se pač moramo posloviti od jezerske gladine, ki se nam še zasvetlika sedaj izza tega sedaj izza drugega ovinka, dokler nismo prišli do vrha. Po vrhu je pot prijetno ravna, le malo valovita. Na
Sekcija je pod skrbnim vodstvom tov. Toneta Galufa in Franca Ambroža dosegala v celjski nogometni podzvezi lepe uspehe.
Z namenom, da bi dosegali še boljše rezultate, predvsem pa dolgoletni cilj — vstop v slovensko ligo, kjer bi si s trdimi športnimi napori, skupaj s Kladivarjem in ostalimi klubi slovenske regije skušali priboriti vstop v II. zvezno ligo, so se lotili reorganizacije,
ovinku, kjer stoji tabla »TRIGLAVSKI NARODNI PARK« pa se nam je odprl zopet nov svet — pogled na Bohinjsko jezero in celoten Ukanc, tik pod nami.
Megle, ki se v tem letnem času zelo rada preganja po jezeru, tokrat ni bilo in jezero se je bogato svetilo v raznih srebrnih odtenkih. Dolgo smo sedeli na klopcah in občudovali jezero in venec bohinjskih hribov na obzorju. Ko pa smo odhajali in ,se zadnjikrat ozrli na to čudovito sliko, so se od slapa Savice že podile megle nad jezero.
Še enkrat smo morali prečkati globel, polno sočnega zelenja in cvetja ter nadaljevali pot po hladnem gozdu, dokler se ni pred nami pokazala mogočna stavba doma na Komni.
Dom na Komni je reprezentančni planinski dom z vsemi modernimi opremami. Do dobrega smo se tu okrepčali in odpočili. Skočili smo še na obisk prijetne koče na Kraju, pod Bogatinom in potem — v dolino!
Tako smo tretji dan zaključili krog naše poti, saj smo sestopili pri Savici, oziroma pri gornjem koncu Bohinjskega jezera.
In, če bi sedaj kdo vprašal, ali smo srečali lepšo zemljico od doline sedmerih jezer, bi se morda le odločila za tisti mali vrtič poln cvetja, ki ga zaliva srebrni studenček, tam nekje v osrčju triglavskih strmin.	vodič
predvsem pomladitve vodstvenega osebja.
Tako upajo, da bodo dolgoletni načrtni napori za čim boljše športne dosežke rodili tudi v prihodnje zadovoljive rezultate.
Največ upov polagajo v novega trenerja Pavišo in v oba domača, že dolgoletna prizadevna trenerja Dragana Boškana in Milana Vr-bajca.
Želimo jim, da bi se jim želje res izpolnile.
Pionirji s trenerjema
Nogometna sekcija TVD Partizan-Kovinar v reorganizaciji
PREHRANA IN ZDRAVJE
Način prehrane ima pomemben pliv na zdravstveno stanje. Slaba prehrana povzroča hipovitamino-ze, bolezen »kalorično-proteinske-ga primanjkljaja«, anemije in vrsto drugih, ki so po deželah v razvoju še vedno pogostne. Pomanjkanje enega in več hranil v prehrani pa vpliva tudi na rast in razvoj mladega organizma, zvišuje sprejemljivost za nekatere nalezljive im druge bolezni ter zmanjšuje delovno storilnost. Te posledice nezadostne prehrane pa še vedno zasledimo tudi v razvitih deželah, kjer je prehrana slaba bodisi zaradi slabega ekonomskega stanja ali neustreznih prehranskih navad. Tudi preobilna ali enostranska prehrana je lahko v zvezi s celo vrsto bolezni kot so degenerativne bolezni srca in ožilja, diabetes in obolenja prebavil. Prav te bolezni so v razvitem svetu eden glavnih vzrokov smrti in prezgodnje invalidnosti. Seveda je prehrana samo eden izmed dejavnikov, ki pospešujejo nastanek teh bolezni in slabšajo njih potek.
Ko govorimo o varstvu okolja, vedno pogosteje omenjamo tudi varstvo živil pred neugodnimi vplivi snovi, ki jih uporabljamo za zatiranje škodljivcev im jih živilom dodajamo pri njihovi predelavi. Prav tako pa ne smemo pozabiti, da napravijo živila razmeroma dolgo pot od proizvodnje do potrošnika, zato lahko izgubijo precej svoje hranilne vrednosti. Pri neustrezni predelavi, uskladi-ščevanju in ravnanju sploh, se lahko tudi okužijo z bolezenskimi klicami in povzroče določene bolezni.
