132
Kaj počno druge države, ko se Rusko-turška
vojska prične.
Da Avstrija vkljub demonstracijam Magjarskih soft v Budapeštu in vkljub simpatijam Slovanom sovražnih Nemcev na Dunaji v Rusko-turški vojski bode Rusom prijazna ostala, to pričajo gotovo s premislikom povdarjene besede, ki jih je svitli nadvojvoda Albrecht, prijatelj Avstrijskih Slovanov , govoril, ko se mu je o slovesnem obhajanji njegove vojaške 50ietnice poklonila deputacija Ruskih polkov, ki imajo njegovo im6, rekši: „Radujem se, gospoda, vas videti, in ponosen sem, da tako vrli polki moje ime imajo; moja srčna želja je, da zgodovinsko prijateljstvo med Avstrijo in Rusijo na slavo obema državama trdno ostane tudi v prihodnjih časih." Kakor se po strani govori, se je nadvojvoda zel6 prijazno raz-govarjai z deputacijo in voščil jej srečo ob velikem početji, katerega se imajo lotiti. — To je pač nekaj, kar mora veseliti vsacega poštenega Avstrijana, a še posebno nas Slovane.
Nemčija    stoji   kot   zvesta   družnica   na   strani Rusiji.
Francoska se obnaša skoro bojazljivo o svoji neutralnosti. Boji se razširjene vojske, zato se ogiba vsega, kar bi vsaj zdaj utegnilo kaliti prijazne razmere s sosedi, posebno z Nemčijo.
Tudi Laška hoče biti neutralna, pri tem pa kaže gorko sočutje slovanski stvari. Ministerstvo je dalo trdno zagotovilo, da ne bo skušalo nikdar razdvojiti Laške z Avstrijo.
Perzija zahteva od Turčije, da jej odstopi nekaj zemlje v Aziji in zbira armado na boj zoper Turčijo.
Severna Amerika se tudi oborožuje; že so la-dije njene na Evropskih morjih dobile ukaz , zbrati se v Niči, da se ustavijo pri Carigradu za varstvo on-dašnjih Amerikancev.
Le Angleška vlada, vkljub očitnim simpatijam, ki jih kaže velik del naroda, je poturoena, in če očitno ne more, rije kakor krt zoper Rusijo in hujska Turčijo, podpira Egiptskega namestnega kralja, da bode Turčiji na pomoč itd. Ker se Grška na boj pripravlja zoper Turka, jej je Angleška zažugala, da posede Grecijo, ako ona to stori.
Kaj pa Avstrija? Zanašajo se na besede prvega vojskovodje Avstrijskega nadvojvode Albrechta in pričakovaje, da grof Andrassy, kakor se govori, na dopust (urlaub) gre, se je nadjati, da Avstrija posede Bosno in Hercegovina — in zakaj? Vradna „Agra-merica" piše, da ima Avstrija do te posede pravico že zato, da ne bote popolnem pokončani ti zemlji, zarad katerih je Avstrija že na milijone stroškov imela s tem, da je na tisoče Bosniških in Hercegovinskih begunov preživiti morala, kajti že marcija meseca lanskega leta je pribežalo okoli 90.000 Bošnjakov in Hercegovincev v Avstro-Ogersko , ki so po 10 kr. na dan miloščine dobivali, to pa znaša 3 milijone 285.000 gold. leto in dan, in posihmal se to število ni zmanjšalo, marveč pomnožilo. „Agramerica" zato pravi, da poseda Bosne in Hercegovine bila bi Avstriji „Faustpfand", to je, povračilo za stroške.
133