V zadnjih 50 letih se je način prehranjevanja zelo spremenil. Zaradi spremenjenega načina dela, delovnega časa in zaposlenosti žena smo dandanes navezani na prehrano izven doma. Veliko število ljudi použije vsaj en obrok hrane zunaj doma, najpogosteje na delovnem mestu. Sestav in higienska kakovost tega obroka zato tudi bistveno vpliva na način celotne prehrane in s tem na zdravstveno stanje ljudi. Veliko skupin otrok in mladine se hrani v šolah in vzgojno-varstvenih ustanovah. Pri otrocih in dorašča-joči mladini pa je še posebno važno, da so ti obroki hrane v skladu s prehrambenimi potrebami. Vrh tega pa ne smemo pozabiti, da s tem otroku privzgojimo tudi pravilne prehranske navade. V zadnjih letih se je povprečna življenjska doba podaljšala. Z ustrezno prehrano pa pri starejših ljudeh lahko bistveno vplivamo na njihovo zdravstveno stanje in telesno kondicijo.
Pri ugotavljanju vseh dejavnikov, ki vplivajo na način prehrane, moramo upoštevati tudi zaposlenost žena. To zahteva od industrije in trgovine večjo količino živil, ki se dajo hitro pripraviti ali pa so že napel pripravljena. Vsi ti problemi v prehrani sodobnega človeka pa zahtevajo rešitve, pri katerih mora sodelovati vrsta strokovnjakov, služb in ustanov. Posebnega pomena je v tem sklopu živilska industrija, ki naj bi ji strokovnjaki v večji meri kakor doslej dajali pobude za razvoj in proizvodnjo.
Kot zdravstvene delavce pa nas predvsem zanima, kakšna je naša prehrana in kakšne so glavne napake v našem načinu prehranje-
vanja. Daljše spremljanje našega načina prehrane je pokazalo, da prehrana kalorično ustreza. Tista skupina prebivalstva, ki opravlja najtežja fizična dela, izravna svoj kalorični primanjkljaj in slab časovni razpored prehranskih obrokov z obrokom, ki ga dobi na delovnem mestu. Preveč kalorij v prehrani ima tista skupina prebivalstva, ki opravlja lahka fizična dela in ima torej manjše kalorične potrebe. V porastu je predvsem potrošnja maščob in ogljikovih hidratov — vidnih -in nevidnih maščob v hrani, sladkorja in slaščičarskih izdelkov. Upada pa poraba žit iin krompirja.
Poraba živalskih beljakovin — snovi, ki so najpomembnejše za naš organizem — je sicer v porastu in povprečno zadošča. Seveda ne moremo trditi, da je poraba zadostna pri vseh skupinah prebivalstva, ker je še vedno premajhna pri prebivalstvu, ki ima nizke osebne dohodke in večje število družinskih članov ter slabe prehrambene navade. Isto kakor za živalske beljakovine velja tudi za nekatere vitamine in minerale, ki še vedno -niso zastopani v naši prehrani v najustreznejših količinah.
Nižja poraba beljakovin v primerjavi s celo vrsto evropskih držav ni samo posledica gospodarskih razmer, ampak tudi neustreznih prehrambenih navad. Premalo uživamo mleka, ki je razmeroma cenen izvor živalskih beljakovin, kalcija in nekaterih vitaminov. Naša poraba mleka je na dnu evropske lestvice. Potrošnja zelenjave in sadja je v zadnjih letih sicer v rahlem porastu, vendar še vedno ni ustrezna in kaže velike sezonske spremembe, kar je posledica neorganiziranosti tržišča in cen. Kalorije tako imenovane zaščitne hrane (meso, zelenjava, sadje, nekateri mlečni izdelki) so nesorazmerno dražje od kalorijski izvirajo iz žit in maščob. Ne smemo pa zanemariti tudi varčevanja pri hrani zaradi kupovanja »standardnih in prestižnih« predmetov.
Ker ima torej prehrana v obratih družbene prehrane, vzgojno-varstvenih ustanovah, internatih, šolah in šolskih mlečnih kuhinjah pomemben delež v naši dnevni prehrani, jo moramo usmerjati, nadzorovati in pospeševati. Podatki o načinu prehrane v teh ustanovah nam kažejo, da so tudi tod napake in pomanjkljivosti. Obroki v obratih družbene prehrane so preobilni, ponuđeni prepozno in primanjkuje jim zaščitnih snovi. V zadnjem času je skrb za kakovost prehrane v obratih družbene prehrane ponekod manjša, število teh obratov pa ne narašča s potrebami; moralo bi jih biti veliko več glede na visoko število zaposlenih žena.
Čeprav posvečamo prehrani v vzgojno-varstvenih ustanovah, šolah in šolskih kuhinjah veliko skrbi, ne moremo trditi, da je ta povsod že zadostna. Ob pregledih stanja prehranjenosti pa smo na nekaterih področjih opazili, da so otroci, ki se hranijo v vrtcih, prehranjeni bolje kot njihovi vrstniki, ki 'se hranijo doma.
V šolskih mlečnih kuhinjah pa opažamo, da ponekod upada potrošnja mleka na račun drugih, prehrambeno manj vrednih živil.
Delovni čas je pri nas večinoma med 7. in 14. uro. Tudi šolarji in študentje obiskujejo šolo oziroma predavanja v dopoldanskem času. Nasploh opravljamo večino fizičnih in intelektualnih del v dopoldanskem času. Proučevanja in ankete pa so pokazale, da tudi do 60 % zaposlenih pred prihodom na delo me zajtrkuje. Delavci pred prihodom na delo pogosto popijejo le kakšno žgano alkoholno pijačo. Vrednost zajtrka pa tudi pri tistih, ki zajtrkujejo ne presega 100—200 kalorij, medtem ko bi bilo zaželeno 400—500 kalorij. Ta način prehrane ima svoj negativni vpliv na delovno storilnost, kajti ta se po prihodu na delo ne dviga kot bi pričakovali, ampak naraste šele po malici, tj. po 10. uri. Opažamo tudi uživanje poživil, kot je črna kava, medtem ko nekateri do kosila ne zaužijejo ničesar.
Podatki o boleznih, ki so v zvezi z nepravilno prehrano, nam kažejo, da imamo v predelih, kjer je prehrana slabša, pojave hipovita-minoze in deficitnih prehrambnih stanj, zlasti pri majhnih otrocih. V nekaterih področjih Slovenije
Na pobudo upravnega odbora društva Kovinar Store in komisije za rekreacijo Železarne. Štore, smo pričeli z akcijo za postavitev luči na rokometnem in košarkarskem igrišču.
Projekt za razsvetljavo igrišč je izdelal Rado Korent, ki je tudi prevzel strokovno vodstvo pri izvajanju del. Gradbeni odbor, katerega predsednik je Tine Veber, je vsa tehnična dela zaupal LJUDSKI TEHNIKI. Ostala zemeljska dela pa bodo opravili z udarnimi akcijami članov društva ter ostalimi prijatelji športa v Štorah. Finančno pomoč pa so dobili od TTKS Celje. Predvidevajo, da bodo dela končana do sredine septembra. Zanimalo me je, kako dela potekajo in kako so zadovoljni z uresničitvijo ideje, sem stopila do tov. Vebra, ki mi je z veseljem povedal o tem še kaj več:
—	Ideja o razsvetljavi igrišča se uresničuje. Kaj misliš, kaj boste pridobili in kaj se vam bo izboljšalo?
—	S tem, ko nam bodo ob večerih zasvetili reflektorji ,na igrišču, se nam bodo pogoji treningov in rekreativne vadbe izboljšali. Kajti poleti, ob hudi vročini ne moremo imeti treningov, zvečer, ko pa se ohladi, se bomo zbrali na igrišču in s treningi nadaljevali in se pridno pripravljali na jesenska tekmovanja. Vsekakor pa je to pridobitev tudi za šolsko mladino in tudi za medobratna tekmovanja. Predvsem želim poudariti, da ne bo razsvetljeno igrišče samo za aktivne špotniker, pač pa se naj na igrišču srečujejo vsi, fci gojijo rekreativni šport pod pogojem, da se bodo športno obnašali.
Na igriščih bomo imeli možnost večerne zabave (gledališče, koncerti in vrsto drugih prireditev).
—	Kakšni so vaši načrti?
pa ugotovimo pri sistematičnih pregledih šolskih otrok tudi 20 % slabo prehranjenih. Pri sistematičnih pregledih krvnega barvila in števila rdečih krvničk pri otrocih in mladini od 3—18 let je bilo ugotovljeno 3—6 % slabokrvnosti. Ne smemo pa zanemariti tudi pretirane prehranjenosti določene skupine otrok, ki deluje negativno na njihovo telesno kondicijo in zdrastveno stanje otrok. Vpliv nepravilne prehrane oziroma vpliv nepravilnega režima prehrane na delazmožnost, travmatizem in absentizem je težko oceniti, gotovo pa je, da ta vpliv ni tako majhen.
Iz okvirnih podatkov, ki smo jih ugotovili, lahko sklepamo, da prehrana kljub izboljšanju še vedno ne ustreza, kar se negativno kaže na zdravstvenem stanju. Izboljševanje hrane ni samo v rokah zdravstvene službe, temveč je odvisno od sodelovanja in načtrne-ga dela cele vrste strokovnih in družbenih delavcev ter ekonomskih dejavnikov.
dr. Vera Ragaci vodja službe za higieno prehrane Zavoda SRS za zdrastveno varstvo
—	V načrtu imamo ureditev okolice, izdelavo sodniških tribun za rokometno in košarkarsko igrišče.
Potrebno je urediti tudi mejo med igriščema, da se bodo tekme lahko istočasno in nemoteno odvijale. Razviti želimo tudi tenis, kotalkanje in odbojko.
—	Kako pa potekajo vzdrževalna dela?
—	Želel bi povedati, da smo generalno popravili vlečnico na Svetini in se tako pripravili na zimo. Vsa vzdrževalna dela je vodil Prane Rozman (letos nameravamo organizirati vrsto smučarskih tečajev za mladino in za člane delovnega kolektiva). Uredili smo zeleno površino na nogometnem igrišču. Prišli smo v fazo rednega vzdrževanja, kar je vsekakor ceneje, kot če bi čakali in gledali, da športni objekti in tereni propadajo.
Ob tej priložnosti bi rad poudaril, da je vse preveč ljudi na LIPI, ki mislijo, da ni potrebno paziti na zeleni pas, da lahko odmetavajo odpadke kjerkoli in da je neokusno obešanje po športnih napravah njim v ponos. Prepogosto uničujejo ograje in nam je ne uspe popraviti niti za mesec dni. Vse to nam predstavlja dodatne stroške in skrbi. Prek krajevne skupnosti in vseh koristnikov družbenih objektov moramo napraviti temu konec.
Prav bi bilo, da bi se vsi prebivalci Štor močneje zavzemali za ohranitev lepe okolice. Kaj nam pomaga lepo urejen športni objekt, če pa je v njegovi neposredni bližini polno smetišč in podobnih neestetskih elementov.
NADA BOHORČ
Tudi v Štorah razsvetljeno igrišče
KADROVSKE VESTI
V juliju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Iz JLA so se vrnili:
Vražič Zvonko, PK rezalec, jeklarna I; Jagodič Leopold, KV strugar, mehanična delavnica ; Platovšek Božidar, KV strugar, obdelovalnica valjev; Kočar Marjan, NK delavec, jeklovlek; Hrastnik Drago, NK delavec, valjarna I; Zidanški Kudolf, NK delavec, livarna sive litine; Gajšek Zdravko, NK delavec, valjarna II in Lubej Ivan, PK žerjavovodja, valjarna II.
Novi člani naše organizacije
združenega dela:
Galič Boro, Gačeša Stevo, Spasič Ilija, Minic Nikola in Jančič Janez, vsi NK delavci iz valjarne I; Jošt Marjam, KV strugar, valjarna II; Panič Željko, NK delavec iz valjarne II; Carević Milan, TV radio-mehanik iz valjarne II; Skutelj Anton, Patarešič Josip in Kundit Slobodan, vsi NK delavci iz jeklarne I; Majkovič Asim, KV avtomehanik in Sadovski Janoš, KV avtotapetnik, oba iz jeklarne I; Džaferovič Esad, KV avtomehanik iz jeklarne II; Kopic Omer, KV strojni ključavničar iz jeklarne II; Vukovič Dragoljub, Lokaš Ivan in Kukič Mane, vsi NK delavci iz jeklarne II; Marzek Roman, Žibret Milan, Zorko Bogdan in Kužnar Franc, vsi KV strojni kaluperji iz livarne valjev; Jus Nevenko, NK delavec iz livarne valjev; Kotnik Jožef in Kumer Marko, oba KV strojna kaluparja iz livarne sive litine; Ristič Milan, KV mizar iz livarne sive litine; Kolar Anton, Popovič Milenko, Janketič Ivan in Heka Đuro, vsi NK delavci iz livarne sive litine; Sivka Adolf, PK varilec iz mehanične delavnice, Pavlič Milan, NK delavec iz mehanične delavnice; Arzenak Franc, Ferlič Drago, Pevec Anton in Vodeb Peter, vsi KV Strajni ključavničarji iz mehanične delavnice; Jošt Franc, Hršak Ivan in Tomšič Vladimir, vsi KV strugarji iz obdelovalnice valjev; Slatinšek Anton in Šepetave Marjan, oba KV strojna ključavničarja iz obdelovalnice valjev; Lešek Stanislav in Arbajter Franc, oba NK delavca iz obdelovalnice litine; Zupanc Franc, Rataj Ivan in Gajšek Stanko, vsi KV strugarji iz obdelovalnice litine; Križanec Franc in Sue Jožef, oba KV strojna ključavničarja iz elektroobra-ta; Šeruga Mitja, PK obratovni elektrikar iz elektroobrata, Bučar Emil, KV avtoelektrikar iz elektroobrata; Rogošič Slavko in Kru-lič Antun, oba NK delavca iz elektroplavža; Naglič Franc, KV avtomehanik iz energetskega obrata; Salobir Zdravko, KV avtoklepar iz e-nerget. obrata; Jančič Bogdan, KV avtomehanik iz avtooddelka, Mrkanovič Ivica, NK delavec iz .prometa; Markovič Mara, čistilka iz komunale; Giromi Rozalija, servirka v bifeju gostinske enote; Kladnik Bernarda, administratorka iz UOS; Straus Milan, tehnik pomorskega prometa iz ekonomskega organizacijskega sektorja, Lužnik Stanislav, ekonomski tehnik iz komercialnega sektorja; Matejčič Ivo, strojni inženir, pripravnik; Korent Jože, elektroinženir, pripravnik; Ober-
žan Hermina, Zapušek Zmagoslava, Jereb Jožica in Vodušek Martin, vsi .ekonomski tehniki, pripravniki,
Vsem želimo prijetno počutje med nami!
Po lastni želji so odšli iz organizacije združenega dela:
Sušlec Koloman, učitelj, zaposlen v tajništvu organov upravljanja; Resnik Jožef, PK avtogeni rezalec iz livarne valjev.
Sporazumno s podjetjem je prenehala lastnost delavca v združenem delu:
Verk Roman, KV strugar iz obdelovalnice valjev.
Samovoljno so zapustili organizacijo združenega dela:
Vukmirovič Mile, Hasanič Husein in Babič Zoran, vsi NK delavci iz jeklarne II; Fidler Marjan, PK avtogeni rezalec iz jeklarne II; Mernik Robert, KV strojni ključavničar iz jeklarne II; Samardžija Dušan in Smajlovič Ferid, oba NK delavca iz jeklarne I; Varjačič Marjan, Dragovič Ivan, Nikolič Zlatko, Vodeb Ivan, Kuridža Stajan, Brdar Mirko, Zeka Nuhi, Zeka Nazif in Mrvičin Antun, vsi NK delavci iz livarne valjev; Spasič Ilija, Jereb Ivan, Petrovič Jovan, Hercog Franc, Petrovič Svetozar, Dragičevič Branko, Miklaužič Drago, Gačeša Stevo in Mihič Nikola, vsi NK delavci iz valjarne I ; Sokolović Branko, PK elektrovarilec iz valjarne I; Petrovič Milorag, KV strojni ključavničar in Naglič Franc, KV avotmehanik, oba iz energetskega obrata; Gorenšek Jožef, PK rezkalec iz obdelovalnice valjev, Smrzlič Luka, KV strugar iz obdelovalnice litine; Sarači Gani, Tkavc Albin, Stojan Jožef in Milkovič Đuro, vsi NK delavci iz elektroplavža, Lončar Milan, Bodlovič Petar, Paukovič Jožef, vsi NK delavci iz livarne sive litine; Horjak Anton, PK žerjavovodja iz livarne sive litine; Jo-vandič Milan, NK delavec iz valjarne II; Obrez Janko, NK delavec iz elektroobrata; Sandri Željko, PK avtogeni varilec iz prometa, Močnik Rudi, KV strojni ključavničar iz mehanične delavnice in Manojlovič Savo, KV strojni ključavničar iz kalibrirskega oddelka.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Kramperšek Cvetka iz komunalnega oddelka in Gorenje Janez iz energetskega obrata; Vodišek Anton iz obdelovalnice litine; Mlakar Viktor iz jeklarne I; Urleb Stanko iz OTK; Canžek Janez iz prometa; Pokrajac Rade iz obdelovalnice valjev; Skale Ivan iz elektroobrata; Mihelič Marija in Sef Franc, oba iz energetskega obrata; Lorger Edi iz obdelovalnice litine; Abram Milan iz mehanične delavnice; Novak Stefan iz valjarne II; Kolšek Irena iz komunale.
Vsem želimo mnogo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
Pajk Franc iz valjarne I, Zav-šek Matija iz valjarne II, Verdi-nek Stanko iz valjarne I, Mavsar Anton iz valjarne I, Fenko Jože
iz livarne sive litine, Mravljak Marjan iz konstrukcijskega biroja, Senica Martin, pripravnik iz komercialnega sektorja, Dobovi-šek Branko iz elektroobrata, Cizelj Cvetko iz modelne mizarne, Koprivc Martin iz mehanične delavnice.
Iskreno čestitamo!
KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI
V	maju 1974 so se komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri TOZD I. in TOZD II. sestale dvakrat in obravnavale 17 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
1.	SIMIČ Simo, livarna I.: dne
16.	In 18. 4. 1974 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	MESARIČ Srečko, el. plavž: dne 23. 2., 22. 3. in 25. 3. 1974 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	LONGAR Milan, livarna II: dne 19. 4., 22. 4. in 25. 4. 1974 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
V	juniju 1974 se je komisija za
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dragega moža in očeta
JANEZA FAJSA iz Korpui, Šmarje pri Jelšah, se iskreno zahvaljujem upravi Železarne Štore in sindikalnemu odboru za darovane vence, pevskemu društvu in tovarišu Udoviču za poslovilne besede ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala vsem, ki so mi ob težkih trenutkih stali ob strani, posebno pa Tončki Šramel za njeno požrtvovalno pomoč.
kršitev delovnih dolžnosti pri TOZD I. sestala 1-fcrat in obravnavala 14 primerov kršitev delovnih dolžnosti.
Z javnim opominom:
1.	MESARIC Srečko, el. plavž: dne 9. 5. 1974 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	STOJAN Jože, aglomeracija: dne 16. 4. 1974 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	SALOBIR Hinko, valjarna I: dne 18. 4. 1974 je neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
Z zadnjim javnim opominom:
1.	BIŠČAN ANTON, livarna I: dne 19. 12, 7. 1., 4. 3., 5. 3. in 8. 3. 1974 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
2.	JEREB JURIJ, valjarna I: dne 16. 2., 6. 3. in 22. 3. 1974 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
3.	RUPNIK IVAN, el. plavž: dne 26. L, 27. 1„ 28. L, 29. 1. in
30.	1. 1974 je neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata in svaka Alojza Peperko, se iskreno zahvaljujemo sindikatu Železarne Štore za darovane vence, spremstvo ob njegovi zadnji poti, govorniku za poslovilne besede ter izraženo sožalje.
Žena Ana, hčerka Anica z možem Martinom, vnuki Tinko z ženo Majdo, Branko, Marjan, Jože ter ostalo sorodstvo
NAŠI UPOKOJENCI
CATER FRANC, rojen 20. 11. 1928 v Ljubljani, sedaj stanuje v Štorah. Leta 1947 se je zaposlil v naši delovni organizaciji, po enoletni delovni dobi pa se je premestil v Gospodarsko podjetje Šentjur. Leta 1951 se je ponovno zaposlil pri nas v obratu jeklarni, kjer je delal predvsem kot topilniišfci pomočnik, zadnjih 6 let pa kot skuplnovodja. Zaradi težke bolezni pa je bil 1. julija 1974 invalidsko upokojen.
VRHOVŠEK MARTIN, rojen 4. 10. 1918 v Kompolah, sedaj pa stanuje v Šibeniku. Njegova prva zaposlitev je bila pri zasebniku vse do 4. 10. 1946, ko se je zaposlil v Železarni Store — obratu valjarna in opravljal ves čas valjarska dela. Zadnji dve leti je bil zaposlen v novi valjarni kot strojnik, dne 4. 7. 1974 pa je bil starostno upokojen.
KONŠEK ANTON, rojen 10. 6. 1928 v Trbovljah, sedaj stanuje v Žamerku pri Loki. Vsa leta, to je od 1947 dalje je delal kot rudar v rudniku Trbovlje in Sečovlje, dne 1. 7. 1970 se je zaposlil v železarni na elektroplav-žu in delal kot kurjač sušilne peči. Zaradi slabega zdravja je bil 11. 7. 1974 invalidsko upokojen.
Vsem želimo, da bi še mnogo let uživali zasluženo pokojnino!